Italijansko bojišče. I.talijiani so radi prevelikib irgub bili prisiljer ni, že Une 13, oktobra ustaviti svojo osmo ofenzivo, o kateri smo že v zadnji številki porožaji:. Olenzha se je prifiela dn© lx oktobra s silno ajrt.ilerijsko predpripravo, ki je trajala do 9,. oktobra, ko so se pričell ogromni inlanterijski navali. 32 italijanskih brigad s približno 260,000 možmi je skozi 4 dni skoro no^ in dan napadalo našo kra^ko fronto me<I Gorico.in mo-. rjem. Italijagm se tudi v tej osmi ofenzivi kljub silnemu naporu m posrečilo, da bd prodrl proti Trstu. Dosegel je le malenkostne uspehe. Edino prt Novi vasi je zasedel poldrug kilometer kraškega ozemlia,. ki ga je strašno dra^o. pla6al s smrtjo tisoSev. in tisočev svojih vojakov. V teh bolih so se posebno zopet proslavili poiki.na^ega ,,železnega zbora" in sicer pešpolka št.. 87 in 47, ter domobranskai pešpjjlfca št. 26 in 27. Junaštvo, slovenskih vojakov proslaivlja,jo celo tuji vojni porofiejralci. Manjši boji se vršijo tudi na Tirolskem. Zmagovita Boroeidčeva armada. Boroevičeva armada je v ospii soški bitki ostakla zmagovita. Bitka se je priOela z artilerijsko predpripraivo dm 4. oktobra. Rehiotrii napadi so se pričeli dne 9. oktobra. Pravi boji so se tedaj konfeali dne 11, oktobra 2 unifienjem italijalnske 45. diviziije.* Napada,lec je štei 32'brigad, Njegovie izgube, ki so ga prisilile, da je boj ustavil, so morale biti naravnost sirašhe. iSovražnik je v osmi soški bitki zasedel"siimo 154 km Sirok odsek bojne 6rte pri Novi vasi. Svojemu cilju — Trstu — se s 4em Italijani niso še ni6 približali. Do našega Trsta še lmajo 30 km zračne 6rte. Slava nasim polkomi Kaikor je razvidno izi poročil, ki priba.jajo iz kraškega bojišča, so stali v sedanjih, zmagovitih bojih proti Lafou zopet staroslavni naši domaCi poM: štev.. 87, 47, kraniski domobrans,k!i polk št. 27, naš 20. ter Bosanci in Hrvati. Dasiravno je bila Boroevičeva armada v ogromni manjšini, vendar je naš ,.železni" airmadni zbor zopet pokazal svojo mo6. — Slava našim junakom! 32 brigad proti nam. Vojni poročevalci opisujejo osmo olenz*ivo za skrajno silno, nežaslišana je bila mera te olenzive. V Mvališ6u neke divizije na Krasu ie dne 13. t. m. rekel neki general: Ja bitka j.e doslei višek vojne. Ogromna oboroženat sila okroglo 260 tisofi italijanskih vojaikov s© zaletava že 72 irr nepretrgoma proti kraškemu okopiu in vedno še bolfaajo (tisoči topov, ki streljajo že 11 dni in 11 noči brez prestanka." —¦ 32 brigad je §lo na bofi,š6e in sicer po valovraem na6inut katerega j€ uporabljal najprvo francoski general Joffre in potem ga je prevzel in še izpopolnil ruski vojskovodja Brusilov. VaJ za valom nastoni, drug tik za drugim, ozko vClenjeni, vrste se tesiie pa globoke in to pot n© prihaija inlanterija samo z buzclovanom in bajonetom, ampak.ima s seboj tudi strojne puške in celo topove. Ko je prvibDjni dan prijurigalai italijanska Infanterija v Qgro»t mni množini, se je pričel splošen napad na celi kraški planoti, vendar pa so nastala posamezna. bojna sPedišča, tako v odseku 'Minenskega gradai do Nove vasi, v Novi vasi sami, na višinah 208 in 144. Mestoma se je razbil naval že v našem artilerijSitein. 0gnju, inestoma so italijanske 6ete \-drle v naše črte, ali naža, inlanterija je vstrajala do za^d^jega moža, in ]e na^-^lic sovražnikovi premofti s projUhapadom one Itali,fane, ki so vdrli, skoro povsod vrgla iz na^ žih Jarkov. Na kraški fronti 1500 topov. Cel teden je grmelo na Krasu iz italiijanskih, francoskih in angleških topov, okolt 150*0 po številu, peklensko razbijanje vsepovsodi, okoli 200^000 streiov na dan. in ko je bila ta velikanska artilerijska priprava; končala svpje delo, je prijurišala infanterija, val za valom, strabovit boj se je vnel, ali ni priresei onega uspelia, katerega so priCakovali. Ta silni naval je bil odbit, kar naenkrat smo čuli, da ]e ita- li-ansko bojno delovanje precej opešalo in sledil je konec tega velikanskega naskoka. Italijani niso r.ifi opravili, avstrijski. Trst stoji ponosno tani ob morju, zaman upirajo Italijaini najnj .svoje poželjive o6i. In italijanske čete pa bodo stale še vedno pred našimi kraškimi postojankami in škripajo z zobmi, ker ne morejo predreti avstrijskega krr>škega zidu ia ker i«alijanska artilerija ne more razbiti varnega za/ctja naših 6et v kraškera kamnu . . . Ugoden se je zazdel Italijanom baš ta ča^s za osmo ofenzivo glede na splošni vojni položaj. Naše glavne sile so sedaj na ruski in rumunski Ironti zaposlene in Lah ni raeunal na to, da ima Boroevič zbranib še toliko junakov. Na vsak meter 15 Lahov. Pomembna je ozka na,pa,dalna Ironta dne 13. t. m. v razmerju s številom čet. in njihovim položajem. Napa|deni odsek Kraške visoke planote je od Lokvice do severnega gorskega roba š;;rok kpmaj 1 km, a napadli pa so la prostor 4 italijanski polki, ojačeni z bterzalieri, torej okolf 15.000 tti0Ž, tako da pfide na vsak meter 15 raož, Visoka planota od' seviejrnega roba dp Doberdobskega jezera je široka 7—8 km. Prve dni se labko raduna eno divizijo na. 1 km, za: rezerve smemo š.teti 2 diviziji, ako se prištetjejo še čete v sosednjih napaldalnih jirostorih, se lahko računa do 20 divizij, to bi dalo skoro do 300.000 bojevnikpv. S tako ogromnimi silami so napadailS Italijajni. Boji se vršjo boS in dan. Desetnik Hribernik nain piše dne 13. oktobra iz italijanske fronte: !Sr6ne pozdrave pošiljamo vsem narofinikom in prijateljera ,,Slovenskega Gospodarja" iz južnega bojišca štajerski strelci, kateri foranimo Lahom pot na Trst. Italijani so pričeli oienzivo, boji se vršijo no6 in dan, niti trenotek ni brez strel;\ a vsak naskok hrabro odbijemo, to priča čez 50 odlikovanj raznih vrst v dveh tednih in pohvale vrhovega povr&ljnika soške fronte, generala. Boroeviča,. Bodite prfepričani, da tudi mi zvesto izpolnjuiemo svo'.o dolžnost za.cesarja in domovino. Vse za vero, dom, cesarja! Na svidenje! Grozen boj z minami. Slovenski domobra^ci nam pišejo dne 9. oktobra iz laškega bojišča: Soln6ni dnevi v začetku jesenl se spreroinjajo v temo. Rožljanje vojnih trum ^e nfidaljuje, zvoki top>ov se izgubljajo v globoki dolini, žaneči trakovi se zbirajo na. jasnem nebu, zvezdice postajajo vedno bolj redke, ferni dimi vseh topov znkrivajo tresočo se zemljo, izstrelki padajo gosto na tla,. Peklensko žveplo prši po naših obrazih. Kaj bo? trebalo, bi nani počitka, da bi se udi, ki so že preeej, ufiruiejii od. težkih krampov, odpoČili. Dokler sije milo solnce ter sveti dnevna Iu6, se razlega odmev orodja. Spet nastopi temna noč, pl-ihaja čas, ko je že treba na poljsko stražo. TopoM* se ogiašajo .vedno naprej, no6 postaja zelo nemirna. Delovanje vsega orožja se nadaljuje. Ravno danes j ridem prav, da prevzamem povelje poljske straže. Hitro sem zlrral par čvrstih lantov, katere je rckli'a mati Slovienka, ter odpotujem pred našo žično ograjo, Že med potom nPJS pozdravljdjo svinčenke brzostrelnic, jaz pa ukaženi:' ,,Le naprej, da se izgubimo v bližnjo. dolino!" Kmalu smo bili v zavetju pred ognjem. Tu,feaj se pa nam gotovo ne more nič pripetiti. -Razdelil sem svojie laiite v vrsto, jlh pouCil, kaj imajo storiti, ako trWmo s sovražnikoin skupaj, . Vedel sem, da se ne ustraši nobeden in da mi bodo hrabro pomagali. Bili smo gotqvi. Pal sem povelje:, ,,Plazite se po trebuhu poftajsi naprej!" Svetilne rakete so padale od ofceh »strp.ni in so nam pokvarile pogled. Laški minski razpoki so divjali vedno hujše, zategadelj sem se p&maiknil bolj v bl;ižino sovražnih okopov, da se varujemo .pred strašnimi italijanskimi minami. Mnogi ne v^clo, kaj se lahko zgodi in kaka ,j« srart, ako te zadene ta morilka. Ubogo fruplo raztrga na več koscev ter jih ivrže kvišku v zrak. To je najhujša mor Ina. priprava. Ako prituli mimo po zraku, se pogrezne v bližini tebe po vb6 metrov globoko v zemljo in njen zračni pritisk te vrže tako močno olf tla, da prifaš popolnoma ob zavest Kmalu se dvign«]o ogromni deli zemlje in kamenja v zrak ter te zakopljejo pod se in sara si ne moreš pomagaiii. Ako bi ne bilo rečljtelja jv bližini, moraš izdihniti svojo dušo. Pripeti se: tudi, da tresne raimo ob skailo. Skala postane kakor živa, kajti granata ,io \-5rame seboj v zrak ter tuli in žvižga v zraku daleč naokrog. Slove^nškoštajerski fantie ' nima:o strahu pred tomi želeriimi ptiei. Tudi laSk.ili pešcev se ne bojidio Z veseljem čakamo. da se ustavi topniški ogenj, potem na se borimo z bodali, Bajoneti žvenketajo in se bliskaio, zraven pa še piska bojn: rog. Le vedno naprej, le naprej! , Vsem eitateljem ..Slovenskie|[ra Gospodairja" želimo ob*ilo sreče, dokler se-ne sni^emo v naši slovftnski domovini. Mi se nahairmo že rtd zaCetkla vdj«ke tukaj, a ostati hočemo do konca. ;Ako nam lj«bi Bog pomaga, nam bo kroalu z<i.donel'»adnji top. <¦ ~r Ivan Mir, desetnik, od Sv. Jurija oli Sčavnici; Al. Sever iz Ljutomera; Viktor Zamuda in Anton Drobec od Sv. Jurija ob Ščaivnici; štabni narednik Fr. Ha.uptmaji, ctoma od St. Ilja v, Sldv. gor.; \*si pri 12. poljski stotniji domaičega domobralnske.ga pešI>olka. . , Ogromne italijamke izgube. Svicarski listi poročajo, da je osma olenziva na Krasu stala Italijane nenavadno velike žrtve. Italijanski vojni poročevailiei sogllasno povidairjfijo veliko hrabrost avstro-ogrskih čet, ki so s svojim tigniem napadajoče italijanske sile zaidržavale in jili prisilile, da. so se umikale. Iz italijanskih listov se jčla posneti, da je okoli 14 inlanterijskih polkov izgiibilo nad polovico svojega moštva in jih je treba za sedaj vzeti s fronte. TudS v artilerijskih fietah je bilo v primeri s preišnjimi olenzivami to pot nerazmerno težkih žrtev. Med vrstami itatijanskiri poročn 'se čita, da, so nepričakovano velike i/.Miibe moral« iriaeti za posledico predčasno prekinienje, ako že pe konua kraške ofenzive. .. .7- . ,:¦.'. ¦. .7| ,.¦.-.],'..."'.,-. ¦¦], ''Z',, Vojni porocevalci trde, "d;i zfiaSaJo' ilanjaiiske izgube poprečno 60—70%. Na vsakili 1000 mož jih je torej padlo 600—700. Strašne iz^ube so ppisi-ile Lahe, da so četrti dan z raznierniiri mirora prekinilita svoj generalni juriš. Cutijo posebno svoje fcastniške izgube. , t 4 Vsem italijanskim četam je bilo dano za bo' |jcslo: Najkrajša pot v Trst! T.i najkrajša pot y TVst se je ustavila že pri kraški vasi Nova yaš, ha Cej naii/kraiši poti 'e III. itairaiska arhiaila ižgubila sl6tisoč mož, samo med Lokvico in Jamljami 50.000 ,na prostpru 4.,kin,