1268 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 5/2016 rehabilitacijo nacifašizma. Tudi to je del politične razlastitve ljudstva in tre- nutek, ko demokracija postane način življenja. To pa se zgodi, ko se izlušči človeka iz politične eksistence, torej ko ljudstvo – s tem ko se depolitizira – doživi politični poraz. Ljudstvo je degradirano, če uporabimo Agambe- nov besednjak, na homo sacer; na »ni- ti-niti«, tj. niti zunaj niti znotraj. Ravno zaradi tega beseda »ljudstvo« nima v neoliberalističnem diskurzu nobene vrednosti – ne obstaja. To razvredno- tenje Mastnak v sklepnih mislih strne tako, da pokaže, kako je pri pozitivni nacistični politiki konstitutivni mo- ment gospostvenega razmerja med voditeljem in ljudstvom odsotnost re- prezentacije. Neoliberalna ideologija se prikazuje prav kot takšna, in to je Mastnakova zaključna misel (str. 159): »Nacistično predpolitično ljudstvo se z liberalističnim postpolitičnim zliva v novo tvorbo, ki je izključena iz političnega odločanja. Permanen- tno stanje postaja nova normalnost. Fundamentalistično liberalistična če- zoceanska trgovinska in investicijska sporazuma – naš atlantski TTIP in pa- cifiški TPP – prinašata novo verzijo nacističnega modela političnega go- spostva: neposredno oblast nadnaci- onalnih korporacij nad denacionalizi- ranim, socialno razbitim in politično likvidiranim ljudstvom.« Metod ŠULIGOJ Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Jasmina Gržinić (ur.), Ksenija Vodeb (ur). Cultural Tourism and Destination Impacts Juraj Dobrila University of Pula 2015, 307 strani, 140 HRK (ISBN 978-953-7498-96-2) Sodoben turizem kot širši druž- beni fenomen zahteva kompleksno in multidisciplinarno obravnavo ter raziskovalni pristop. Povezovanje sociologije, psihologije, ekonomije, etnologije in zgodovine, geografije, jezikoslovja in še drugih ved omo- goča razumevanje in trajnostni ra- zvoj turizma. Vključevanje preteklih in sedanjih kreativnih (umetniških) dosežkov, prikazovanje nekdanjega načina dela in življenja ljudi v rural- nih ali urbanih okoljih ter podobne vsebine dandanes delujejo zelo tren- dovsko, kar potrjujejo tudi številne raziskave. Interesi sodobnih turistov so močno povezani z (vrhunskimi) avtohtonimi in avtentičnimi primeri kulturne dediščine in deli sodobnih kulturnih ustvarjalcev. Znanstveno delo z naslovom Cultural Tourism and Destination Impacts v mnogo- čem sledi tem predpostavkam. Za hrvaškega ali slovenskega bralca, bo- disi za laika bodisi za strokovnjaka, je posebej zanimivo in relevantno, da se avtorji prispevkov naslanjajo na primere iz hrvaške Istre kot najbolj razvite hrvaške turistične regije. V tem primeru prikaz in interpretacija 1269 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 5/2016 kulturne dediščine in kulture nasploh izpostavljata dinamično zgodovino regije, ki je v veliki meri povezana s tujimi oblastniki (politiki), kulturnimi ustvarjalci, podjetniki, vojaki in drugi- mi vplivneži, ki so skozi stoletja tam puščali svoje sledi. To pomeni, da hrvaška Istra dandanes ne ponuja le dediščine avtohtonega prebivalstva, ki je tu tradicionalno nacionalno zelo heterogeno, a danes živi v sožitju, am- pak dediščino Benetk, srednjeevrop- skih kultur (germanskih, slovanskih, madžarske), kultur narodov balkan- skega polotoka in Italije. Razmeroma majhen geografski (čezmejni) pro- stor Istre se torej očitno razlikuje od države, ki ji danes večinsko pripada. V turističnem, pa tudi v raziskoval- nem smislu regija bistveno presega interes domačega prebivalstva; tudi pričujoča monografija v angleškem jeziku, a s pretežno hrvaškimi avtor- ji, ima jasen namen, da se kultura in kulturni turizem (tudi v povezavi s hr- vaško Istro) predstavita mednarodni javnosti. Urednici sta monografijo razdelili v štiri vsebinske sklope. Prvi je raz- meroma splošen sklop, v katerem v dveh poglavjih avtorja razložita neka- tere koncepte in principe, povezane s turizmom, zato je ta sklop poime- novan Kulturni turizem: koncept in principi. Bralcu je kulturni turizem predstavljen kot oblika turizma, ki presega kulturno dediščino in zajema tudi razne družbene, kulturne in za- bavne interaktivne dogodke/priredi- tve ter druge sodobne primere popu- larne kulture v mednarodnem okolju. Drugi sklop, imenovan Prireditve v turizmu in vpliv na destinacijo, prav tako sestavljata dva prispevka. Anali- zirana in tudi empirično podprta sta primera Festivala terana in tartufov v istrskem Motovunu in Učkarski sejem (hrv. Učkarski samanj) v Naravnem parku Učka. Pomemben vidik, izpo- stavljen pri obeh prispevkih, je trajno- stna orientacija prireditev (vključno s t. i. zero waste pristopom), ki se odvi- jajo v naravnem okolju. Avtorji torej opozarjajo, da ima lahko tudi priredi- tev kulturnega značaja negativne po- sledice na družbeno in naravno oko- lje; temu se trenutno posveča vedno več raziskovalcev s področja turizma. Z novim turizmom skladna turistič- na ponudba je pretežno ekonomsko naravnan sklop. V prvem prispevku tega sklopa avtorja osvetlita hotelsko ponudbo v povezavi s kulturnim vi- dikom, ki se kaže prek art/design/ dediščinskih hotelov. Tovrstni hoteli lahko bistveno povečajo konkurenč- ne prednosti tako hotelov kot tudi turističnih destinacij. Svojo promo- cijo lahko hoteli, pa tudi drugi ponu- dniki na destinaciji, izvajajo tudi prek interneta in socialnih omrežij, ki pa, kljub vedno večji priljubljenosti, še vedno niso edini in najpomembnejši način komuniciranja s potencialnimi obiskovalci. Zaradi tega je izjemnega pomena pozicioniranje destinacije, ki kot prvi pogoj za ustvarjanje turi- stičnih doživetij oblikujejo t. i. ekono- mijo doživetij (ang. experience eco- nomy), skupaj s komuniciranjem ter ekonomsko valorizirano ponudbo. Ta se ustvarja tudi s pomočjo verbal- ne in neverbalne komunikacije, kar sta Kostić Bobanović in Nkeiruka 1270 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 5/2016 Esonu preverjala na vzorcu ruskih in severnoevropskih turistov, ki na po- čitnicah v Istri uporabljajo turistične vodnike. Ugotovila sta, da je za ruske turiste verbalna in neverbalna komu- nikacija pomembnejša; to velja tudi za ženski del vzorca. Urednici sta zadnji sklop poime- novali Kulturna dediščina in regio- nalni razvoj. V njem Vojnović na pri- meru Istre kot najrazvitejše hrvaške turistične regije ugotovi, da dediščina le ni (naj)pomembnejši del turistične ponudbe regije, in to kljub temu da je veliko objektov zaščitenih, da re- gija in država vlagata veliko truda v revitalizacijo posameznih primerov dediščine, npr. prek projekta Revitas ali projekta Srce Istre; precejšen delež primerov dediščine navzven ni pre- poznaven oz. ni vključen v turistično ponudbo. Zadnji prispevek v mono- grafiji se znova naslanja na trajno- stni razvoj v odnosu do kulturne (in zgodovinske) dediščine. Tukaj avto- rici na primeru Nacionalnega parka Brioni najprej izpostavita kulturno dediščino v kontekstu časa in prosto- ra (ter nekaj preteklih pomembnih obiskovalcev), v drugem se posvetita pravnemu okviru za zaščitena obmo- čja, v tretjem pa navedeta usmeritve (priporočila) za trajnostno upravlja- nje tega otoškega nacionalnega par- ka. V zaključnem delu monografije sta najprej predstavljeni urednici, na- to pa še vsi ostali avtorji prispevkov. Pomembnejši pa je vsekakor termi- nološki slovar, ki tudi laičnemu bral- cu omogoča razumevanje besedila. V tem smislu monografija pridobiva tu- di na edukativni vrednosti in je lahko zelo dobrodošel pripomoček za stro- kovno izobraževanje na visokošolski strokovni ali univerzitetni ravni. Kot je že bilo izpostavljeno, je iz- bor prispevkov tak, da poleg sploš- nih vsebin izpostavlja še turistično ponudbo oz. primere le-te v turistič- no najrazvitejši regiji Hrvaške. Ta regionalna orientacija pa je lahko tudi pomanjkljivost, saj Hrvaška kot prepoznavna jadranska in tudi sre- dozemska turistična država ponuja izjemne reprezentativne primere kulturnega turizma tudi v preostalih obalnih in celinskih predelih. Tukaj seveda prednjači Dubrovnik, ki se redno pojavlja na lestvicah svetovno najbolj prepoznavnih (privlačnih) tu- rističnih krajev ali destinacij. Krivično bi bilo zanemariti tudi druge primere mest z izjemnimi primeri snovne kul- turne dediščine, npr. Dioklecijanovo palačo v Splitu ali ustaško taborišče Jasenovac, nesnovne dediščine, npr. Sinjsko alko v Sinju, primere festiva- lov klasične umetnosti, kot so Du- brovniške poletne igre, ali sodobne elektronske kulture, npr. festival Ultra v Splitu. Predvsem celinski del Hr- vaške ima pri razvoju turizma večje razvojne probleme, saj se ruralni tu- rizem, ki se ponuja kar sam po sebi, le s težavo uveljavlja. Poleg tega so bili nekateri tamkajšnji predeli v voj- ni v 90. letih močno prizadeti, tako da dandanes zaradi poškodovane in- frastrukture, pa tudi zaradi demograf- skih težav in razvojnih strategij svoje ponudbe nikakor ne uspejo prikazati širši mednarodni javnosti. Vukovar je resda postal kultno mesto v domači javnosti (in diaspori), pri čemer pa 1271 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 5/2016 v mednarodnem prostoru te svoje tragične (vojne) dediščine ne uspe prepričljivo predstaviti, kar sicer velja tudi za primere, ki izhajajo iz II. sve- tovne vojne ali iz časa jugoslovanske- ga socializma/komunizma, npr. Goli otok. Vse to je tudi relevantna ponud- ba kulture, ki bi jo kazalo teoretično in tudi empirično obdelati, in s tem pomagati pri uveljavitvi in razvoju. Treba pa je izpostaviti še eno za- mujeno priložnost te monografije. Istra je svojo prvo mejo po dolgem času dobila leta 1954 (Londonski sporazum, ki je dobil dodatno po- trditev z Osimskimi sporazumi leta 1975), drugo pa leta 1991 (med Slo- venijo in Hrvaško), a v praksi dnev- ne migracije jasno kažejo, da gre za močno čezmejno regijo; brez težav lahko zanemarimo prepire okrog meje v Piranskem zalivu, ki jih avtoh- toni prebivalci pogosto ne razumejo najbolje. Skupna preteklost je danes razvidna v sožitju med sosedi in v sorodnih primerih kulturne dedišči- ne, česar pa v pričujoči monografiji ni mogoče zaznati. S tem kritičnim pogledom nočemo zmanjšati pome- na monografije, ampak bralce samo opozoriti na širino kulturnega turiz- ma v splošnem, na Hrvaškem ali v čezmejni regiji, avtorje pa spodbudi- ti k nadaljevanju raziskovalnega dela na tem področju, pri čemer v novih raziskavah svoje delo lahko zastavi- jo nekoliko širše in s tem zagotovijo nadgradnjo monografije. Urednicama, pa tudi vsem avtor- jem, je treba izreči pohvalo, da so se lotili te tako zanimive, a tudi kom- pleksne teme. Monografijo lahko po- spremimo na pot v želji, da bodo spo- ročila avtorjev odmevala v laični, pa tudi strokovni javnosti na Hrvaškem; upamo lahko še, da bo odmev segal tudi prek meje v Slovenijo, saj je kar nekaj ugotovitev takšnih, da so rele- vantne tudi za naše (turistično) oko- lje. Zaradi svoje vsebine bodo po njej posegali študentje in predavatelji tu- rizma, ekonomije, sociologije, etnolo- gije, geografije in drugih področij, ki se srečujejo s turizmom in/ali kulturo v Sloveniji, na Hrvaškem ali drugih delih bivše skupne države.