o p i s i, Iz Metlike. (Konec.) Slednjič poprime besedo g. predsednik in nadzornik, ki s krepkim glasom ogovori stoječe učiteljstvo tako-le: »Vsi narodi širne in mogočne Avstrije so trudijo, da bi dostojno praznovali 401etnico vladanja našega prcsvetlega cesarja Fi-anca Jožefa I. Vasi, trgi in mesta, društva in korporacije so uže ali še le bodo pokazala svojo neomahljivo udanost do prevzvišene cesarske hiše in dobro vem, da tudi slavno učiteljstvo Črnomaljskega okraja v tem tekmovanji ne bode zaostalo. Tukajšnjo učiteljstvo je bilo in bode vedno navdušeno za svojega ljubega in predobrega cesarja. Nekateri so uže svojo udanost pokazali pri šolskih slovesnostili, drugi gotovo tudi v tem ne bodo zaostali; vsi pa kooeino svi;tu pokuzati, da smo pravi Avstrijci in verni državljani, zvesti in udani cesarju in domovini, v Ljubljani pri slavnostnem koncertu, katerega priredi v Ljubljani »Slovensko učiteljsko društvo« v sredi meseca oktobra t. 1. v proslavo 401etnice slavnega vladanja Nj. Veličastva Franca Jožefa I. Nadejam se, da se bodemo učitelji Belokranje te slavnosti v obilnem številu udeležili. Vi pa, g. glavar, bodite prepričani, da bodemo vsi učitelji kakor doslej tudi zanaprej v nežnih srcih šolske mladine vcepljevali in utrjevali tisto gorečo ljubezen, tisto čisto zvestobo in neomahljivo udanost do prevzvišene cesarske hiše, katero mi sami čutimo v svojih srcih. Zatorej zakličem: Bog ohrani, Bog obvaruj našega piesvetlega cesarja Franca Jožefa I. in ves Habsbnrški rod!« Vso učiteljstvo govoru g. nadzornika burnn pritrdi s trikratnim »živijo« in cesarsko pesnijo. — Ko g. Šetina še enkrat g. okrajnega glavarja in g. župnika iz Radovice pozdravi in se njima zahvali, da sta nas počastila se svojo navzočnostjo, zahvali se g. Šest s toplimi besedami g. predsedniku, da je tako uzorno in nepristransko vodil vse zborovanje in s tem se sklene uradna konferencija. Poludne je že odzvonilo, ko smo se, prijemši potnino, razkropili po mestu. Ob jednej uri zbrali smo se zopet vsi v gostilni g. M. Pezdirca k vkupnemu obedu. Sešli so se možje, katerim je šola in učitelj na srcu, kateri so pokazali, da dostojno čislajo učiteljstvo in njegove zasluge. — V svojej sredi smo imeli g. c. kr. okrajnega glavarja marquis-a Perd. Gozanija; g. župnika Schweigerja, mestnega župana g. Ferd. Sallokerja; g. Leopolda Ganglna, uda c. kr. okrajnega šolskega sveta in krajnega šolskega nadzornika, gg. mestna svetovalca Ant. Prosenika in Fleišmana, g. poštarja, g. Fuxa in starosto belokranjskih učiteljev, g. nadučitelja Venceljna Sturma. Komaj se obed dobro prične, že nam zadone veseli akordi izborno zvežbane Metliške godbe, katero je na čast v Metliki zborujočemu učiteljstvu slavni Metliški zastop radovoljno in brezplačno v ta dan prepustil. Slava mu! 6. glavar povzdigue najprvi časo ter izrekovaje svojo popolno zadovoljnost z belokranjskim učiteljstvom napija Onemu, ki tako ljubeznjivo in očetovsko skrbi ne le za telesne, temveč tudi za duševne potrebščine svojih podložnih in svoj govor končaje, zakliče: »Bog živi nam presvetlega cesarja Franca Jožefa I. še mnogo, mnogo let! Tem presrčnim besedam zaori navdušeni »živio«, in vsi gostje in učiteljstvo zapoje cesarsko pesen, katero tudi godba spremlja. •— Potem se vrste dalje napitnica za napitnico. Ne moram zamolčati presrčnih besedl Metliškega župana g. Ferd. Sallokerja, katere more izustiti le mož, ki isto čuti v svojem srcu. Eekel je: »Slišali smo že danes različne napitnice. Napijalo se je že tudi slavnemu učiteljstvu. Vesel sem, da imam danes priliko poznavati nekatere nove gospode učitelje, večino že davno poznam. Ne poznam jih le po telesu in obrazu, poznam jih tudi po vrlem in moškem obnašanji. Pač le redkokiat imel sem priložnost se nahajati v tako obilno zbranem krogu, kakor ravno danes. Prisrčno me torej veseli, da Vam, gospodje učitelji, moram napijati, Vas pozdravljati v imenu mesta Metlike in izreči željo in nado, da bi se shajali v Metliki nele prihodnjo leto, temveč vselej. — K sklepu prosim Vas vse, da bi se podpisati blagovolili na ta polo, katera se bode shranila v mestni arhiv v sporoin današnjega dne«. — Splošno veselost in odobravanje vzbujevali so dovtipni govori g. župana Sallokerja. Veselje povečevala je še neutrudljiva godba in navdušeno petje. Tekmovali so mej seboj govorniki, pevci in godba. — Po uradnih urah počastili so nas gospodje tukajšnje c. kr. davkarije. Solnce se je uže bližalo zatonu, ko se g. glavar in g. nadzornik od nas poslovita, vsakemu roko podaje. Tudi za nas je prišla ura ločitve. Bratovski smo si segli v roke, bratovski ločili s kratkimi in srčnimi besedami: »Na zdravje in na zopetni veseli povrat!« Iz Kočevskega šolskega okraja. (Dalje in konec.) 6. Volitev stalnega odbora za prihodnjo okr. učit. zborovanje. Izvolita se gg. Jožef Pavčič in Štefan Tomšič, zadnji v ožji volitvi. — 7. Volitev dveli zastopnikov učiteljstva v c. kr. okr. š. svet. (Živahno gibanje.) Odda se 36 listkov (4 beli, prazni). Z absolutno veoino glasov bil je izvoljen nadučitelj v Vel. Lašičah, g. J. Pavčič; dosedanji zastopnik g. Št. Tomšič ostal je z 1 ali 2 glasa v manjšini, ker se je izvolilo šteti absolutno število glasov po številu navzočib, ne pa po številu oddanih listkov. Prišla sta zopet v ožjo volitev gg. Št. Tomšič in Jos. Windisch. Zaradi preživahnega gibanja in govorjenja nisem mogel konštatovati natančnega izida izvolitve. Prepustil se je konečno izid te volitve v razsojo c. kr. okr. š. svetu. Kakor ravno zvem, je ta g. Windisch-a, učitelja v Oneku na Kočevskem, kot izvoljenega zastopnika spoznal. — 8. Predavanja. Po vzporedu je bilo določeno, da predava eden učitelj v slovenskera, drugi v nemškera jeziku o vsakem predmetu. Ker je pa uže močno na poludne šlo, se je reklo, naj se poroča o vsakorn predmetu satno v jednem jeziku. — a) Pomočki za vzbujo in vzdržanje pazljivosti v šoli. Poročevalec g. H., bere nemško splošno znana navodila. — b) Kako bi bilo možno vpeljati po smislu §. 10., post. z dne 2. maja 1. 18 8 3. po učnem načrtu z 1. 1876. v zvezi z ljudskimi šolami nadaljevalna kmetijska izobraževališča za šolskej dolžnosti uže odraslo mladino? — Poročevalec g. M. Hudovernik, nadučitelj v Vidmu (Dobrepolji), takorekoč strokovnjak glede vrtnarstva in kmetijstva, čita slovensko prav dobro in premišljeno sestavljeno poročilo, kaj in kako naj bi se v takih izobraževališčib učilo. 0 glavnem vprašanji: kako pa taka izobraževališča vpeljati? je njegovo mnenje: —postavnim potom (siloma)? — c) Vzgoja patrijotizm a v šoli in zunaj šole. Poročevalec je g. J. Wittreich. Prva polovica njegova nemško čitanega poročila imela je na me nekak poseben vtis. Drugi del ni samo meni odobravanje izvabil, nego je splošno navduš^nje provzročil, katero se je vbralo konečno v mogočni vsklik: »Živela Avstrija! Živel presvetli vladar!« — Bog, da bi take besede ne bile nekod samo na jeziku, nego da bi bile najprisrčnejši izraz notranjih čutil ter da bi se pojavljale i na zunaj v primernih činih! Upajmo! — 11. Samostalni predlogi. Posebne važnosti ni bil noben. Č. g. nadzornik pove o njih svoje mnenje. (Odobrovanjanje, in nikdo ne želi razgovora.) Na to zaključi g. predsednik ob '/_2- uri zborovanje s kratkim, a dobro stavljenim govorom, končavši s povabilom, naj se zakliče Nj. Veličastvu trikratno: »Slava i hoch«! To se navdušeno zgodi, in na to se zapoje »cesarska pesem«. Po zborovanji sešli smo se s 1 o v. učitelji in učiteljice pri vkupnem obedu (to je uže navada). Jako veselilo nas je, da smo imeli v svojej sredi tudi velečast. nadzornika gosp. prof. K omljanec-a, vrlega školnika in odkritega prijatelja učiteljstva. — Med skromnim obedora počastil nas je tudi se svojim pohodom c. kr. sodnik iz Vel. Lašč, blag. g. D. Šuflaj, vseskozi dobrohotni naklonjenec ljudskemu šolstvu in učiteljstvu. Skromne opazke poročevalca. Nu, človek je človek (navadni izgovor za naše slabosti). Vender pa se — vsaj posamezniku — čudno zdi, ako učitelj ne nauči se, najpoprej samega sebe premagovati. To bi biti imelo! Ako tedaj kdo kot učitelj nastopi, bodi-si v šoli, pri skupščinah itd., naj pozabi vse strankarstvo in bodi stvaren! »Obleka dela moža«, slove nemški pregovor. Hočemo se po tem ravnati? Ne! Srca in djanja naj bodo prava! Kaj je nemško, francozko, laško, rusko, slovensko a itd. šolstvo? Kratek odgovor za vse: »Pouk in vzgoja decac Kaj potem? — Nii, kakor na Kočevskem: vsaki naj si pomaga, kakor ve in zna — pošteno, drugače bi tudi na Kitajskem učiti ne mogel. — Kar je več, bilo bi le za kak politični časnik. Bedlivi. Iz Novomeškega Okraja. Naša redna učiteljska skupščina bila je v 29. dan avgusta t. 1. v dekliškej šoli v Eudolfovem. Točno ob 9. uri otvori skupščino predsednik g. J. Lapajne, okrajni šolski nadzornik in vodja meščanskej šoli ter pozdravi vse došle gg. učitelje in gspdč. učiteljice z željo, da bi pozorno sledili zborovanju. Za namestnika si izvoli starosto g. J. Novaka. — Za zapisnikarja nasvetuje g. Judnič g. Krištofa in g. St. Novaka; a slednja nasvetujeta, ker sta uže večkrat zapisnikarja bila, naj bi bil kateri mlajših. Izvolita se potem gpdč. Clarici iz Mirne Peči in g. Judnič iz Vavte Vasi. Skupščino počastil je se svojim pohodom blag. g. J. Ekel, c. kr. vladni svetnik in okrajni glavar in g. V. B u r n i k, nadučitelj deške šole v Kameniku. — Eazun gpdč. K1 a n č a r in gg. Kutnar in Pehani, kateri so se postavno opravičili, bili so prisotni vsi učitelji in učiteljice tega šolskega okraja (katere veže dolžnost). G. predsednik omenja za tem premembe o učiteljstvu tega okraja in se spominja vrle učiteljske moči g. Fr. Kuglerja, kateri je tako nesrečno svoje zemeljsko bitje končal. V znak sožaljenja se učiteljstvo vzdigne se sedežev. 0 šolstvu nam g. nadzornik natančno poroča ter pravi med drugim, da je šol v tem okraji 32 in sicer 29 javnih in 3 zasebne. Celodnevni pouk je na 8 šolah in poludnevni na 20; na jednej dvorazrednici je pa obojni pouk. Jednorazrednic je 21, dvorazrednic 8, trirazrednica (se sedaj otvori) 1, in čveterorazrodnici 2. V napredku se sme imenovati 10 šol prav dobrih, 2 pa slabi, druge so dobre ali srednje. PohišUo zadostuje na večini šol. — Ucni jezik je bil na 28 šolah slovenski, na 4 (kočevskih) pa nemški. Sposobnih otrok za šolo od 6. — 12. 1. je bilo 3224 dečkov in 3168 deklic, vkup 6392 otrok. Da se izvedo vsi za šolo sposobni otroci, treba jih je v počitnicah poiskati, sosebno one, kateri niso iz domače šolske občine. Šolo obiskajočih otrok je bilo 2327 dečkov in 2157 deklic, vkup 4484 otrok. — V privatnih šolah je bilo vkup 261 otrok. Doma poučevanih ali srednje šole obiskajočih šolarjev je bilo 107, namreč 77 dečkov in 30 deklic. — Zaradi dušnih ali telesnih napak ni obiskovalo šole 33 dečkov in 37 deklic. Zdravih, ki šole ne obiskujejo, je 682 dečkov in 688 deklic. — Dcželna postava od 29. dne aprila 1873. 1. pravi, da se smejo oprostiti otroci od 6. — 8. leta, ak<> so preslabostni; pa te je treba v začetku šolskega leta c. kr. okrajnemu svetu poslati, da jili on oprosti. — Šolsko obiskovanje je bilo različno; nekje prav dobro, drugej zopet slabo. Prav je bilo to na nekaterih šolah, da je vodstvo otroke čez eno uro od šole oddaljene, katere uže v šolo siliti ne moremo, v torkih in petkih v šolo pozvalo, da so se vsaj nekaj naučili. — Ponavljevalno šolo je obiskovalo 986 otrok, sposobnih je bilo pa 1265, t. j. 672 dečkov in 593 deklic. Med učitelji, ki so tu poučevali, jih je 28 z obemi spričevali, drugi itnajo samo prvo spričevalo, ali so pa pomožni učitelji. Učiteljice so 4 z obemi in 1 s prvim spričevalom. G. nadzornik je z uspehi v obče zadovoljen. — Za ženska ročna dela se ni moglo veliko storiti; bilo je samo 15 šol, na katerih se je to poučevalo. Treba je dobiti kako sposobno osobo i tam, kjer se sedaj še ne poučuje. — Telovadba se ravno tako ni povsodi poučevala, ker manjka telovadnic, telovadišč in orodja. Učitelj naj učence pelje na kak pripraven knij ter tam ž njimi telovadi. — Dva g. učitelja sta na svoji šoli tudi otroke v veronauku poučevala. — Kaj lepo je, da ima uže 26 šol svoje šolske vrte. Šolarska knjižnica je na 28 šolah, katera broji 2816 knjig v 3027 zvezkih. — Učila so večinoma na vseh šolah. — Najboljši uspehi so bili v jezikih, t. j. v čitanji. Slovnice se ni moglo veliko učiti in se tudi ne more mnogo terjati. Prvo berilo Eazinger-Žumerjevo ni za jedno-, dvo- ali trirazrednice. ¦— Pravopisje je v obče dobro, posebno pa tam, kjer učitelj naloge popravlja; zatorej naj se to nikjer ne opusti. 0 spisji je težavno govoriti na nižje organiziranih šolah (n. pr. na jednorazrednicah). — Iz nemščine je bil na nemških šolah prav dober uspeh. •— Eačunstvo tudi jako dobre uspehe kaže, posebno kjer imajo Sole Močnikove računice (in to je na večini šol). Tudi pismeno naj se otroci posebej vadijo računiti. — Lepopisje je vsako leto boljše. Šole, katere še tintnikov nimajo, naj si one preskrbe, da otroci ne bodo črnila seboj v šolo nosili. — Isto tako se napreduje v realijah, posebno še v zemljepisji in prirodopisji. Eisanje na stigme v obče zadostuje. Petje je povsem dobro. Ako se učenec navadi v letu 6 — 8 pesmic, je dovelj, po sekiricah učiti, sosebno na jednorazrednicah, ni časa. Za telovadbo, kakor je bilo uže prej rečeno, naj se nekoliko več stori; to i lehko vzpomladi na sprehodih itd. G. nadzornik je v obče z učiteljstvom zadovoljen, se ve, da se prigode kake malenkosti ali vender ne take, da bi jih bilo treba naznaniti sl. c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Uradne knjige bile so vse v lepem redu. Tednike je treba vestno izdelovati. — S krajnimi šolsk. sveti se je učiteljstvo dobro razumelo; ni bilo slišati nikakih pritožeb. G. predsednik priporoča učiteljstvu dolžnosti stanu vestno izpolnjevati in zložnim biti; potem nam govori še o novih postavah in konča s tem svoje poročilo. Pri 4. točki, o učilib v obče, o njih nakupu in nabiranju ter ohranitvi, pravi g. predsednik, da je najboljše, ako se jih več oglasi ter vsak svoje mnenje pove. Prvi se je oglasil č. g. o. Florentin, kateri je splošno o učilih pripovedoval. Na to omenja g. J. Šmorancer, da bi bilo kaj prav, da si učitelj sam nabira razna učila, katera nam narava ponuja, bodi si iz živalstva, rastlinstva, kakor i iz rudninstva. G. A. Jerše meni — (kar bi bilo res jako dobro) — naj bi se učiteljski pripravniki vadili v nabasanji raznih živali ter shranjevanji onih, kakor se uže vadijo o stiskanji in sušenji raznih rastlin. Naposled omenja g. V. Zaverl, da mora učitelj pri vsem tem pa vender najprvo delati na to, da dobl potrebne omare (shrambe), v katere bo ta učila spravil ter dlje časa dobre ohranil. — Ker se ni nikdo več oglasil, ja^rekel g. nadzornik, da imamo najprej gledati, da si pridobimo ona učila, katera nam postava veleva imeti, potera šele druga. Vsa učila naj bodo i primerno shranjena in zato so najboljše dovelj velike omare. Za tem smo prestopili k 5. točki dnevnega reda. Č. g. o. Florentin nam poroča, da je dohodkov v okrajni učiteljski knjižnici bilo 106 gl. 35 kr., stroškov 91 gl. 57 kr., torej ostane še v blagajnici 14 gl. 78 kr. — Letos je narastlo 36 številk. Vseh delov je 461; 207 slovenskih in 254 nemških. Zvezkov je 599. Predsednik knjižničnega odbora se zahvali g. Fr. Kalanu, kateri je knjižnici podaril en letnik »Učit. Tovariša«. — Pregledovalcem računov se izvolita po nasvetu g. Franketa, gg. A. Jeršo in V. Kmet z vsklikom. — Predno se je vršila volitev v stalni odbor, se starosta g. J. Novak zahvali za naklonjenost, ker je bil do sedaj izvoljen v oba odbora, kakor i v zastop c. kr. okrajnega šolsk. sveta ter prosi na dalje ne voliti ga, ker zna danes ali jutri v pokoj stopiti. — (Službuje namreč užd 41. leto. — Čast!) — V stalni odbor se je volilo po listkih. Skrutinij je pomagal zapisnikarjema voditi g. Koncilija. Izvoljeni so bili sledeči gg.: o. Florentin, J. Franke, A. Jerše in Fr. Koncilija. — Ravno isti gg. so bili izvoljeni v knjižnični odbor. Slednji si je takoj izvolil za predsednika č. g. o. Florentina in za podpiedsednika g. Franketa. Ker v deželno učiteljsko skupščino sedaj ni potrebno volitve, zato je skupščina 8. točko opustila. — Tudi volitev 2 zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet vršila se je z listki. Pred volitvijo izjavlja g. J u d n i č, da naj _e volita v c. kr. okr. šolski svet 2 zastopnika, katera bodeta istinito delovala za učiteljstvo, kjer in kadar bode treba. Držirao se besed, katere so v nekem listu »Učit. Tov.« — (jib prebere) — in nam povedo, kakšne zastopnike naj volirao. — Pri tej volitvi dobil je samo g. Fr. Koncilija večino glasov; v obližji večine bila sta i gg. J. Franke in F. Kalinger, zatorej je bila med slednjima ožja volitev z listki, pri katerej je dobil g. J. Franke večino glasov. Debatiralo se je i pri glasovanji: ali volijo tudi oni, ki nimajo pravice voliti, ali ne. G. okrajni glavar, kakor i večina je bila zato, da volijo vsi prisotni učitelji in učiteljice. Posamičnih nasvetov bilo je več; tako je g. Judnič nasvetoval, da bi učiteljstvo tega okraja ustanovilo učiteljsko društvo v proslavo 401etnega vladanja Njih Veličastva. — G. predsednik meni, da se ta nasvet lehko reši o drugi priliki, ker bi se znal preveč stegniti, ako pa učiteljstvo želi, se vsejedno to lehko sedaj zvrši. — G. Koncilija nasvetuje, da bi učiteljstvo tega okiaja zopet letos prosilo za povišanje plač in prošnjo, katero je imel g. govornik že spisano, podpisalo. — G. nadzornik pravi, da je prav, da prosimo za povišanje, a to storimo boljše, ako se pridiužimo s prošnjo »Pedagogiškemu društvu« v Krškeni. — G. Zaverl nasvetuje, naj bi bila učiteljska skupščina, ker je navadno vsako leto v Novem Mestu, drugo leto kje drugej (u. pr. v Žužemperku), iz zemljepisnih in drugih vzrokov. — G. predsednik pa odgovori, da je treba to naznaniti stalnemu odboru in ako ne bo mnogo razlike med potnimi troški, se to lehko privoli. — Dalje nasvetuje g. Završnik, riaj bi učitelji tega okraja, vsak po svoji moči, dodali za znamenje, katero se ima postaviti na gomilo ranjkemu g. Zajcu, prvemu učitelju v Šelih. Znamenje je uže vlito (na Dvoru), a ne še plačano. — G. predsednik pravi, naj bi se to po privatnej poti napravilo. Po končanih nasvetih se g. nadzornik zahvali učiteljstvu za pozornost ter ga vzpodbuja, naj bo idealno vnet za vse dobro, in da naj se 401etnica povsodi kolikor mogoče slovesno praznuje ter konča s 3kratnim »Slava-klicem« na našega presvetlega cesarja Fran Josipa I. Skupščina zapoje cesarsko pesem. — G. predsednik se zahvali i blag. g. J. E k e 1 u, c. kr. vladnemu svetniku, ker nas je počastil so svojo navzočnostjo, in za naklonjenost učiteljstvu. G. vladni svetnik obljubi i nadalje ono naklonjennst skazovati, ko doslej. G. J. Novak se zahvali g. predsedniku za izborno vodstvo skupščine in g. Koncilija izrazi zahvalo gg. vladnemu svetniku in nadzorniku v imenu učiteljstva. Po končanej skupščini bil je skupen obed pri »Solncu«, kjer se je vrstilo mnogo napitnic in kjer nas je jako izvežbana Novomeška godba kratkočasila. —l. _ Dolenjskega. Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem se je kmetijski tečaj za ljudske učitelje zaključil 25. avgusta t. 1. z izpitom, kateremu je pfedsedoval deželni poslanec in c. kr. deželne sodnije svetovalec g. Ed. Dev, kot zastopnik deželnega odbora in se je jako pohvalno izrazil o kaj ugodni izvršitvi izpita. — Kurza so se udeležili razun g. Krištofa — (kateri je bil uže slušatelj na Slapu), — vsi zadnjič imenovani gg. učitelji; na številu torej 14. Pouk bil je teoretičen in praktičen v sadjarstvu, trtoreji, kletarstvu, gnojarstvu, živinoreji in pridelovanji krme. 0 prvih treh strokali predaval je vodja g. Dolenc, o slednjih treh pa adjunkt g. Eohrman. Učiteljstvo na deželi (posebno na Dolenjskem) bi si pridobilo jako velike zasluge, ako bi delovalo na to, da bi bolj premožni stariši svoje sinove po dovršenji ljudskih šol poslali v šolo na Grm, da bi se izučili v kmetijskih strokah, pa ne za to, da bi v sosednih deželah potem službe iskali, ampak da bi na domu svoje vede razširjevali ter tako naši ožji domovini koristili; — to pa sosebno oni, kateri dobe ustanovo na tej šoli. — l. S Krškega. V nedeljo, v 2. dan septembra t. 1. se je na Kršketn vršila prelepa, redka slavnost. Odbora »Slovenskega pevskega društva« in »Pedagogiškega društva« sta namreč proslavljala štiridesetletnico vladanja našega cesarja, oba prav dostojno in ganljivo. Ob 9. uri dopoludne je bila velika sv. maša, potem pa smo šli v krasno šolsko poslopje, kjerje »Pedagogiško društvo« otvorilo »prvo slovensko stalno učilsko razstavo«. Prvomestnik g. Fr. Gabršek otvori izložbo s primernim ogovorom, poudarjaje, da Ijudsko šolstvo sploli in v obče je ravno pod žeslom zdanjega modrega vladarja zelo napredovalo ter z trikratnim »živijo« konča svoj jedrnati govor. Vsi, ki so ogledovali to »prvo stalno učilsko razstavo«, so videli in se prepri- čali, da je to vrlo društvo v kratkem času častno zvršilo svojo nalogo. Izložba ima najvažnejše knjige in razne izdelke na zdanjem učilskein polji in sicer iz najboljših založništev na Kranjskem, Hrvatskem, Českem, Poljskem, Nemškem i. dr. Pripoznati moramo, da je ta izvrstna razstava velik napredek našega prekoristnega »Pedagogiškega društva« na Krškem, in da se je odbor pri tem pridobil neprecenljive zasluge. Slovenski učitelji in vsi šolski prijatelji, nikar ne mudite, oglejte si prilično to važno učilsko razstavo! Iz Postojinskega Okraja (9. septembra). Na potovanji človeka marsikaj zadene. Tako se je dogajalo meni, ko sem liod.il po krajib, ki zaslužijo ali se jim pa le dodeva ime »Kras«. Hoteč pri pičlih dohodkih vender vestuo uporabiti čas velikib počitnic, priredil sem si nekak »pogled po sveti«. Videl sem na poti mnogovrstnosti, ki spadajo in ne spadajo v stroko učiteljsko in stroko odgojiteljsko. Opazoval sem mnogo šol, od kojih raarsikatera je vredna vzvišenega imena, druge zopet bilo bi treba okrstiti _ imenom, kakemu gospodarskomu poslopju potrebne suhote. Tako silno slabo šolo videl sem na vznožji Nanosa, v vasi Ituzdrto. Šola je, po kroniki, še bolj po njeni notranji in vnanji obliki sodeč, jako stara. Ohranila jo do danes isto lice, kakeršno je imela pred Bog ve, koliko leti. In da bi bila ie taka, kakor nekedaj, ali časa zobu ne odide nijedna stvar. Kakor sem se prepričal, privošeil si je časa zob Eazdrško šolo prav do cela. Evo Vam, dragi kranjski tovariši, vernega popisa »veri in omiki« posvečenega hrama ; vernega popisa pravim, ker v »svojem časi« se je nekomu od neke strani protilo, da so pripravljeni se zagovarjati, če bi se kedo lotil opisavati njihove šole razvaline (drugače jib ne morem nazivati), ki so uže skoraj zastran historične vrednosti svoje kaj tacega zaslužile. Po kamenitih stopnjicah dospeš, dragi čitatelj, v prvi in edini sprat (v parteru stanujo drugi). Opozoriti Te moram, da stopaj previdno in glej pod noge, ker pod je tako ljuknjast, da se lehko vdereš, in čuvaj Bog, nogo zlomiš, česar pa ne želim ni najhujšemu sovražniku. Pazi torej in le pogumno naprej! Ne smeš se strašiti tesnobe in dima, ki prihaja iz spodnjih prostorov. Okajen človek je bolj trden. Na levi in vhodnim vratam nasproti je bilo nekedaj stanovanje učiteljsko. Nočem te voditi po teh beznicah, ker ni — varno. Vem, da ko bi to videl, vzdihnil bi sigurno: Quem dii oderunt .... Stopiva raje v učilnico. Glej, kako prestopiš prag, da se zopet ne vdereš. Soba je visoka malo ali nič nad dva metra, ventilacije ni treba, ker za to je skrbel uže imenovani časa zob pri oknih in dverih; tudi bi se po zimi uporabilo preveč drv, po leti se pa tudi lehko odpro okna in vrata, pa je ventilacije še odveč . . . Črvivo mizo še tako zapiraj, zapraše se ti akti in tiskovine skozi ploščo, ker ta pa ima res pieveč ventilacije. Desko ali tablo vzraore šola jedno samo in še to tako, da bi bilo treba z ogljem pisati na-njo. Ima ta priprava rudninsko svojstvo, da je prozorna . . . Številni stroj z 92 krogljicami (no vem kak sistem) prosi usmiljenja, da bi ga kedo popravil. V omaro bi bilo spravljati samo tak papir, kojega bi mislili čez par tednov deti na njivo. Na steni vise »Eazinger-Žumerjeve table« za pomočni pouk v čitanji. Take so uže, da ne bodo več za rabo. Seveda najceneje in pa še na vlažnih stenah ni čuda, da morajo segnjiti ali vsaj prepeneti. Zdaj sva pa, dragi prijatelj, z učnimi pripomočki pri kraji. Pač, omeniti moram še termometer, ki ima pa živo srebro v cevki v treh skupinah. Svetloba prihaja skozi tri zidne odprtine v sobo. Te odprtine bi imenovali morda šolski otroci okna, ki so pa le tako velika, kakor pri slamnatih kmetskih hišah. Zdaj, vstrpljivi tovariš, stopaj za menoj po sredi sobe, ob zidu ne moreva, ker do tija segajo revne in trhljive klopi, ki so vsaj po mojem mnenji tako stare ko Nanos in po takih propisih narejene, kakor beraške koče streha. Ondotni gosp. tovariš pravil mi je, da si nad polovico otrok pokvari vid pri pisanji, ker ne morejo ravno sedeti. Sedeži so za vse starostne in velikostne razlike enako visoki. To spomina nekako na Prokrnstovo postelj. V podu pod klopmi so take votline, da se otroci lehko skrivajo va-nje. Ko se hoče deček po konci ustopiti, zdrsne mu noga v pod in revež omahne. To je pa bržkone nevarno, vsaj mi učitelji mislimo tako. No, kaj pa to? Kaj me zreš tako začujeno, dragi kolega? Nič, nič. Veter je prihrul ter odprl vsa tri okna, katera ne morejo biti zaprta radi trhljivosti, da morajo staviti učenci mesto zapahov kline, trske, peresna držala i. t. d. Prijatelj, zapirala menda midva vender ne bova; vrata so tudi odprta. Pojdiva raje strani ! Vprašaš me, kje so šolske oblasti, zakaj neki krajni šol. svžt ne popravi in pripravi, kar manjka. Odgovarjati Ti moram: Ne vem; krajni šol. svet pa ve: »Zato, ker je škoda novcev«. Sklenili so uže Bog ve, kolikokrat, da bi zidali novo šolo; tudi pravijo, da je uže načrt narejen za-njo, a vender se mora učitelj in šolska deca »pacati« in trapiti v. opisani podrtini in se bodo morali morda . . . in aeternum. Zopet se obračaš v me, rekoč: zakaj okrajni šol. svet ne gleda strožje na red? Ne vem. Da pa krajni in okrajni šol. svet ve za nedostatnosti, to sem osvedočen. Veritas. Iz Zgornjih Gdrij v Bledli. V 5. dan t. m. je bila tukaj uradna učiteljska konferencija za Eadovljiški šolski okraj. Ob 9. uri dopoludne je bila sv. maša, potem pa je bilo v šoli zborovanje, katero je vodil okrajni šolski nadzornik g. prof. Levec. Po prav primernih in dejanskih g. nadzornikovih opazkah razpravljale sta se važni točki: »Kako je po naših šolah poučevati petje, da se doseže predpisani učni smoter?« in ^Kako je po naših šolah poučevati ženska ročna dela, da se doseže predpisani učni smoter in kaj je vzrok, da se do zdaj ni povsod dosegel?« Vsi gg. poročevalci in gospodičine poročevalke so svojo nalogo častno rešili. Po vkupnem obedu v prelepem gorenjskem kraji »pri Kaconu« smo ogledali tudi krasni šolski vrt, kateri zares slovi mej najprvimi šolskimi vrti na Kranjskem. Iz Ljubljane. Novo šolsko leto 188 8/8 9. začenjajo vse ljudske šole v ponedeljek, v 17. dan t. m., srednje šole pa drugi dan 18. t. m. Učencev je povaod mnogo, tedaj bode tudi mnogo dela. Bog daj učencem in učiteljem prav srečno novo šolsko leto!