Kakovostna starost, let. 26, št. 2, 2023, (12-25) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka Znanstveni in strokovni clanki Radojka Kobentar, Slavica Roljic, Lilijana Blagojevic, Martina Žerjav Duhovne potrebe starih ljudi v oskrbi POVZETEK Pojem duhovnosti je vecplasten in vecdimenzionalen konstrukt, zato ga vedno razumemo v kontekstu clovekovega življenja. Duhovnost je notranja potreba clo­veka, da na edinstven nacin izrazi doživljanje sebe v povezanosti s samim seboj, z drugimi ljudmi, naravo in zanj pomembnim svetim. Tako posameznik uskladi svojo osebnost z moralnimi in duhovnimi naceli, ki ga vodijo in usmerjajo na številnih življenjskih podrocjih. Namen naše raziskave je ocena potreb starejših po izražanju duhovnosti v procesu oskrbe. Uporabili smo kvantitativno neek­sperimentalno metodo s standardiziranim vprašalnikom o duhovnih potrebah (Spiritual Needs Questionnaire-SpNQ 2.1). Raziskava je potekala v Osrednjeslo­venski in Posavski regiji v obdobju med 1. 1. 2022 in 1. 3. 2022, pri stanovalcih domov za starejše in v domacem okolju. Pridobili smo 78 vprašalnikov. Rezultati kažejo, da je versko opredeljenost izrazilo 74,36 %, zanimanje za duhovnost je ugotovljeno pri 37,2 % deležu vprašanih. Izražena je mocna do zelo mocna potreba po povezanosti z družino (69,23 %), prepricanju o smiselnosti življenja (35,90 %) ter prenosu življenjskih izkušenj na nekoga (34,62 %). Starejši v oskrbi izražajo potrebo povezanosti z družino, ki predstavlja integracijo preteklega in sedanjega življenja s subjektivno oceno duhovnih vsebin. Življenje starejših ljudi pridobi smisel šele takrat, ko se lahko umirjeno ozrejo nazaj, na prehojeno pot in sprejmejo novo sedanjost kot ponujeno možnost za prihodnost. Kljucne besede: starejši ljudje, duhovne potrebe, oskrba AVTORICE Doc. dr. Radojka Kobentar je aktivna sodelavka na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, nosilka in predavateljica predmeta Zdravstvena nega starostnika z gerontologijo ter mentorica študentom zdravstvene nege na prvi in drugi stopnji študija. Raziskovalno se ukvarja s preucevanjem potreb starostnikov, še posebej obolelih z demenco. Slavica Roljic, mag. zdr. neg. je zaposlena v Univerzitetni psihiatricni kliniki Ljubljana in deluje na podrocju duševnega zdravja. Sodeluje v izobraževalnem procesu študentov na dodiplomski stopnji programa zdravstvene nege in je nosilka predmetov in predavateljica na programih bolnicar/negovalec. Pridobljeno znanje ves cas dopolnjuje in je vabljena predavateljica doma in v tujini. Ljiljana Blagojevic, dipl. med. ses., višja svetovalka za podrocje socialnega varstva, je zaposlena v Domu starejših obcanov Ljubljana Vic-Rudnik kot vodja bivalne enote Kolezija. Sodeluje tudi v izobraževalnem procesu dijakov in študentov kot mentorica prakticnega pouka na prvi stopnji študija. V delovni organizaciji je promotorka zdravega staranja in uvajanja na dokazih podprte zdravstvene nege in oskrbe. Strokovno znanje ves cas izpopolnjuje na seminarjih in delavnicah doma ter v tujini. Martina Žerjav, dipl. med. ses., vodja tima v Domu starejših obcanov Krško. Vec kot dve desetletji je vodja dela z osebami z demenco, vodja skupine za samopo­moc svojcem oseb z demenco in tudi koordinator demenci prijazne tocke v zavodu. V izobraževalnem procesu sodeluje kot mentorica v izobraževanju študentov in dijakov. Svoje znanje ves cas izpopolnjuje na razlicnih seminarjih doma in v tujini. ABSTRACT Spiritual Needs of Older People in Care The concept of spirituality is a multifaceted and multidimensional construct, so we always understand it in the context of a person’s life. Spirituality thus re­presents the inner need of a person to express their experience in a unique way in connection with himself, with other people, nature and the sacred which one deems important. In this way, the individual harmonizes his personality with moral and spiritual principles that guide and direct him in many areas of his life. The purpose of our research is to assess the needs of older people in expressing spirituality in the process of care. For this purpose a quantitative non-experimen­tal method was used with a standardized Spiritual Needs Questionnaire (SpNQ 2.1). The research took place in Osrednjeslovenska and Posavska regions in the period between 1/1/2022 and 3/1/2022, among residents of homes for older people and in the home environment. We received 78 questionnaires. The results show that 74.36% identify as religious, an interest in spirituality was expressed in 37.2% of respondents. A strong to very strong need for connection with family (69.23%), belief in the meaning of life (35.90%) and transfer of life experiences to someone (33.33%) were also expressed. Older people in care express the need for connection with the family, which represents the integration of the past and present life, with a subjective assessment of a spiritual content. The life of older people acquires meaning only when they can calmly look back on the path they have trodden, and accept the new present, as a possibility that offers the future. Keywords: older people, spiritual needs, care AUTHORS Radojka Kobentar, PhD, Senior Lecturer, is an active staff member at the Fa­culty of Health Angela Boškin, lecturer in the course Nursing of Older People with Gerontology. She is also a thesis advisor to nursing students at the first and second level of studies. Her research interests include the needs of older people, especially those with dementia. Slavica Roljic, M.Sc., is employed at the University Psychiatric Hospital Lju­bljana and works in the field of mental health. She participates in the educational process with students enrolled on the undergraduate level of the nursing program and is the subject holder and lecturer in the nurse and caregiver programs. She is constantly updating her acquired knowledge and is a guest lecturer, also abroad. Ljiljana Blagojevic, RN., a senior counsellor in the field of social protection, is employed at the Ljubljana Vic - Rudnik home for older people as the Head of the Inhouse care unit in the Kolezija branch. She also participates in the educational process of high school and university students as a thesis advisor for practical les­sons at the first level of studies. She promotes healthy ageing and the introduction of evidence-based nursing and care. She is improving her professional knowledge at seminars and workshops at home and abroad. Martina Žerjav, B.Sc., is a team leader at the Home for Senior Citizens Krško. For over two decades, she has been in charge of dementia department, worked as a mentor of self-help group for relatives of people with dementia, and been the coordinator of dementia-friendly hubs in the institution. She participates in the educational process as advisor. She constantly improves her knowledge at various seminars at home and abroad. 1 UVOD Demografske napovedi v Sloveniji predvidevajo, da se bo do leta 2059 število sta­rejših od 65 let v populaciji zvišalo na 31 %. Pricakovana življenjska doba ob rojstvu bo tako znašala za ženske 84,5 in moške 78,5 let (Zdravstveni in statisticni letopis Slovenije, 2019). Proces biološkega staranja je dobro raziskan, manj pozornosti je namenjeno psihološkim spremembam in duhovnem razvoju starejših ljudi. Za zapol­nitev te vrzeli se pojavlja vse vec raziskav, ki obravnavajo povezanost duhovnosti in religioznosti s kakovostjo življenja in zdravja. Opravljene študije kažejo, da imajo tisti z višjo stopnjo duhovnosti in religioznosti nižjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti, boljšo kakovost življenja z višjo toleranco za bolecino (Austin in drugi, 2018). Pri tem poudarjajo, da sta duhovnost in religioznost zelo vplivna dejavnika pri obvladovanju kronicnih neozdravljivih bolezni in tistih v terminalni fazi (Da Rocha & Ciosak, 2014). Strassner in drugi (2019, cit. po Alvares in drugi, 2016) navajajo v pregledu literature, da so bili duhovnost, religioznost in osebna prepricanja pomembno po­vezani z upoštevanjem navodil pri jemanju zdravil, ter da obravnavanje teh vidikov pri oskrbi bolnika lahko vodi do izboljšanja zdravju prijaznih vedenjskih vzorcev. V kontekstu zdravstvenega in socialnega varstva je zato pomembno razumeti, da se duhovnost obravnava kot razsežnost cloveka, ki ima lahko eksistencialno konotacijo, kar pomeni, da je to posebna potreba ljudi, v okviru katere se pojavljajo socialne, verske in custvene kategorije, kot so mir, povezanost, pripadnost, spoštovanje in transcendenca (Erichsen & Büssing, 2013 ). Avtorji poudarjajo, da imamo vsi ljudje duhovne potrebe, ki jih razlikujejo po obliki in vsebini, njihova moc pa je vecja, ce so neizpolnjene druge potrebe (Strassner in drugi, 2019). Duhovne potrebe oprede-limo kot fizicne, psihicne, custvene in vedenjske pobude ter aktivnosti, ki poudarjajo smisel clovekovega življenja in služijo kot osebni vir moci (Jackson in drugi, 2016). Drugi vidik duhovnosti pa avtorji opisujejo kot niz notranjih izkušenj in obcutkov, ki jih clovek zaznava pri iskanju smisla in namena v sorazmerju na odnos do sebe, drugih, družine, svetega in narave (Austin, in drugi, 2018; Wnuk & Marcinkowski, 2014). Ramovš in Ramovš sta v monografiji Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah zmožnostih in stališcih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije opredelila vecplastnost duhovnih potreb, možnost njihovega razvoja v starosti in to, da nudijo podlago za udejanjanje medgeneracijskih odnosov (Ramovš, 2013, str. 447-456). Potrebe po duhovnem udejanjanju prepoznavamo z izrazi zaupanja, odpušcanja, ljubezni, miru, upanja in namena, tako študije, ki se nanašajo tudi na duhovne potrebe, le-te opre­deljujejo kot povezanost z Bogom, drugimi, samim seboj oziroma cemerkoli drugim, kar oseba ceni. Avtorji menijo tudi, da duhovnost izraža nagnjenost k ustvarjanju pomena misli in dejanj, skozi obcutek povezanosti, ki opolnomoci in ne razvrednoti posameznika (Řdbehr in drugi, 2014). Ramovš in Ramovš ugotavljata v kontekstu duhovnosti dve znacilnosti: prva, duhovnost kot osnova za razvoj skozi dialog s seboj, z ljudmi, naravo, situacijami, in druga, duhovnost kot temeljno zaupanje v razvoj z odkrivanjem uvida v ravnanja in doživljanje. Pomemben element duhovnosti je ta, da je »duhovnost najbolj svobodna od vseh cloveških svobodnih dejavnosti« (Ramovš, 2013, str. 450). Danes starejši ostajajo vse bolj sami in osamljeni v institucionalnem in domacem okolju, zaradi sprememb v družbi (oddaljenost otrok, služb, daljšega delovnega casa, sprememba odnosov). Preselitev v institucijo je tako povezana s številnimi izgubami, predvsem zdravja, sposobnosti samooskrbe, socialnih odnosov in lastnega doma, kar povecuje custveno in socialno stisko (Haugan, 2013; Řdbehr in drugi, 2014; Scott in drugi, 2015). Avtorji tudi opozarjajo, da institucionalizirano življenje poleg izgube odnosov prinaša tudi izgubo zasebnosti, samoodlocanja, dostojanstva in povezanosti. Duhovno dobro pocutje je tako pogosto napovedovalec splošnega in fizicnega zadovoljstva stanovalcev domov. Rezultati raziskave (Haugan, 2013), ki je izvedena na vzorcu 202 stanovalcev domov starejših na Norveškem, jasno kaže na odnos medicinskih sester do duhovnih vrednot, kjer so rezultati pokazali, da inte­rakcije s stanovalci, kot so izražanje upanja, zadovoljstva, smiselnosti življenja, niso bile dokumentirane, ceprav vemo, da medosebni odnos vpliva na dobro pocutje in zdravje, kar poudarjajo tudi drugi avtorji (Wnuk & Marcinkowski 2014, Lifshitz in drugi 2018). Potreba po duhovni oskrbi in drugih aktivnostih oskrbe se kaže prek spreje­manja osebnosti posameznika s poslušanjem in njegovim opolnomocenjem za izražanje subjektivnih izkušenj. Nujen je torej premik v zdravstveni obravnavi od tradicionalne telesne oskrbe in zadovoljevanja fizicnih potreb proti na osebo osre­dinjene celostne obravnave, ki vkljucuje tudi duhovne potrebe, kar bi pomembno prispevalo k vecjemu zadovoljstvu stanovalcev (De Moura in drugi, 2018). Malone & Dadswell (2018) dodatno ugotavljata, da pozitivna duhovnost upošteva razlicne vidike duhovnosti in religioznosti, ki zmanjšajo obcutek nemoci in izgube nadzora nad boleznijo, zmanjšajo stres in zvišajo obcutek smiselnosti življenja, s cemer se strinjajo tudi Scott in drugi (2015). Konceptualiziran pogled na duhovno naravo cloveka tako kaže na stremljenje k necemu, kar presega lastni ego in nas same ter posameznika izpolnjuje z najglobljim zadovoljstvom. To ugotavljata tudi Ramovš & Ramovš (2013, str. 457-459) v poglavju, da se skozi dinamicen razvojni ciklus cloveka prepletajo tri razsežnosti: dejavnost, duhovnost in sožitje. Slednje se smi­selno navezuje prav na situacije, ko se posameznik sooca s težkimi življenjskimi preizkušnjami bolezni in bližajoce smrti, v trenutkih, ko se fizicni svet izgubi in se razširi duhovna realnost (Balboni in drugi, 2013). Raziskava v štirih domovih za starejše na Norveškem kaže, da se medicinske sestre in negovalno osebje zavedajo duhovnih potreb stanovalcev domov, vendar se niso izrecno opredelili o zadovo­ljevanju le-teh. Številne medicinske sestre v tej študiji so namrec negotove, ali so v zadostni meri ter primerno usposobljene v obravnavi stanovalcevih verskih potreb. Opozoriti je potrebno, da se je v študijah osebje ujelo prav v lastne predsodke gle­de verske prakse in pogovorov o duhovnosti ob koncu življenja, saj so prihajali iz razlicnih kultur (Řdbehr, 2014). Najboljša praksa iz omenjenih razlogov opredeljuje duhovno oskrbo kot sestavni del splošne oskrbe, vendar priznava skromno število navodil in smernic za zagota­vljanje tovrstne oskrbe. Duhovnost namrec zajema vec ravni in integrira custveno z moralnim ter deluje kot vodilo v povezovanju razlicnih vidikov osebnosti, delovanja in življenja (Jackson in drugi, 2016; De Moura in drugi, 2018). Odziv na duhovne potrebe avtorji opisujejo kot odziv na potrebe cloveškega duha in se zacne s socutnim odnosom, ki zadovoljuje potrebo v zaupnem in varnem okolju. Pomembni elementi duhovne oskrbe so zato: duhovna ocena, zaupni odnosi, podpora, rituali, socutje, molitev, branje svetih besedil, iskanje smisla, pripovedovanje, povezanost, upanje, cujecnost in drugo (Jackson in drugi, 2016; De Moura in drugi, 2018). V pregledu literature na temo ocene duhovnih potreb so Seddigh in drugi (2016) ugotovili še, da je kar polovica bolnikov s kronicnimi boleznimi in njihovi bližnji potrebovalo duhov­ne storitve ter pri tem opozarjajo na previdnost pri uporabi razlicnih lestvic, ker so nekatere osredinjene na zdravstveno stanje, odnos do življenja in smrti, molitev in drugo. Potrebno je preudarno presoditi psihometricne lastnosti lestvic ter upoštevati kulturno okolje. Namen našega prispevka je tako preveriti, kolikšen je delež starejših ljudi, ki iz­raža potrebe po razlicnih vidikih duhovnosti in vere, ter kako so ti vidiki povezani z bivalnim okoljem ter drugimi demografskimi podatki. 2 METODE Uporabili smo kvantitativno neeksperimentalno metodo s standardiziranim vprašalnikom o duhovnih potrebah (Spiritual Needs Questionnaire- SpNQ 2.1), ki vsebuje 27 vprašanj na lestvici od 0 - ne cutim potrebe, 1 - nekoliko, 2 - mocno in 3 - zelo mocno cutim potrebo z maksimalnim številom 81 tock (Glavaš in drugi, 2017; Büssing in drugi, 2015). Notranja konsistentnost vprašalnika se giblje med 0,7 - 0,9 tock. Osnovnemu vprašalniku smo dodali še dihotomna vprašanja o veri, z možnima odgovoroma da ali ne, npr. »obiskujete verske obrede« in pri duhovnosti, »verjamete, da obstaja nekaj, kar usmerja vaše življenje«. Samoocena osebnostnih znacilnostih je zajela mnenja, npr. »imate obcutek, da ste odgovor­na oseba« ali »imate obcutek, da znate odpušcati«. Demografski podatki in vsi preostali podatki so v anonimni obliki, kar je udeležencem zagotavljalo popolno diskretnost. Vstopni kriteriji so bili: starost oseb nad 65 let, kognitivno ohranjene osebe, z razumevanjem vprašanj in sposobnostjo samostojnega odgovarjanja; z oddanim vprašalnikom so podali tudi informirano soglasje za sodelovanje. Odgovorne vodje v domovih smo pred izvedbo zaprosili za prostovoljno sodelovanje stano­valcev z informacijo, da lahko kadarkoli odstopijo od izpolnjevanja vprašalnika brez kakršnihkoli posledic. V domacem okolju smo uporabili metodo snežne kepe, vprašalnike smo razdelili trem osebam, ki so jih kasneje razdelile znancem, ki so izpolnjevali kriterije in želeli sodelovati v raziskavi. Tako smo prejeli n=78 vprašalnikov. Sodelovalo je 66 žensk in 12 moških. Od tega je v instituciji živelo 49 oseb, starih v povprecju 84,65 let in v domacem okolju 29 oseb, starih okoli 70,55 let. Udeleženci so imeli dokoncano osnovno in poklicno izobrazbo v 44,9 % deležu, srednjo in fakultetno izobrazbo pa 55,1 % vprašanih. Bivalno okolje je bilo pretežno mestno v 70,5 %, pri tem so imeli vprašani lastno družino v 88,5 %. Sveti krst je prejelo 97,4 % oseb, druge zakra­mente pa 92,3 % vseh vprašanih. Anketiranje smo izvedli v 2 domovih starejših in v domacem okolju, v Osre­dnjeslovenski in Posavski regiji v casu od 1. januarja do 1. marca 2022. Pridobljene podatke smo obdelali s statisticnimi metodami opisne statistike: frekvence in odstotni deleži. 3 REZULTATI 3.1DEMOGRAFSKI PODATKI IN DELEŽ ODGOVOROV NA TRDITVE IZ VPRAŠALNIKA-SPNQ 2.1 Rezultati so prikazani v obliki slik in tabel z navajanjem frekvenc in deleža. Slika 1: Demografski podatki anketirancev (n=78) 70 60 50 40 30 20 10 0 Podatki na Sliki 1 kažejo, da je bilo med anketiranci veliko vec žensk in da so vecinoma živeli v mestu. Navkljub prisotnosti kronicnih bolezni so vecinoma gibalno aktivni in imajo stike s prijatelji. Zaradi manjšega vzorca anketirancev v raziskavi smo rezultate prikazali številcno. Tabela 1: Delež odgovorov: Vprašalnik o duhovnih potrebah (SpNQ 2.1), (n=78) št. vprašanja Ste v zadnjem casu cutili spodaj navedene potrebe Kako mocno cutite potrebo (oznacite s križcem) ne cutim 0 nekoliko cutim 1 mocno cutim 2 zelo mocno 3 delež v % delež v % delež v % delež v % 1 Da bi se lahko pogovoril/-a z nekom o svojih strahovih in skrbeh. 42,30 46,15 7,69 3,84 2 Da bi nekdo iz moje skupnosti (npr. duhovnik, župnik) poskrbel zame. 69,23 24,36 3,84 2,56 3 Da bi se lahko ozrl/-a nazaj na svoje dosedanje življenje. 38,46á 46,16 11,54 3,84 4 Da bi razcistil/-a nerešena vprašanja v svojem življenju. 69,23 21,79 6,41 2,56 5 Da bi me lahko popolnoma prevzela lepota narave. 26,92 48,72 17,95 6,41 6 Da bi našel/-a svoj kraj miru in pocitka. 43,59 32,05 20,51 3,84 7 Da bi lahko našel/-a notranji mir. 56,41 24.36 14,10 5,13 8 Da bi lahko našel/-a smisel v svoji bolezni ali trpljenju. 67,94 16,67 11,54 3,84 9 Da bi se z nekom lahko pogovoril/-a o smislu življenja. 41,03 44,87 8,97 5,13 10 Da bi se z nekom lahko pogovoril/-a o možnosti življenja po smrti. 71,79 17,95 7,69 2,56 11 Da bi se lahko na nekoga ljubece/prijazno obrnil/-a. 26,92 48,72 21,79 2,56 12 Da bi lahko nekomu naklonil/-a del sebe. 58,97 25,64 14,10 1,28 13 Da bi lahko bil/-a nekomu v tolažbo. 41,03 42,31 15,38 1,28 št. vprašanja Ste v zadnjem casu cutili spodaj navedene potrebe Kako mocno cutite potrebo (oznacite s križcem) ne cutim 0 nekoliko cutim 1 mocno cutim 2 zelo mocno 3 14 Da bi nekomu iz dolocenega obdobja svojega življenja lahko odpustil. 58,97 11,54 10,26 3,84 15 Da bi mi bilo kaj odpušceno. 58,97 30,77 8,97 1,28 16 Da bi molil/-a z nekom. 55,13 25,64 14,10 5,13 17 Da bi nekdo molil/-a zame. 57,69 21,79 15,38 5,13 18 Da bi sam/-a molil/-a. 38,46 26,92 16,67 11,54 19 Da bi se udeležil/-a verskega dogodka (npr. maše). 42,30 28,21 16,67 12,82 20 Da bi bral/-a verske/duhovne knjige. 62,82 16,67 10,26 10,26 21 Da bi se lahko obrnil/-a na višjo silo (Boga, angele). 43,59 26,92 16,67 12,82 22* Da bi se lahko spet pocutil/-a popolnega/-o in celostnega/-o. 61,54 17,95 15,38 5,13 23* Da bi bil/-a povezan/-a z družino. 0,09 21,79 50,00 19,23 24 Da bi lahko prenesel/-a svoje življenjske izkušnje na nekoga. 28,21 37,18 29,49 5,13 25 Da bi bil/-a preprican/-a, da je bilo moje življenje smiselno in dragoceno. 16,67 47,44 23,08 12,82 26* Da bi me moja družina spet v vecji meri vkljucila v svoje vsakdanje življenje. 46,15 28,21 21,79 3,84 27*. Da bi imel/-a vec podpore s strani moje družine. 48,72 26,92 19,23 5,13 Vir: prof. dr. Arndt Büssing, Univesität Witten Herdecke, Deutschland Legenda: z zvezdico oznacene trditve so namenjene stanovalcem domov za starejše in drugim. Iz Tabele 1 je razvidno, da najbolj izstopajo potrebe starejših po povezanosti z družino, ocenjeno z mocno do zelo mocno cutim (69,23 %) in vprašanja smi­selnosti življenja (35,90 %) ter po prenosu izkušenj na nekoga (34,62 %); sledijo potrebe po miru, nato pa verske potrebe po molitvi, obracanju k Bogu, branju verskih vsebin in obisk verskega dogodka. 3.2FREKVENCA ODGOVOROV NA VPRAŠANJA O VERI Rezultate dodatnih vprašanj o veri predstavljamo v spodnji sliki. Zaradi majh­nosti vzorca podatke predstavljamo številcno. Slika 2: Odgovori na vprašanja o veri (n=78) 80 76 72 70 58 60 50 47 42 46 50 36 31 40 29 28 30 20 20 6 2 10 0 verska obiskovanje ste prejeli Sveti ste prejeli se zanimate za verajmete v verjemete v opredeljenost verskih Krst druge Svete duhovnost obstoj necesa, usodo obredov zakramente kar usmerja vaše življenje Vprašanja o veri: da ne Podatki kažejo, da je vecina vprašanih prejela svete zakramente in da so versko opredeljeni, se nekoliko manj udeležujejo verskih obredov in v še manjšem številu se zanimajo za duhovnost. Anketiranci so v velikem številu pritrdilno odgovorili v obstoj necesa kar usmerja njihova življenja nekoliko manj pa verjamejo v usodo, kar je prikazano na Sliki 2. 3.3REZULTATI SAMOOCENE OSEBNOSTNIH ZNACILNOSTI Prikazani bodo dihotomni odgovori samoocene osebnostnih znacilnosti. Slika 3: Samoocena osebnostnih znacilnostih (n=78) 80 74 75 ste ste odgovorni ste odprta ste strpni do znate odpušcati imate verjamete v razumevajoci oseba sebe in drugih potrpljenje posmrtno življenje da ne Anketiranci so se najbolj razdelili pri veri v posmrtno življenje, vec kot po­lovica jih verjame. Pokazali pa so doloceno mero samorefleksije, prav pri oceni odprtosti, strpnosti in potrpljenja. 4 RAZPRAVA Pridobljeni rezultati naše raziskave kažejo na relativno visoko povprecno sta­rost anketirancev (80,44), vec kakor polovica je nastanjenih v institucionalnem okolju (n=49; 62,03 %) – domnevamo da zaradi zdravstvenih in socialnih težav, katere so težje obvladovali v svojem domacem okolju. Povprecna starost anketi­rancev v instituciji pa je znašala 84,65 let, kar opozarja na višji delež kronicnih bolezenskih stanj in težav v celotnem vzorcu (n=53; 67,96 %). V obsežni raziskavi Staranje v Sloveniji: o potrebah, zmožnostih in stališcih nad 50 let starih prebi­valcev Slovenije (Ramovš, 2013, str. 478 in 482) je bilo ugotovljeno, da je najvec zdravstvenih težav v zvezi s srcno žilnimi boleznimi in gibali, za kar prejemajo predpisana zdravila. Haugan (2013) v svoji raziskavi ugotavlja, da so stanovalci v domovih obicajno višje starosti, kažejo starostno oslabelost, nemoc, ranljivost in vecjo invalidnost. Rezultati naše raziskave kažejo, da je najvecji delež anketirancev cutil mocno do zelo mocno potrebo po povezanosti z družino, prenosu izkušenj na druge in smiselnosti življenja. Svojci in bližnji so vkljuceni v pomoc pri zdravstvenih težavah in starejši si želijo, da bi v slucaju nemoci pri samooskrbi zato poskrbel kdo od domacih (Ramovš, 2013, str. 500-501). V raziskavi Staranje v Sloveniji je vec kot polovica anketirancev menila, da vsak clovek ima duhovne potrebe in zmožnosti, kar je lahko opozorilo, da smo v storilnostno usmerjeni družbi pozabili na clovekove duhovne potrebe (Ramovš, 2013, str. 503). Erichsen & Büssing (2013) prav tako opozarjata, da je ravno pri kronicnih boleznih priznavanje in podpiranje duhovnosti pomemben vir za obvladovanje težav. V omenjeni raziskavi o duhovni podpori na vzorcu 343 oseb z napre­dovalim rakom opisujejo, da so tisti, ki so prejemali duhovno podporo s stani verske skupnosti in zdravstvenega osebja, imeli manj agresivne posege ob koncu življenja in višjo kakovost življenja; to v svojih raziskavah potrjujejo tudi Bredle in sod., 2011 ter Balboni in sod., 2018. Duhovnost in vera se kažeta kot pomoc za obvladovanje težav v casu terminalne faze bolezni (Wnuk & Marcinkowski, 2014; Austin in drugi, 2018). Mnenja smo, da medicinske sestre nimajo dovolj znanja in kompetenc za izvajanje duhovne oskrbe in podpore starejšim, poleg tega pa je kadrovski primanjkljaj v domovih izjemen, kar komaj omogoca osnovno zdravstveno in socialno oskrbo. V zadnjem casu je opaziti vse vec je zanimanja za podrocje duhovnosti in religioznosti ter njunega vpliva na zdravje. Ob tem so številne študije pokazale, da imajo posamezniki z višjimi stopnjami duhovnosti manjšo razširjenost cu-stvenih motenj, boljšo kakovost življenja, manjšo prevalenco kardioloških težav in manjšo umrljivost (Bredle in drugi, 2011; Lucchettil in drugi 2013). Strinjamo se tudi, da je duhovno zdravje dinamicna dimenzija, v kateri se clovek zmore soocati z vsakdanjim življenjem na nacin, da izpolni vse svoje potenciale, osmisli svoje življenje ter se pocuti zadovoljnega s samim seboj. Duhovno zdravje torej opredeljujejo znacilnosti, kot so izpolnjenost življenja, umirjenost, tesen odnos z Bogom in nasploh cilji življenja. V naši raziskavi je zanimanje za duhovnost pokazala nekaj vec kot tretjina vprašanih. Mnenja smo, da je pojem duhovnosti v splošni populaciji manj pojasnjen in slabše razumljiv in ga je težko celostno definirati kar opisujeta Ramovš in Ramovš (2013, str. 447-448). V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci mocno do zelo mocno izrazili po­trebe po prenosu izkušenj na nekoga in prepricanje, da je življenje bilo smiselno in dragoceno. Te ugotovitve potrjuje Tornstam (2017, str. 37-38), ko jih opisuje kot kvalitativni razvojni premik v miselnosti, ki omogoca odmik od ustaljenih norm k novemu pojmovanju starosti. Tudi Ramovš (2013, str. 504) je v raziskavi ugotovil, da je približno tretjina vprašanih pritrdila prenosu življenjskih izkušenj na druge. Nekateri avtorji sicer opozarjajo, da je duhovnost nadrejeni pojem, ki se nanaša na bivanjska vprašanja kot so: upanje, smisel, odpušcanje, svoboda; na življenjska nacela kot so dostojanstvo, povezanost z ljudmi, pripadnost ter na odnos do Boga ali višje sile – kot religioznost z obrednim ali neobrednimi pra­ksami (Haugan 2013; Řdbehr, 2014; Mihelic Zajec in drugi 2020). Na osnovi naših podatkov smo ugotovili, da anketiranci, kljub neobredni duhovni praksi, v velikem številu verjamejo v usodo in obstoj necesa, kar usmerja naše življenje. Naša vsakodnevna opažanja stanovalcev v domovih kažejo, da se mnogi, tudi ateisti, ob kriznih situacijah ali nemoci obrnejo vase in išcejo duhovne moci za premagovanje in spoprijemanje s spremembami. Tornstam navaja (2017, str. 36, cit. po Peck, 1956 in Erikson, 1950), da so krize del življenjskega procesa, s katerimi se starejši soocajo in pri tem spoznavajo poti, ki vodijo do odgovorov in vecjega zadovoljstva. V raziskavi smo poskušali ugotoviti tudi profil osebnostnih lastnosti v smislu samorefleksije sprememb v starosti, ki so pokazale pozitivne la-stnosti npr. odgovornost, odpušcanje, razumevanje, potrpljenje. S starostjo se ljudje nedvomno spremenijo v številnih pogledih, nekatere osebno­stne lastnosti so bolj poudarjene, nekatere se zameglijo, druge se pojavijo kot nova lastnost npr. umirjenost. Schmidt (2014, str. 83-91) povzame, da »k umirjenosti prispeva tudi duhovni dotik v mislih: pri vsakem pogovoru se cloveka dotaknejo misli drugih, tudi sam pa se le-teh lahko dotakne«. Tudi v molku. V zdravstveni in socialni obravnavi starejših se zgoraj omenjenih dejstev oci­tno premalo zavedamo in preveckrat posegamo po medikalizaciji težav, ceprav vemo, da imajo vsa zdravila svoje neželene ucinke. Drug vidik, ki ga je potrebno izpostaviti, zajema odnos in znanje, ki naj bi ju imeli zaposleni, o kulturi duhov­nosti in religioznosti stanovalcev domov. V slovenskem prostoru imamo pri tem na voljo Splošna priporocila za duhovno oskrbo v zdravstveni negi (Mihelic Zajec in drugi, 2020), kjer so avtorji strokovno pristopili k problemu duhovnosti in religioznosti. Prav tu priporocajo, da bi ocene in vprašanja o duhovnih potrebah pacientov bila zajeta v negovalni anamnezi. Menimo, da si starejši, kjerkoli živijo, zaslužijo boljšo oskrbo, ki bi zajela tudi duhovne in verske potrebe, saj bi tako zapolnili vrzel v celostni obravnavi ter ohranili zadovoljstvo ljudi z življenjem. Verjamemo namrec, da so medicinske sestre, zdravstveni delavci in sodelavci sposobni ustvarjanja pristnega odnosa, ki ga je potrebno zapolniti z vsebino in iskreno željo pomagati, z upanjem, da imata tudi odhajanje in smrt svoj smisel. Pricujoce raziskava je ob tem potrdila bistveno dejstvo, da vec kot polovica vprašanih verjame v posmrtno življenje, ki je lahko vsebina duhovne intervencije. Zavedamo se omejitev raziskave izvedene na majhnem vzorcu anketirancev, ki ovira posploševanje na populacijo, prikazani rezultati pa nakazujejo duhovne potrebe starejših v oskrbi. 5 SKLEPNA SPOZNANJA Razvidno je, da starejši cutijo potrebe po izražanju duhovnih potreb in ver­skih custev, vendar so v praksi le-te premalo upoštevane, tako kakor so malo upoštevana individualnost in izjemnost cloveka kot takšnega. Strokovnjaki, ki so raziskovali podrocje duhovnosti, opozarjajo, da je v procesu izobraževanja kultura duhovnosti spregledana tematika in tako študenti v casu študija pogosto ne prejmejo niti osnovnih informacij o tem, kaj šele o aktivnostih in intervencijah za zadovoljevanje tovrstnih potreb. Glede na rezultate avtorji predlagamo, da se v procesu izobraževanja skozi kontinuiran proces ucenja senzibilizira in opolnomoci bodoce izvajalce oskrbe za prepoznanje, udejanjanje in vrednotenje duhovnih aktivnosti, ki bodo pri­spevale k izboljšanju zdravja in pocutja bolnikov. Duhovnost je namrec eden bistvenih kljucev do socutnega odnosa in pomemben element dobrega pocutja tako starejših kakor zaposlenih. ZAHVALA Zahvaljujmo se vsem stanovalcem domov in posameznikom v domacem okolju, ki so prispevali svoj cas za reševanje vprašalnikov ter s tem pomembno prispevali k nastanku tega clanka. Iskrena hvala kolegicam Marijani LŠ., Matildi P. in Anici P., ki so zavzeto pristopile k zbiranju vprašalnikov v domacem okolju. LITERATURA Austin Philip, Macdonald Jessica & MacLeod Roderick (2018). Measuring Spirituality and Religiosity in Clinical Settings: A Scoping Review of Available Instruments. Religions št. 9, str. 70. V: www.mdpi. com/journal/religions (sprejem 22.6.2022). Balboni A. Tracy, Balboni Michael, Enzinger C. Andrea, Gallivan Kathleen, Paulk M. Elizabeth, Wright Alexi, Steinhauser Karen, VanderWeele J. Tyler & Prigerson G. Holly (2013). Provision of Spiritual Support to Patients With Advanced Cancer by Religious Communities and Associations With Medical Care at the End of Life. JAMA Intern Med. 173 št. 12, str. 1109-1117. Bredle M. Jason, Salsman M. John, Debb M. Scott, Arnold J. Benjamin & David Cella (2011). Spiritual Well-Being as a Component of Health-Related Quality of Life: The Functional Assessment of Chronic Illness Therapy—Spiritual Well-Being Scale (FACIT-Sp). Religions št. 2, str. 77-94. Büssing Arndt, Rodrigues Recchia Daniela, Koenig Harold, Baumann Klaus & Frick Eckhard (2018). Factor Structure of the Spiritual Needs Questionnaire (SpNQ) in Persons with Chronic Diseases, Elderly and Healthy Individuals. Religions letnik 9, štev. 13. V: www.mdpi.com/journal/religions (sprejem 7.7.2022). Da Rocha Albiero Leandro Ana Carolina & Ciosak Itsuko Suely (2014). Chronic Disease in the Elderly: Spirituality and Coping. Rev Esc Enferm USP letnik 48, št. 2, str. 87-93. V: www.ee.usp.br/reeusp/ (sprejem 21.6.2022). De Moura Scortegagna Helenice, Pichler Antonio Nadir & Fáccio Lúcia Fernanda (2018). The experience of spirituality among institutionalized elderly people. Rev. Bras. Geriatr. Gerontol, letnik 21, št. 3, str. 293-300. Erichsen Nora Beata & Büssing Arndt (2013). Spiritual Needs of Elderly living in Retirement / Nursing Homes. Evidence-based Complementary and Alternative Medicine. V: https://doi. org/10.1155/2013/913247 (sprejem 22.6.2022). Frankl E. Viktor (2013). Kljub vsemu reci življenju da. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Glavaš Andrijana, Jors Karin, Büssing Arndt & Baumann Klaus (2017). Spiritual needs of ptsd patients in Croatia and Bosnia-Herzegovina: a quantitative pilot study. Psychiatria Danubina, letnik 29 št. 3, str. 282-290. V: https://doi.org/10.24869/psyd.2017.282 (sprejem 21.6.2022). Haugan Gřrill (2015). Nurse–patient interaction is a resource for hope, meaning in life and self-transcendence in nursing home patients. Scand J Caring Sci, št. 28, str. 74–88. Jackson David, Doyle Colleen, Capon Hannah & Pringl, Elizabeth (2016). Spirituality, spiritual need, and spiritual care in aged care: What the literature says. Journal of Religion, Spirituality & Aging, V: http:// www.tandfonline.com/loi/wrsa20 (sprejem 21.6.2022). Lifshitz Rinat, Nimrod Galit & Bachner G. Yaacov (2019). Spirituality and wellbeing in later life: a multidimensional approach. Aging & Mental Health, letnik 23, št. 8, str. 984-991. V: https://doi.org/10 .1080/13607863.2018.1460743 (sprejem 5.7.2022). Lucchetti Giancarlo, Granero Lucchetti Alessandra Lamas & Vallada Homero (2013). Measuring spirituality and religiosity in clinical research: a systematic review of instruments available in the Portuguese language. Sao Paulo Med J. letnik 131, št. 2, str. 112-122. Malone Joanna & Anna Dadswell (2018). The Role of Religion, Spirituality and/or Belief in Positive Ageing for Older Adults. Geriatrics št. 3, str. 28; V: www.mdpi.com/journal/geriatrics (sprejem 22.6.2022). Mihelic Zajec Andreja, Karnjuš Igor, Babnik Katarina, Klun Branko & Klelija Štrancar (2020). Splošna priporocila za duhovno oskrbo v zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Řdbehr Liv, Kvigne Kari, Hauge Solveig & Danbolt Lars Johan (2014). Nurses’ and care workers’ experiences of spiritual needs in residents with dementia in nursing homes: a qualitative study. BMC Nursing, letnik 13, št. 12. V: http://www.biomedcentral.com/1472-6955/13/12 (sprejem 7.7.2022). Ramovš Jože, ur. (2013). Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmožnostih in stališcih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Institut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ramovš Jože in Ramovš Marta (2013). Duhovne potrebe in zmožnosti v luci staranja in sožitja. V: Ramovš Jože (ured.). Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmožnostih in stališcih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Institut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje str. 443-474. Schmid Wilhelm (2015). Umirjenost: kaj s starostjo pridobimo. Kranj: Narava. Scott B. Stacey, Graham-Engeland E. Jennifer, Engeland G. Christopher, Smyth M. Joshua, Almeida M. David, Katz J: Mindy, Lipton B. Richard, Mogle A, Jacqueline, Munoz Elizabeth, Ram Nilam & Sliwinski J. Martin (2015). The Effects of Stress on Cognitive Aging, Physiology and Emotion (ESCAPE) Project BMC Psychiatry, št. 15, str. 146 V: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26138700/ (sprejem 23.6.2022). Seddigh Ruohollah, Keshavarz-Akhlaghi Amir-Abbas & Somayeh Azarnik(2016). Questionnaires Measuring Patients’ Spiritual Needs: A Narrative Literature. Review Iran J Psychiatry Behav Sci, letnik 10, št. 1. V: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27284281/ (sprejem 25.6.2022). Straßner Cornelia, Frick Eckhard, Stotz-Ingenlath Gabriele, Buhlinger-Göpfarth Nicola, Szecsenyi Joachim, Krisam Johannes, Schalhorn Friederike, Valentini Jan, Stolz Regina & Joos Stefanie (2019). Holistic care program for elderly patients to integrate spiritual needs, social activity, and self-care into disease management in primary care (HoPES3): study protocol for a cluster-randomized trial V: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ (sprejem 21.6.2022). Tornstdam Lars (2017). Gerotranscedenca: razvojna teorija o dobrem staranju. Ljubljana: Opro, zavod za aplikativne študije. Wnuk Marcin, Marcinkowski Jerzy Tadeusz (2014). Do Existential Variables Mediate Between Religious-Spiritual Facets of Functionality and Psychological Wellbeing. J Relig Health št. 53, str. 56–67. Zdravstveni in statisticni letopis Slovenije (2019). Demografski podatki. Ljubljana: Nacionalni inštitut Republike Slovenije, str. 1-8. Naslovi avtoric: Radojka Kobentar, Ulica Molniške cete 5, 1000 Ljubljana, rkobentar@gmail.com; Slavica Roljic, Mazijeva 5, 1000 Ljubljana, slavica.roljic@gmail.com; Ljiljana Blagojevic, Precna pot 7, 1360 Vrhnika, lili.blagojevic@dso-vic.si; Martina Žerjav, Arnovo selo 30 d, 8253 Artice, martina.zerjav@gmail.com