59
Ozir po domovini.
O Pivki in Krasu.
Marsikaj se je že pisalo o Pivki in Krasa v „No-vicah", io vedno bi se dalo se marsikaj povedati, kar bi utegnilo zadosti tehtno biti.
Naj omenim najpoprej zemljoslovno. Jezer, podobnih cerkniškemu jezera, se nahaja še mnogotero po notranjskih niškah in kotlih. Res, da ni vsaktero toliko veliko, pa čudovit pritok in odtok vode je pri vsakterera bolj ali manj znamenit. Med takimi jezeri zlasti imenujejo Pališko* jezero, unstran sv. Petra pri Palčjem, ki je lahko pol are dolgo, in zdaj polno zdaj zopet suho. Tudi Pivka voda ima to znamenitost, da ne izhaja iz malih virov, temuč se nagloma iz tal prikazuje že reki podobna. Nekteri pravijo, da jo ta voda s cerkniškim jezerom v zvezi; pa pivška stran sploh leži višje od cerkniške.
Naj stopim nekoliko na zgodovinsko polje. Med Pivko in Krasom se po robu hribov sledijo enaki ostanki nekdanjih terdnjav in zabramb, kot se kažejo od Verhnike do Vipave.
Nek ter e teh terdnjav spadajo sicer v novejši čas, kot Šilertabor nad Zagorjem, ki je bil dobra bramba ob turških napadih; enak tabor je utegnil tisti biti, ki je imel svoje mesto nad Knežakom. Pa vmes med tema dvema se nahajajo ostanki nasipov, ki bi zamogli spadati v celo star čas, morebiti predrimski, kakor je že nekdo hotel terditi. Za zdaj bi bil jez te misli, da take terdnjave so deloma tako utegnile veljati za Rimljane, kakor une pri Verhniki, Logatcu in Hrušici; sploh so bile julske planine terdno ozidje za italijansko zemljo proti napadom od izhoda. Deloma so pa nasipi utegnili tudi starji biti, in služiti starim Japodom in Tavrisčanom zoper Rimljane, ki so protili jim od morja sem.
Po vnaki strani je taka reč vredna preiskovanja; in prav bi bilo, ako bi zemljopisje vcdilo od rimskih šanc v julskih planinah, kakor ve od tacib med Renom in Majnoni, med Donavo in Tiso.
Še nekaj naj rečem o ljudogospodarskih rečeh. Toliko se je že govorilo in pisalo, družtva so se naprav-Ijale o pogoj zde nji Krasa, da je kaj. Po moji misli je poprej treba družtva zoper odgojzdenje Krasa. Kaj pomaga namreč kacih 100 dreves zasaditi, ko se jih ob enem 1000 poseka? Gospodarstvo z lesom je v teh straneh na veliko drugačni stopnji, kakor drugod na krajnski zemlji.
Pervič ne more noben mlad zarod po gričih porasti, ker vse šibinice obje drobna živina, ovce in koze; naj bi kdo tega branil, — al morebiti ravno ljudje, ki veliko govorijo o pogojzdenji Krasa, sami največ storijo za odgojzdenje.
Drugič mora ves stari zarod konec vzeti, ker se les neusmiljeno izsekuje, ne samo za domačo rabo, temuč tudi za daljno prodajo; ravno od tacih strani, ktere bi mogle drugim biti v poduk za pravo gospodarjenje z lesom, se dostikrat kaže malo dobrega izgleda. Neka cerkvica blizo Postojne se veli še vedno sv. Andreja v Gojzda, pa je zdaj že le v pastem skalo v j i!
Tretjič izsekovanje lesa pa tudi za domačo rabo ne bo kmalo bolj varčno,  dokler se  v teh  krajih  ne vpelje dru-
60
gačna kurjava; peči je malo, in v tistih se kari ie po redkem; nasproti se na ognjišu vedno derva palijo od jutra do večera, in vsa družina krog; sedi na klopeh, se od sprednje strani peče, od zadnje pa zmerzuje. To je potrata derv brez dostojnega prida.                                                   Hicinger.