OGLA&AJTE V
najboljšem
SLOVENSKEM
ČASOPISU *
IiTršajMno Tsakofniliit UtkoTln«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	^ «

ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
jAr
Commercial Printing of AUElnda
xxxv—leto xxxv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 16, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 183
'Htti gnhtSi
JERMAN
godaj včeraj zjutraj je pre-prei	Yerman (Jerman),
stanujoča na 12 y ^hames Ave. Doma je bila ?^°lnica pri Ljubljani, od-32 prišla v Ameriko pred St rn'"-	članica društva
, • ^lair Grove, št. 98 WC, Ol-
društva fare Marije Sž2 io podružnice št. 10
^^Pušča žalujočega so-dve hčeri Mrs. Stan	ill Mrs. Dorothy
Dqi vnuke ter sestro Ivano 8e v starem kraju. Pogreb ^jrsi v četrtek ob 9. uri zju-^12 pogrebnega zavoda Mary L 478 E. 152 St., v cer-Vnebovzete ob 9.30 ^3,to na pokopališče Cal-
j- rados
Kake
premj "j" včeraj poročali, je _ v nedeljo zvečer ob Po (J ^ Polyclinic bolnišnici jj^^o-tedenski bolezni Jacob J.
(Radosevič), star 59 let, StQj, J- R. Automotive Paint 15314 Waterloo Rd. [jjj ® je bil v Bosni, odkoder je Ameriko leta 1913. j	zapušča soprogo OIj^o.
j ^ Ccozpci, hčeri FeWiLSd. I	in Mrs. Margaret Zaler,
I ^Warda in brata Joseph v !	Ohio. Pogreb se vrši
'^ov °	ob 1. uri iz Gr-
k Lake Shore pogrebne-
ivd,
17002 Lake Shore
^Voda,
' ^ družinsko grobnico v Ohio.
v
slovo

"V
društva St. Clair št. 98 WC so prošene, da

H, zavod Mary A. Sve-5 izkažejo zadnjo čast Danici Mary Jerman.
kontrole
^Mnin
in Cleveland 'Hlpj, ® sta izglasovala snoči ° kontrole najemnin. Vj-j, ^ark pa je za to, da š® ostanejo. Za mesto V	pa se jutri, ka-
® % poročali, vrši zasli-''ajew. ° Nadaljevanju kontrole dveh popoldne v •iJe . ®i- Vstop na zasliševa-tako lastniki najem-
his 1,^4. ■_____.
v sredo zvečer ob osmih

^ kot najemniki.
ilvwj tisoč novih
CBOSOV
^ORk, 15. septembra— ' da,	prevoznikov jav-
Si| leta 1953 7,000 novitf Se y avtobusov v prometu. ^^%enu, da se pospeši da avtobusna Postanejo kos moder-®Vain potniškega prome-
Ha„-
•^7ot
^	proti stari domo-
yWltgjA^^jo Drago, Špolar in Hempstead, N vsem čitateljem in d ^U.	šolarčke v Št. Ru-
"Imamo se prav j^Vnjj^^jamo se v lepih sta-> Po . Nitkah. Vožnja je ^'^blj^j^^^liji. Danes naprej do
Krožek št. 2 Prog. Slov.
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ukrepalo se bo o raznih zadevah, zato se prosi čimveč je udeležbe.
MED DVEMA STOLOMA NE DA TRAJNO SEDETI!
NEW YORK, 15. septembra—Velika delavska unija A.F.L., ki je bila ustanovljena leta 1881 in ki ima 8,098,000 članov, je končno sprevidela, da ne more več zagovarjati v volilnem boju med republikanci in demokrati kakega nevtralnega stališča. Sicer tozadevni sklep, kateri predsedniški kandidat se priporoča, še ni bil formalno sprejet; vendar pa je bilo iz govora predsednika Greena in iz poročila političnega odbora unije, ki je baza konvencije, posneti, da ni nobenega dvoma, da se bo unija A.F.L. formalno zavzela za predsedniško kandidaturo demokrata Stevensona.
Unija A.F.L. bo tako prelomila svojo tradicijo, katera je uniji velevala, da prepusti svojemu članstvu svobodno izbiro,
za katerega predsedniškega kandidata naj se kdo orientira.
Osrednja točka razprav ostane slej ko prej Taft-Hartleyev zakon, ki je delavstvu krivičen in ki ogroža njegovo gospodarsko varnost in blaginjo.
Ta zakon je izrazito antidelav-ski, so ga nato sprejele posamezne zvezne države, za njega se še vedno ogrevajo republikanci, za njegovo odpravo pa so demokratje na čelu s Steven-sonom.
Ameriško delavstvo mora ohraniti, kar si je priborilo v preteklih borbah in mora gledati na svojo bodočnost. Za vse to pa mu služi edino sredstvo—politična razgibanost. Delavstvo mora izvrševati svojo najvišjo pravico — -pravico volitve in se mora ude-■ veeh volitev za vse predlagane kandidate.
Unija A.F.L. povdarja nada-je, da ima organiziranih v svoji zvezi čez osem milijonov ameriških strokovnih delavcev. V njej Da je včlanjenih sto močnih podrejenih unij.
Povdarek je na volilni dolžnosti, s tem pa tudi na dolžnosti,
da se vsakdo, ki je volilno upravičen, pravočasno registrira.
Kot že javljeno, bo na zasedanju unije A.F.L. nastopil demokratski kandidat Stevenson v ponedeljek 22. septembra.
Truman bo šel v zgodovino
WASHINGTON, 15. septembra—Ni odvisno od vprašanja, ali je kdo za Trumana, ali proti njemu, kadar se presoja delo predsednika Trumana. Truman j 3 imel kot ameriški predsednik nalogo, da se je moral odločiti v življensko važnih vprašanjih in se dajo v tem pogledu z njim primerjati le Washington, Lincoln, Franklin Roosevelt in morda Wilson. Te važne odločitve, ki so naravnost spreminjala tok zgodovine, so bile: Truman se je odločil in tudi odredil, da se odvrže prva atomska bomba. Bilo je na Japonskem in Japonska se je brezpogojno predala. Truman je začel s programom ameriške pomoči zapadni Evropi in je tako preprečil, da te države niso prišle v oblast komunistov. Truman je oče severno Atlantskega pakta, s katerim se je prvič v zgodovini Amerika obvezala, da brani Evropo. Truman se je odločil za vojaški nastop na Koreji.
Ameriški vojaki naj volijo
WASHINGTON, 15. septembra—Da se da Amerikancem pod orožjem možnost, da se udeleži letošnjih vo%ev, je vojaška uprava razposlala posebne dopisnice, katere naj dobi v roke vsak vojak volilni upravičenec, da bo lahko volil potom dopisnice dne 4. novembra.
Pod orožjerh je trenotno 3,-500,000 vojakov, med temi je volilnih upravičencev okrog 2,-500,000.
Leta 1944 se je med vojaki udeležilo komaj 30% volitev. Odstotek civilnega prebivalstva ' je bil takrat 58%.
ZAPADNA EVROPA V DEPRESIJI?
KDAJ SE BODO ZNIŽALI DAVKI?
Finančni strokovnjaki predočujejo porast ameriških davkov s tole nazorno sliko: Danes plačuje Ameri-kanec 30% več davka, kakor ga je plačeval v prvih dneh zadnje svetovne vojne.
Od vsakega zaslušenega dohodka pride en dolar za davek od vsakih treh dolarjev.
Začetkom tega stoletja je federalna vlada pobrala $3.88 na glavo vsakega Amerikanca brez ozira na spol in starost.
V prvi svetovni vojni pa je vsak Amerikanec plačal že $50, v drugi svetovni vojni že $313 in sedaj plačuje že $472 federalnih davkov.
Ali zmaga Stevenson, ali Eisenhower, davek se bo moral znižati.
Ti strokovnjaki kažejo na naš obrambeni proračun. Ameriška obramba bo končana postopoma v letih 1953, 1954 in 1955 in bo v drugi polovici 1953 nujno sledilo postopno znižanje davkov.
Ukrenite nekaj, da ne bo vse prepozno!" Resolucija vseindijske stranke
"Tatove izpušcajo-^ tatice obešajo"
BRUSSEL, Belgija, 15. septembra—Mesto je bilo priča svojevrstni paradi, katero je vodilo petero kompletnih godb. Množica kakih 20,000 mož in žena je korakala po ulicah. Mnogi med njimi so imeli na seM raztrgana oblačila kot najbolj zgovoren dokaz njihovega življenja v koncentracijskih taboriščih med vojno.
Manifestantje so nosili napise kot; "Naši junaki so mrtvi, njihovi krvniki pa so svobodni!"
Manifestacija je bila prirejena kot protest zoper belgijsko vlado, ki postopa preveč "z rokavicami" zoper bivše belgijsko-nemške vojne kolaboracijoniste.
NEW YORK, 15. septembra— Gospodarska komisija za Evropo, ki deluje v okrilju Združenih narodov, je izdala poročilo o standardu življenja in o vobčem gospodarskem položaju zapadne Evrope.
To poročilo ni rožnato. Nasprotno pravi, da se je zapadno evropsko časopisje trudilo, da naslika položaj v lepši luči, to pa zopet z namenom, da vzpodbode državljane teh držav k večji gospodarski delavnosti. Toda dejstva govorijo drugače.
Poročilo trdi, da prebivalci zapadne Evrope manj jedo, manj pijejo, manj kadijo, manj potujejo, se manj zabavajo, kupujejo manj oblek in gospodinjskih potrebščin kot pa je to bil še slučaj v letu 1951.
Mrtvilo je bilo opaziti skoraj v vsaki gospodarski panogi. Ne zaposlenost je narastla, produkcija sama se je zmanjšala, razen v premogu in v jeklu. Ti dve
gospodarski panogi ste edini svetli točki zapadno evropskega gospodarskega življenja. Zivljen-ski standard se znižuje in se opažajo vsi znaki depresije, čeprav se depresija bliža le polagoma. Posebno je padla tekstilna industrija. Tudi industrija televizije ni zajela tistega obsega, kot ga je pričakovala predvsem Velika Britanija.
Produkcija v Veliki Britaniji, kakor tudi drugod v zapadni Evropi, je v letu 1952 bila najmanj za en odstotek nižja kot pa v letu 1951, v nekaterih državah celo pet oziroma sedem odstotkov.
Značilna je trditev tega poročila, da se je produkcija sama na sebi v državah izza železne zavese dvignila za 20%. Toda živ-Ijenski standard se je istočasno zmanjšal. Vkljub vsem naporom pa v teh državah ne morejo odstraniti pomanjkanje skoro v vseh industrijskih področjih.
Letna seja
članice društva Waterloo Grove, št. 110 WC so prošene, da se v polnem številu udeležijo letne seje v sredo ob 7.30 uri zvečer v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bodo volitve odbornic. Po seji se servira okrepčila.
Zanimive brošure
Mr. Marian Mihaljevich, ki vodi potniško .agencijo Mihaljevich Bros. na 6420 St. Clair Ave., sporoča, da ima na rokah večje število raznih brošur, tikajočih se Jugoslavije, njenih lepih mest in letovišč. Brošure so v angleščini.
Vile rojenice #
Vile rojenice so se snoči zgla-sile pri družini Mr. in Mrs. Stanley Ivančič, 12524 Woodside Ave., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo delal družbo sestrici. Mati, katere dekliško ime je bilo Jeanne Schweitzer, in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz 1241 E. 61 St. zopet stari oče in stara mama. čestitamo!
Kaj je s Korejo in DalJnjim vzhodom?
"Poskusiti je vse, da pride na Koreji do premirja in da se najde pot, kako rešiti sporna vprašanja Daljnjega vzhoda," pravi resolucija.
(Indija je v vojni na Koreji udeležena le z zdravstveno pomočjo. Teh svojih oddelkov, tako trdi ista resolucija, ne bo Indija ne odpoklicala, ne jih zamenjala, dokler se položaj na Koreji dokončno ne razčisti.)
Indijski levičarji se pripravljajo na komunistično mirovno konferenco, ki se bo to pot vršila v Pekingu na celinski Kitajski in ki se bo začela dne 26. septembra.
KAKO PA GLEDATA MOSKVA IN WASHINGTON NA POLOŽAJ
NEW DELHI, Indija, 15. septembra—Politični odbor vseindijske stranke, kateremu odboru, kakor tudi stranki načeljuje predsednik indijske federalne vlade Nehru, je sprejel zgodovinsko resolucijo kot apel na svetovne velesile, "da nemudoma n&kaj podvzamejo, da se rešijo glavna vprašanja današnjih dni. Velesile, ki so in ostanejo odgovorne za današnji svetovni položaj, morajo gledati v oči današnjemu stanju v svetu, ki je poln strahu in napetosti in morajo to stanje odpraviti."
Kakor znano se nahaja v britanskem dominjonu Južne Afrike nekaj sto tisoč Indijcev in se je za usodo teh sonarodnjakov zanimal tudi indijski voditelj pokojni Gandhi. Enako njegov sin.
Znano je pa tudi, da je južno afriški nacist Malan začel v tem dominjonu z izrazito rasno—nacistično politiko, ki grobo krši vse principe ustanovne listine Združenih narodov, se barbarsko poslužuje metod in zatiranja,
kar vse skupaj ne podpira stremljenj po svetovnem miru. Z rasnimi zakoni Malarta so prizadeti poleg belokožcev nedomačinov tudi Indijci, ki so v Južni Afriki zaposleni večinoma kot delavci.
Ali so Združeni narodi brez moči?
Resolucija, katero je podpiral jredvsem predsednik Nehru,
opozarja Združene na^rode, da je sila ta ustanova poklicana v namenu, da se ohrani mir, da se prepreči vojna, da se ta organizacija posveti raznim drugim svetovnim vprašanjem, ki so pereča za vsa ljudstva, katera pa je rešiti. Če se ne bo našel izhod iz današnje slepe ulice, potem so v nevarnosti osnovni principi, na katerih je ustanovljena in zgrajena organizacija Združenih narodov.
Med Indijci komunisti in levičarji sploh še ni znano kdo bo smel potovati iz Indije na to konferenco. Komunisti so postavili na listo te delegacije gotova znana indijska imena javnih in kulturnih delavcev, ki pa niso komunisti. Nehru pravi, da je vprašanje komu bo dal potno dovoljenje, ker praksa kaže, da so komunisti izrabili znana imena nekomunistov, česar pa za
Indijo ne bo dopustil.
#
Bivši poslanik Kirk o Sovjetih
BOSTON, 15. septembra — Bivši ameriški poslanik v Moskvi admiral Alan Kirk je posvaril Amerikance, da previsoko cenijo sovjetske voditelje in njihove sposobnosti. Ti kolovodje nišo nezmotljivi, niti v lastnih sovjetskih računih. Vodijo opasno igro s svojim in s svetovnim delavstvom. Po mnenju Kirka bo delavstvo, čimbolj bo izobraženo, zahtevalo za sebe vedno več svobode, sovjetski režim pa se bo postopoma prilagodil bolj realnemu življenju.
Toda Kirk je tudi napovedal, da moramo biti pripravljeni na dolgotrajno mrzlo vojno, ki bo trajala mogoče pet, mogoče 15, mogoče celo 50 let. Mi moramo uravnati vso ameriško politiko do Sovjetske zveze na bazi takega stanja.
Ameriški zastopnik pri Združenih narodih Ernest Gross je nastopil v Ban Franciscu in je dejal, da ni mogoče priti do trajnega miru dokler Sovjeti ne pri-poznajo njihovih osnovnih zmot v zunanji politiki. Na eni strani kažejo na kapitalizem, ki da lahko živi skupaj s komunističnim sovjetskim režimom; na drugi strani pa vodijo teoretično in praktično zunanjo politiko, v kateri izhajajo iz stališča, da je kapitalistična ureditev družbe vsled lastnih notranjih nasprotij
DOVOLJ JE NEUMNEGA PLESA
obsojena na pogin. S to sovjetsko dvoličnostjo, katero opazujemo na vsakem koraku, pa ni
mogoče resno razpravljati.
*
Zopet—
bakteriološka vojna
PEKING, 15. septembra—Komunistični radio v Pekingu je v času, ko se mudi kitajska delegacija na čelu s predsednikom vlade v Moskvi in ko obe delegaciji na Koreji ne morete z mirovnimi pogajanji naprej, začela z novimi obtožbami, da Amerika vodi na Koreji in v severni Kitajski bakteriološko—zastrup-Ijevalno vojno.
Radio trdi, da je internacionalna komisija, v kateri je bil en Šved, en Francoz, en Britanec, en Italijan, eden iz Brazilije in en Rus, sicer vsi znanstveniki in strokovnjaki v kemiji, ugotovila, da Amerikanci vodijo v severni Kitajski in na Koreji zastruplje-valno vojno. Komisija je po zatrdilu tega radia študirala položaj na licu mesta polna dva meseca, je izdala poročilo, ki vsebuje 300,000 besed in v katerem poročilu da so tudi pričevanja ameriških vojakov—vojnih ujetnikov, ki da so priznali, da so odvrgli bombe, ki so vsebovale
zastrupljeva^ne snovi.
#
Washington zanika obtožbe
WASHINGTON, 16. septembra—Državno tajništvo je označilo obtožitve radija v Pekingu kot komunistične izmišljotine. B a k teriološke - zastrupijevalne vojne ni. Komunisti so si sami izbrali svoje ljudi, ki naj potem potrdijo kot znanstveniki, kar
komunisti že v naprej hočejo.
*
VOJNE NA KOREJI NI PODCENJEVATI
SEOUL, Korepa, 15. septembra—Deset članov ameriškega odbora za vojaško službo ameriške spodnje zbornice, je bilo na Koreji radi študija položaja. Demokrat Clark Fischer je ob slovesu poslal poveljniku Van Fleetu, ki načeljuje kopni vojski, pa tudi osmi ameriški armadi, ki nosi vso pezo kopnih operacij, pismo, v katerem trdi, da je vo-jevanje na Koreji napravilo na vso delegacijo najgloblji vtis. Torej vojna na Koreji se ne sme podcenjevati. Poslanec Fischer zagotavlja generala Van Fleeta, da se vsi člani komisije kot en mož strinjajo s taktiko ter vojnimi operacijami sploh, z njim generalom Van Fleetom.
MEXICO CITY, 15. septembra —V mestu se je priredila plesna tekma, kateri par bo vzdržal naj-dalje v plesu. Za zadnji par je bila razpisana nagrada v dolarski valuti $5,000. Plesno norenje je trajalo že polnih 29 dni, šest parov pa še ni bilo utrujenih.
Vmes je posegla policija, ki je plesalce razgnala. Policija trdi, da' mora paziti na zdravje, pa
tudi na pritožbe, ki so veljale plesalcem, da je vsa ta plesna prireditev nesramna in nemoralna.
Nagrado $5,000 je policija razdelila med osem parov, šest od njih še aktivnih, dva para pa sta morala vsled utrujenosti od nehati le nekaj minut, predno se je pojavila v plesnih prostorih policija.
REGISTRACIJA ZA VOLITVE
Vsi oni državljani in državljanke, ki se morajo registrirati predno morejo voliti pri prihodnjih novemberskih volitvah, se lahko danes registrirajo v svojih vardah na mestih, kjer se voli.
Registracija je v teku od 10. zjutraj do 2. popoldne ter od 4. popoldne do 9. zvečer.
Samo do 24. sept. bo čas za registracijo—toda če se danes ne registrirati na volilnih mestih v vaših vardah, boste morali iti na volilni urad, 1000 Superior Ave.
Na dopustu
Na 30-dnevni dopust je prišel Lt. Stanley W. Janša, sin poznanih Mr. in Mrs. Anton Janša, ki vodita gostilno na 13001 St. Clair Ave. Prišel je z vojaškega taborišča Camp Carson, Colo., kjer je bil nastanjen, toda po dopustu bo premeščen v službo preko morja. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu, mi mu pa želimo obilo zabave med domačimi.
Direktorij AJC
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže, ker je več važnih stvari za rešiti.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
GOVERNER FRANK LAUSCHE
(2)
Rabili smo izraz "poglavar—governer države Ohio." Da nas ne bo kdo lovil za jezik in da ne bi vzbudili napačnih predstav, naj pojasnimo kar je važno tudi za splošnost. Združene države severne Amerike sestavlja 48 "držav." Te 'države' pa niso države v pravem pomenu besede, marveč je izraz le še zgodovinskega pomena—nekak zgodovinski ostanek. Cim so namreč te države, ki so bile svoječasno resnično prave samostojne države pristopile k ameriški zvezi, so se odrekle svoji državni samostojnosti, ali kakor pravimo, suverenosti in imamo v Ameriki samo eno pravo državo—Združene države severne Amerike. Če beremo v angleških listih glagole, ki so v zvezi z "United States of America," opazimo, da sledi glagol v ednini, in ne v množini, čeprav pravimo Združene države severne Amerike, torej gre za subjekt v množini. Dokaz, da je samo ob sebi umevno in da živi to prepričanje tudi v ameriškem ljudstvu, da v Ameriki ni več držav v pravem pomenu te besede, marveč, da gre le za ENO držalo.
Governer Lausche torej ni samostojen državni poglavar, marveč načeljuje neki gotovi upravni enoti, da upravlja gotovo pokrajini—Ohio. Ze beseda governer sama ne pomeni nobene samostojnosti, marveč nasprotno odvisnost navzgor. Governer Lausche torej ni kaka vsemogočna oseba, marveč podrejena nadzorstvu.
Povdarili smo že, daje beseda država za te governije, kakor bi rekli pravilno, konkretno Ohio, vlada v domačem območju po vzgledu sedanje centralne oblasti kakor na primer centralnega kongresa v Washingtonu. Pravzaprav je Washington moral svoje vladanje posneti po vladanju takratnih posameznih samostojnih držav. Kakor ima Amerika s središčem v Washingtonu svojega ameriškega predsednika, tako imajo njeni sestavni deli "države" svojega governer j a. Kakor je centralni ameriški kongres sestavljen iz dveh teles—senata in spodnje zbornice, tako imajo razne pokrajine—države—senat in spodnjo zborniqo. Kakor je ameriški predsednik odvisen od kongresa ali ta odobri predložene zakone in predloge, tako je vsakokratni governer odvisen od razpoloženja, ki vlada v njegovem senatu in v njegovi spodnji zbornici. Kratkomalo—od večine teh narodnih predstavnikov!
Življenska pot governer j a Franka Lauscheta je bila svojevrstna. Svojevrstna je tudi ostala. V Clevelandu se udejstvuje kot sodnik in postane kmalu splošno znan kot dober objektiven sodnik. Ce tudi je v anglosaksonskem svetu iz zgodovinske tradicije in po veljavi osebnost sodnika visokega socialnega položaja in cenjena osebnost, so vendar Clevelandčani kmalu spoznali, da je bolje, da se Lausche iznebi sodnijskih aktov, razprav in sodb in da gre na mesto, ki je Clevelandčanom bolj skupno, bolj vidno in v praktičnem življenju bolj odločilno—na mesto župana Clevelanda.
Frank Lausche je postal clevelandski župan. Zopet gre glas o Franku Lauschetu izven Clevelanda in se postavi zahteva, naj se da njegovim sposobnostim širše polje upravnega udejstvovanja. Zupan Frank Lausche postane governer Ohio, Cleveland zamenja s Columbusom. Frank Lausche je nedvojbeno izrazita demokratska narava in governer Adlai Stevenson ni zgrešil cilja, kg ga je imeno val sposobnega, progresivnega ameriškega governer j a. Lauscheta je volil narod, volilo ga je ljudstvo. Le tako je razumeti dejstvo, da Frank Lausche uspešno vzdrži v sredi njegovih sodelavcev, bodisi v upravi, bodisi v obeh zakondajnih telesih v Columbusu. V spodnji zbornici v Columbusu ima 91 republikancev in 36 demokratov. V senatu ima sedem demokratov in 26 republikancev. Vkljub republikanski večini, governer Frank Lausche uspešno in srečno krmari ohijsko državno barko.
Povdarili smo že sestavo ohijskega prebivalstva. Gre za farmarje, ki so sicer v manjšini, a jim je treba posvetiti potrebno skrb. Gre za milijon industrijsko produkcijskega delavstva, ki nedvojbeno važno odloča, predvsem pri volitvah. Gre za industrijski svet, za podjetnike, za srednji stan, razne privatne poklice, katerim je posvetil pažnjo. Končno gre za usodo osem milijonov Ohijcev.
Amerika ni nikaka strogo razredna država, niti nima stremljenj po razrednosti, zato je tudi politične odgoj,' osebno gledanje ameriškega delavstva vseh strok nekaj povsem drugega kot na primer evropsko. Frank Lausche se teh dejstev globoko zaveda.	Lojze Čampa
Koncert m opereta zbora Zarja
CLEVELAND, Ohio —Pikni-ška sezona je minila in sedaj bomo spet pričeli z našimi kulturnimi priredbami, s koncerti, igrami itd. Enega prvih koncertov priredi pevski zbor Zarja v nedeljo, 12. oktobra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 4. uri popoldne.
Morda se vam bo čudno zdelo, da Zarja prireja letos tako zgodnji jesenski koncert, kajti običajno se vrši na Zahvalni dan. Vzrok temu je, ker smo imeli spomladanski Concert že v februarju in pa tudi naš večni popotnik Jankovič nam je tako priporočal. Povedal je, da je imel zmeraj težave za prodajati vstopnice za Zahvalni dan, ker so naši običajni posetniki imeli svoje goste ali*pa bili povabljeni na "purana" in niso se mogli udeležiti koncerta Zarje.
Letos pa upamo, da ne bo nobene ovire v tem oziru, Jankovič pa naj pojde med nje in prodaja vstopnice, tako da bo dvorana polna.
Pevci in pevke Zarje se prav pridno pripravljajo za ta koncert in skušali bodo podati izvrsten program, da bodo nudili po-setnikom čim več duševnega užitka. Proizvajali bodo različne lepe pesmi, med katerimi bo tudi nekaj novih in povrhu pa bodo podali opereto, ki se imenuje "Rose of Auvergne" in bo igrana v angleškem jeziku, da bodo imeli priliko jo razumeti tukaj rojeni stariši in mladi. Bolj obširno o tem programu bo poro-čano pozneje, ko bo program vre jen.
Vstopnice so že v predprodaji in jih lahko dobite pri pevcih in pevkah Zarje, v Slovenskem narodnem domu in gotovo jih ima tudi Joe F. Durn na Waterloo Rd. v trgovini. Stanejo pa samo $1, kar je dovolj nizka cena za te čase.
To je nekak uvod h koncertu Zarje in sedaj si pa zabeležite datum—nedeljo, 12. oktobra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Pevci in pevke Zarje se veliko trudijo, žrtvujejo svoj čas in denar in ravno tako tudi drugi, ki delujejo na kulturnem polju za povzdi-go naroda. Zato je tudi naša dolžnost, da jih podpiramo.
John Krebel.
ameriško politično gibanje
WASHINGTON, 15. septembra—Danes je odšel na agitacij-sko potovanje i-epublikanec Eisenhower in bo ostal na agitaciji 12 dni.
Eisenhower se je izrekel prav kot pravi republikanec, da je zoper socializacijo v medicini.
Iz Springfielda se poroča, da bo governer Stevenson posvetil prve dni tega tedna državnim poslom Illinoisa. Prihodnji ponedeljek, 22. septembra, bo govoril na konvenciji unije AFL v New Yorku.
Franklin Roosevelt ml. je najavil, da bo odšel s tem tednom na agitacijo za Stevensona in bo govoril v sedmih državah.
Tudi vdova Eleanor Roosevelt bo odšla v volilno borbo za Stevensona, kadar bo smatrala, da je čas zanjo najbolj prikladen.
13 letni šofer . . .
LYON, Francija, 15. septembra—Na tukajšnjem opazovalnem oddelku mestne bolnice se je nahajal tudi 13 letni deček. Zdravil se je radi živčne razru-vanosti. Deček je pobegnil iz bolniške sobe, se odpeljal na avtomobilu, ki je bil last zdravnika, oddrvel skozi glavna vrata bolnice na prosto in takoj povozil pet ljudi.
zahvala
Spodaj podpisana se želiva iskreni zahvaliti prijateljem za prijetno presenečenje (surprise party), ki so ga nama priredili 24. avgusta za najino 25-letnico skupnega zakonskega življenja. Priredili so nama na farmi Mr. in Mrs. Makovec v Geneva, Ohio.
Bilo je res presenečenje, ker se nama ni niti sanjalo, da bo prišlo do tega. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči prijatelji:
Mr. in Mrs. Mike Basko, Mr. in Mrs. Frank Milavec, Mr. in Mrs. Anton Obreza, Mr. in Mrs. Frank Obreza, Mr. in Mrs. Frank Kotula, Mr. in Mrs. Frank Kra-sevetz, Mr. in Mrs. Frank Kavčič, Mr. in Mrs. Anton Stare, Mr. in Mrs. Frank Smrdel in hčerka Jennie, Mr. in Mrs. Louis Sadar, Mr. in Mrs. James Slabe, Mr. in Mrs. Val. Koci, Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Michael Repič, Mr. in Mrs. John Čopič, Mr. in Mrs. Andrew Hočevar, Mr. in Mrs. John Zust, Mr. in Mrs. Anton Srebot, Mr. in Mrs. Joseph Makovec, Mr. in Mrs. Frank Majcen, Mr. in Mrs. Frank Fatur, Mrs. Antonia Stra-diot, Mrs. Inez Poch, Mr. Joseph Mahne.
Hvala Mrs. Stare, Mrs. Obreza in Mrs. Erna Kotula, ki so se trudile in započele celo stvar.
Našo zahvalo naj sprejme Louis Sadar, ki je igral tako lepe valčke in polke, da je spravil vse v dobro voljo. Prav posebno zahvalo naj sprejmeta Joseph In Fannie Makovec za tako izborno pripravljena jedila in Mrs. Rup-nik ter Mrs. Basko, ki so pomagale.
Ponovna hvala vsem za vse. V enakih slučajih pa se bova radevolje odzvala.
Sprejmite vsi iskrene pozdrave !	,,
Mr. in Mrs. Louis Krainz, 19151 Monterey Ave.
Veselica z banketom
MAPLE HEIGHTS, Ohio-Sporočam vsem direktorjem in prijateljem na Maple Heights, Ohio, da se veselica z banketom vrši v soboto, 27. septembra in ne v nedeljo, kakor je bilo prvotno namenjeno. Premembo se je moralo napraviti vsled važnega razloga.
Torej, ne pozabite, pridite vsi v soboto, 27. septembra na banket v Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. Na vsporedu bo tudi petje, prosta zabava in ples.
Vabi in se priporoča za veliko udeležbo
Ludwig Vrček, direktor.
ice capedes
- »r
Ob Tihem oceanu
Piše frank kerže
V clevelandski areni se od 26. septembra do 12. oktobra vršijo zanimive predstave na ledu. Med številnimi drugimi umetniki na tem polju, bosta nastopila stara znanca Miss Thomas in Mr. Markus v predstavi "Briga-doon."
Predstave se vršijo vsak večer ter na soboto in nedeljo popoldne.
cucamonga
čudna je ta beseda in sam ne vem, odkod prihaja. Najbrže bo indijanskega izvora. Prvič, ko sem jo slišal, sem jo potihoma ponavljal, da se me nekje prime. Zakaj kratek opis tega kraja me je prepričal, da nisem tako daleč od kraja, koder živi največ naših ljudi.
Moj dobri prijatelj in sorodnik Milan, ki me tolikokrat vleče zdaj sem zdaj tje, je hitel pripovedovati :
"Poglejte na levo—zdaj pa na drugo stran." In gledal sem res na obe strani, pogledaval sem naprej in od časa do časa nazaj. Kamorkoli je plavalo moje oko, povsod sama vinska trta.
"Pravijo, da ima ta kraj največje vinograde na svetu," je nadaljeval. "Slišal sem enkrat, da je v tem kraju okrog šest sto tisoč akrov posvečenih vinski trti."
Nepozabljiv pogled. Kakor daleč so segale oči, vsepovsod sama trta. In kakšna lega. Sama ravnina milje in milje daleč. Ob severni strani pa velikansko gorovje, tu in tam še vrhovi z belimi kapami, dasi je bil mesec junij. Vsakotoliko pridemo do kakega mesta ali manjšega sela. Vinogradi se malo pretrgajo, a takoj za selom se strnejo in nadaljujejo.
Ali se boste čudili, da sem si želel zapomniti ta kraj, ki se mi je zdel tako nekaj domačega, a vendar tako veličastnega. V spomin so mi prišle razglednice, ki sem jih pretečena leta dobival iz Kalifornije od znanih in neznanih prijateljev. Neverjetne so se mi zdele, ker so bile tako nenaravne. Vinogradi, vrtovi limoni in oranžami, ene zoreče, na drugih vejah pa novo cvetje. Tam zadej pa velikanske gore, koder se umakne mraz le za kak mesec ali dva v letu. Zdaj pa vidim vse pred sabo. Ne samo, da je v resnici tako, kakor je bilo naslikano. Vse še desetkrat, stokrat lepši.
Od tedaj sem se že večkrat peljal tam mimo. Zakaj med vinogradi teko ceste, železnice in zopet ceste na vzhod—edini prelaz, koder prehaja vse. To je sicer velike važnosti, a ne tako, kakor dejstvo, da je med temi vinogradi naša največja in najbolj kompaktna naselbina Fontana.
Omenil sem jo že v enem prejšnjih spisov in še pride na vrsto. Gotovo zasluži posebno glavo in vsaj en članek, če jo hočem dostojno in vredno predstaviti naši javnosti.
Toda danes moram ostati nekoliko pri Cucamongi, ker so vinogradi oživeli, ne mogoče tako, kakor v starem kraju vinske gorice, a vendar veliko bolj kakor po navadi. Med trtami se giblje polno ljudi. Tisti teden po delavskem prazniku se ne odpirajo samo šole, pač pa začenja praznik, katerega se vesele v starem kraju vse leto. Praznik obiranja vinskih trt, praznik grozdja in mošta. Tukaj v Ameriki lahko natančno preračunajo, kdaj bodo obirali. Mislim seveda na južno Kalifornijo, koder je sonc J vsak dan na nebu od marca do decembra. Niti kaplje dežja, torej ne more biti tudi toče. Vse dozoreva v popolnosti, najbolj pa vinska trta. Začenjajo torej ponedeljek po delavskem prazniku in nadaljujejo nekako dva meseca. Ce gre vse po sreči, je veliko delo opravljeno o vseh svetih ali kakor pravijo bolj prozaično v Ameriki—do 1. novembra.
Vinogradi so v Kaliforniji precej različni od starokrajskih. Tam je vse na prisolnčnih hol-mih in gričih, da vjame kar največ sonca. Tukaj je vse v ravnini. Tam so brajde, koder pleza trta in pušča za sabo lepe grozde, kadar vse srečno poteče. Tukaj ni nobenega kola nikjer. Vse trte stoje same brez vsake opore. Debla sežejo primeroma do
pasa, od tam pa gredo veje in vejice na vse strani kar mogoče na gosto. Ne zrastejo več kakor tri ali štiri čevlje dolge, tako goste. Grozdje visi na teh vejah bolj proti deblu kakor proti koncu. Tako drže male veje velike in številne grozde. Kdo si je izmislil ta način vinograda, ne vem. Ampak bil je dokaj praktičen, ki si je res znal pomagati. Zakaj vse delo pri trti se opravi kar stoje in človek doseže vse. Trto obrežejo zgodaj na pomlad, v teh krajih februarja meseca. Delo je izredno lahko, ker je vse tako urejeno, da dosežeš na vse strani z rokami. Jeseni je zopet vse pri rokah. S krivimi noži dosežejo vsak grozd in obiranje gre hitro, da se človek čudi.
Druga posebnost ameriških vinogradov je ta, da jih lastujejo bogate korporacije in ne mali ljudje, kakor v starem kraju. V Cucamongi je okoli trideset kor-poracij, ki imajo povprečno vsaka po dvajset tisoč akrov vinograda. Največji med njimi je Garrett & Co., o katerem pravijo, da ima sploh največji vine) grad na celem svetu. Kaj se pravi velik vinograd, boste lahko presodili, če vam povem o njivi, ki je petdeset milj dolga in deset milj široka. Če bi hotel človek ta vinograd prehoditi, bi mu vzelo dva dni po dolgem in nad tri ure po črez.
Koliko pa pridelajo na takem vinogradu? Ej, brate, tega je dosti. Sreča je, da se v naši stari domovini toliko ne pridela, ker bi ne bilo sicer nikogar treznega od ene trgatve do druge. Tukaj pridelajo letno nad deset milijonov galonov vina vseh mogočih vrst. Sade največ trte sledeče vrste—imenovati jih moram po angleškem, ker ne vem za slovenska imena — claret, sherry, sauternes. Burgundy, muscatel in Tokay.—Kakor vidim, ni cvička med njimi. Poleg vina, pošiljajo letno do stotisoč ton grozdja po naših mestih in nekaj ga tudi izvozijo na Hawaii in Puerto Rico. Koliko dobe primeroma za to vino ? Tako okoli sedem in pol milijona dolarjev, kar bi bilo, preračunano na dinarje po 300 za dolar, toliko, da bi moral človek najeti nekdanji tržaški "Ge-mischter," če bi ga hotel trans-portirati v drugi kraj.
Ja, kdo pa dela na tako veliki njivi?—Ljudje in'stroji—rednih poljskih delavcev v za tak vinograd je stalno pet sto. Ob času trgatve pa jih najamejo še drugih pet sto—to je pa že toliko ljudi, kolikor jih premore država Luxemburg, ki ima pri Združenih narodih toliko besede, kakor naša Amerika.
Kaj pa zaslužek? Nič ne gre na dan ali na uro, ker bi utegnilo pasti par ducatov ljudi pod trto In trdno zaspati. Zakaj dnevi so vroči v Cucamongi. Navadno nad sto stopinj. Zemlja razgreta in zdrobljena. Prijema se potnega života in golih nog, da si kakor na žerjavici. Previdna kompanija — seveda, zase—plača, kolikor kdo nabere. Pravijo, da hudo spretni delavci nabero do dve toni na dan—to je štiri tisoč funtov ali okrog dva tisoč kilogramov. Moram povedati v obeh težah, da se ne bo komu v starem kraju preveč golcalo po Ameriki, ko bo prebral in presodil, kaj tukaj stori en človek v teku enega dne. Kdor je tako srečen ali če hočemo—tako požrešen in zraven tako neumen, da natrga dve toni, dobi za to,— reci in beri—deset dolarjev na dan.
Kje ta vina hranijo? Rekli so mi ljudje, ki so delj časa tukaj, da imajo te velikanske korporacije v gorah v živo skalo vsekane kleti, koder bi se lahko skrila nekdanja kraljevina Črna gora. Koliko je resnice na tem, tega ne vem, zakaj povedali so mi to ljudje, ki žive tukaj v bližini in nisem mogel takoj presoditi, v koliki meri jih drži vino.
16. septembra #
Ker je staro vino jako obraf tano, je prav, da se ustavite® Foothill Blvd. in Vineyards, kc, der boste našli napis—če ga"' bo preveč pod kapo—pravim "' napis, ki pravi: "CalifoO^ Oldest Winery." Ampak star"^ je v Ameriki relativna, i drugi napis pove sledeče: i camonga Winery, established < j Tiburcio Tapia to whom the i camonga Rancho was I March 3, 1839 by Gov. Ju^®' tista Alvarado of Mexico. .
Tukaj se pa človeku interes za velikanske in na misel mi pride gega. Tako pobožne obraze j mo, če pridemo kam, kad)^ I razprava, katera država je* . j kaj vzela. Človek bi mislil, J mamo niti ene pike napač®®' je kar pred nami znameDj^j^j meni nič tebi nič pravi, ^ J® <1 ta, baje od začetka sveta v oblasti izkazana Kalifor^^j^l leta 1839—to je takorekoc raj—še v oblasti sosedne Me ^
"Zdaj je pa čas, da kaj vsak dan slišiš, da J® _ boda zadeva vsakega člo , Torej tudi tvoja." Tako notranji glas, s katerim krat kregam in če v boju % ,
, v	, . iij-a w
zmagam, vlečem vselej ^ ko."
Ameriške zračne
• *'
baze v JugoslaviJi
BEOGRAD, 15. septeff^J^j Ameriški admiral Cassa J^ maršal Tito sta se ameriški letalonosilki ^ ki je v jadranskih vodah, razgovarjala o amerišk^ ij. skih bazah v Jugoslaviji- ^ talske baze naj bi služile j rikancem kot vojna opoi^\ jj. akcije proti jugoslovansk^ sedom za slučaj, če |)i B^sir padla Jugoslavijo.
vrednost televizijskih
"Programov
WASHINGTON, 16. bra—Danes se je pred posebnim odborom ®P zbornice zasliševanje pred ^jj, kov televizije in občinstva tožbi poslanca Gathingsa, - ^ krata iz Arkansas, ki je televizijski prenosi tak^ ^ slabo vplivajo na amerišk" dino.
mesto knjige— lov na kobilice j
MANILA, 15. septenab^
centralnem področju otokov, zlasti pa v .joit Masbate pričakujejo v njih mesecih velike roje j) Upravne oblasti so odred y naj šolska mladina zap^® . ^ ske klopi in knjige in na deželo, da pobija koD
nove hiše brez kontrole
WASHINGTON, 16. bra—P^ederalna vlada je y
if
sef oKi'
gradbene kredite nad šami. Vse določbe o napi^ >
obrokih plačevanja
odp»'

Stvar prodajalca in kuP^* jpf daj, kako se sama med se godita.
NAZADOVANJE NEGA PROMETA V
3 Avstrijski turistični P^f ^ iif', letos nazadoval v primer' .jjol) skim, in to posebno v # razvitih turističnih P f na Koroškem in Tirolski j* nikoli se ni zgodilo, kaf ^ zgodilo letos, da so bile ^ burgu v času festivala P J hotelske sobe. Tudi v ^ krajih je okoli 60% ^ sob praznih. V Salzburg'^ konferenca strokovnjak^^ I^' bavijo z vprašanjem gi'^. konferenci so ugotovili,
jajo zaradi visokih ccn ^^ in penzionih ne samo več tudi domači turisti raJ nejša obmorska letoviška ^ slavi je in Italije. Notra^J' ster je izdal pokrajinski^^ pf stem ukaz, da naj energy ggf* sredujejo proti navijanji hotelih in penzionih.
Wn Vi i m 11

•menik društvenih uradnikov
za leto 1952
®'uko iuaosIoTancvi	skerl, podpredsednik; Mrs. Mary
Stokel, 6922 Hecker Ave., tel. HE 1-0393, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop.
}ugosIoyansIcl center"
Cher ml ®~Sa]nik Theodore Kir-Pan%'	Gusti Zu-
E^ednilf^Todbor: John Gerl, °5rkoviph- ° Bostjančič in John fW n":,. gospodarski odbor: Tegei in	Predsednik, Frank
^bor: Prant^n	P^blicijski
i( in Anrt, Rupert, Gusti Zupan-b^i:	ostali direk-
Robert A
porjanp. „„ ,• -Kastelic in Frances J°hn žigman Sei^c^^ Lpuis Mohar.
^■»esecu ob 7°30®^? ^^^do *
Noble" it. 450 SNPJ
T^ank Podboršek, ^nk	Anton Vrh, tajnik
^ 14399% 954 E. 239 St.
_ • .^^gajnik Justin Mar-% ^ri^P^iukarica Mary Do-Frank Mihe-b^Pnilfi	Andy Jerman,
Marfi^	društev AJC
^ton Vrti.*^' Frances Gorjanc in Park^' ^ Federacijo SNPJ
nedeljo
.	št. 493 L TM
Mary Bolta, I'^ednipo "^ephine Stwan, pod-^Voa	Glavan, du-
^fOillevjn,^ -A-gnes Zobetz, C'ca Paf,!^,? Mary Mahne, vra-Vesli .Zigman, stražnica %'^keEA L^'IP^^'^k^rica in tajnica ( ^ E. fin S^^^ka Julia Brezovar, pa,^-"' 1-4758, finančna i® St ® Debevec, 1287 E. ^'?lces'T-r 1-2048, nadzornice: ^ Udahx^®^' Jean Paik in Ur-Ntev S%, zastopnici za Klub Brg^^^^Josephine Stwan in
vsako prvo sredo v %	št. 1 SND na St.
'^ve.. ob 7.30 uri.
J^edseri^itH" ®*- 126 SNPJ Jn^dnik PH	Smrdel, pod-
J r-iT^^rd Branisel, tajnik vr l-62te	22100 Ivan Ave.,
g HU, "■ Plagajnik Frank Yako-m Jo^^ikar Blaž Novak, re-r%y Vi. f^rc, nadzorniki: An-Viranf Victor Gruden, M^ew /? mladinski reditelj J^Vnijji ^rry (KorenCič), mL, slovenski zdravniki m okolici.
%
fJeijia
j se članstvo od 16. do V.Pro®t° ® od rojstva do 16. lA se v^dravniška prrfskf^^a. V	tretjo nedeljo
"C	*
®llinwoodske Slovenke" 3A(k^ 22 SDZ L t;,	Fannie Brezovar,
H^e RrJ?	podpredsednica
$ tlo£°^?r. 665 E. 160 St.; taj-^Ave T^iekovic, 19612 Chero-■''pil, 1-6500; blagajniCarka i^lca;i°"^sich, 693 E. 160 St.; J	Rose Šimenc, 799 E.
%' ifer^5z°rnice Filomena Se-in Stefi Kon-^ipt^'Wka ^°^oša Mary Malovrh;
Indr.
vsako drugo sredo ' V snrxj domu na Holmes
sPodnjih^prostorih.
MATICA"
"•tka <^Hik	Bradach; pod-
^Edward JCenik; zapis-4	Frank; blagajniCar-
8(2", Budan; nadzorniki: e:	Ernie Zdešar, June
6h®iiac^®£edovalni odbor: Frank
uuuur. f iaiiA.
Cl-	Kenik, Carolyn
^OfiiJn^ Safred, Josephine Pe-si^	Bradach; pevo-
,«he ^T.^hubel.
vsak zadnji četr-^8aiP?jr ^ Slov. nar. domu na ^ SM^®trtek*^' Pevske vaje se vrše N6. ^ ob 8. uri v sobi št. 2
k	AJC
%<=her Ave.
**ecner Ave.
Frank Segulin, pod-4^- Ogrin, tajnik John "iShfA blat:9 .?• 270 St., tel. RE ^Ni^fica	Frank Tegel, za-
Ihh' odbop.	Medvešek, nad-
^ary DodiC, Mary Se-Sti^	Zajec, puhlici j ski
Medvešeic,Gusti Zu-Y	Frances Julylia
vsak prvi ponedeljek
. ★
IVv^Sednit* ''Ljubljana"
^ Ludvik Prosen, pod-^32^Julfe"LSe^lin, tajnica
r?	Louis Godec, za-
hStih^or i^ise Derdich, nadzor-h?C John^ Ludvik, Andrew N Q ^ Oshaben, kuharica stric Joseph Plev-
^je^''®fiiarfRupert in maršal
®seci,	vsak zadnji torek
KNh'^*'
as"
19071 Naumann Stanley Kozel j,
19071 Naumann
T -r «1. 8 SDZ
JerkiC,
.v,. vMJi^dnik.
k"" Ave., podpredsed-V~359n	687 E. 156 St..
>?'>H	^®inik; Jennie Kapel,
k'lm 'T.k ' blagajničaj^a!
fMar; ^1861 Sagamore Dr., W ^dzorniki; Joe Koporc, ' ^^tba Batič in Mary
®v j>y iiie^'^0 vsako drugo ne-ob 1.30 uri popold-,,	na Holmes Ave.
*t. 129 SNPJ
"Cc, predsednik; Andy
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Qair Ave.
★
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, J892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okom, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik Anton Zorko, za-pisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo n^e-Ijo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
★
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisni-karica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
Dramski društvo "Naša zvezda"
Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., tel. IV 1-3822; blagajniCarka Frances Julylia; zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave.
-K
"Mladinski pevski zbor SDD"
Predsednik John Terlep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne. ^
★
"Napredni Slovenci" it. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. S SNPJ
Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadjwniki: Anton Zakrajšek, Anton %nelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo poslopje.
■¥
Pevski zbor "Jadran"
Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela wood, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik.
Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
Krožek it. 1 "Progresivnih Slovenk"
Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajniCarka Mary Vidrich, 15718 Grbwewood Ave.; zapisnika
rica Theresa Gorjanc; nadzornice: Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor: Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajniCarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
■¥■
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Koijal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blaga j ničarka Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC na Recher Ave.
★
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debeljak, nadzorni odbor: Frank Debeljak mL, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Svoboda" šl. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajniCarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Slovenske Bokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajniCarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Antoinette Vicic.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Franjs Plut, podpredsednik; John TavCar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganiCarka; Josie PetriC, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew^ Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zy. Ob sredah popoldne
in ob nedeljah ni uradnih ur.
★
"Slov. moška zveza" it. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko. 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
★
"Slov. moška zveza" št. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, UT 1-8387, ppisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajniCarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Svob. Slovenke" it. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie
ENAKOPRAVWOOT
Skuk; tajnica Josephine Petrič, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajniCarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapismkarica Albina BrajdiC; nadzornice: Albina BrajdiC, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph IvanCič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan UrbanCič in Frank UrbanCič; arhivar Joseph IvanCič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega drugega meseca.
"Washington" it. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajniCarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Waterloo Camp" ši. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade
na nedeljo ali praznik.
★
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
gnom s
Otvoritev nove podružnice YMCA v naselbini
Prošlo nedeljo se je uradno otvorilo novo podružnico YMCA organizacije, ki se nahaja v neposredni bližini slovenske naselbine, na 1148 Addison Rd. To bo središče raznih rekreacijskih aktivnosti za prebivalce v takozva-nem Norwood okolišu. Poznano bo pod imenom Addison Rd. Branch.
fe?
RAZISKOVANJA ŠKOCJANSKIH JAM
v sredo zvečer se vrši javna plesna veselica, na kateri bo igral Rudy Sindell s svojim orkestrom. Ta orkester tvorijo poleg Sindella tudi: Walter Flowers, Tony May,. Edmond Sien-nicki in Jimmy Magyar.
YOU
can be fhe woman of the year
rUrARI FOR NURSINO—
Mm mort	profaulon for
WPmM In o NoMonol Em#rg#n#y
Talk to Director of NuriM a) yow local hotpHoI, or app to • eolleglol# oc — Mwel af Nunhfl.
Raziskovanja Škocjanskih jam so se začela leta 1823 in so trajala do leta 1904, torej 81 let. Glavna jama v Škocjfinskih jamah je ogromna, do 100 metrov visoka in do 80 metrov široka podzemeljska soteska z navpičnimi stenami. Prostori so tako ogromni, da se dajo le deloma razsvetliti. Tu teče Reka čez 25 vodopadov. Jamarji, ki so tod prodirali s čolni, so morali vodo-pade mnogokrat obiti visoko v stenah ter čolne nato po vrveh zopet spuščati do vode. Spotoma šo slišali bobnenje prihodnjega, še neznanega vodopada.
Ekspedicije so trajale mnogokrat nepretrgoma do 48 ur. Ker naraste Reka zelo hitro kakor hudournik, so morali jamarji zelo paziti na vsako naraščanje vode, da jim ta ne zapre povratka. Dne 24. julija 1891 je na primer v nekoliko minutah narastla voda za pet metrov. Ti jamski pionirji so bih pogumni in vztrajni možje in le njim se imamo zahvaliti, da zdaj na tisoče domačinov in tujcev lahko občuduje divje lepote Škocjanskih jam.
Prvi, ki je razumel turistični pomen Škocjanskih jam, je bil deželni svetnik Tominc iz Sežane. Dal je zgraditi iz Matavuna do dna Vehke dohne prvo turistično stezo. Po njemu se imenuje jama v Veliki dolini (Tomin-čeva jama). Tu so bUa pomembna arheološka izkopavanja, ki so dokazala, da je že pračlovek iskal zavetje v tej jami.
Ivan Svetina, izvedenec za vodnjake iz Trsta, je prvi poskusil slediti podzemeljskemu toku Reke. Dne 14. junija 1840 se je spustil s čolnom po vodi do konca prve dvorane, to je 130 metrov daleč v notranjost. Po njem se imenuje druga dvorana Glavne jame (Svetinova dvorana).
V zvezi s perečim problemom preskrbe Trsta s pitno vodo je dobil dr. A. Schmidt, utemeljitelj speleoške yede, od avstrijskega trgovskega ministrstva nalog, da razišče podzemeljski tok Reke med Škocjanom in De-vinom. Dodelili so mu rudarskega praktikanta Ivana Rudolfa in pet rudarjev iz Idrije. Raziskovanja so trajala od 20. februarja do 6. marca 1851. Ekspedi-cija se je dobro opremila z orodjem in s tremi čolni. Skozi sedanjo vhodno dvorano—Schmidlo-vo dvorano—so prodrli ti rays-kovalci navzdol do Reke in nato s čolni do šestega vodopada, ki jim je zaprl nadaljnjo pot.
Da bi premagali to oviro, so skušali obiti vodopad više v steni; toda med pripravljalnimi deli je Reka nenadoma narastla ter jim odnesla vse tri čolne s tramovi in orodjem vred. Le z veliko težavo so si rešili golo življenje. Po Rudolfu se imenuje prva dvorana Glavne jame ob podzemeljski Reki (Rudolfova dvorana) .
Nato so nadaljna raziskovanja v Škocijanskih jamah počivala. Konec leta 1884 je dobila primorska sekcija Nemško-av-strijskega planinskega društva v Trstu Škocjanske jame v najem proti obveznosti, da jih bo na svoje stroške odprla občinstvu. Do te najemne pogodbe je prišlo predvsem na pobudo vnetih jamarjev rudarskega svetnika A. Hankeja, J. Mariniča in Fr. Mullerja. Ti so se leta 1884 petkrat podali v Glavno jamo. Prodrli so do sedmega vodopada in odkrili pred njim tako imenovano Mullerjevo dvorano. Leta 1885 so prodrli do desetega, naslednje leto do 14., leta 1887 pa do 17. vodopada. Čez kanal pred 16. vodopadom drži sedaj v višini 70 metrov železni most. Kanal in jezerce za tem vodopadom sta dobila ime po Hankeju. Leta 1888 so odkrili isti raziskovalci stransko jamo s ponvicami, leta 1890 pa so končno prodrli mimo osem nadaljnjih vodopadov (18. do 25.) do Martelove dvorane in do Mrtvega jezera na koncu Glavne jame.
Izgledalo je, da je s tem Glavna jama že odkrila vse svoje taj-
nosti. Marinič pa ni miroval. Na njegovo pobudo so preiskali jamski vodniki vse odprtine v stenah. Leta 1904 so našli F. Cerkvenik, A. Cerkvenik, J. Cer-kvenik in J. Nedok visoko v steni, skoraj že pod zakopano, 647 metrov dolgo lepo zakopano stransko jamo, tako imenovano "Tiho jamo." Skozi njo drži sedaj pot v dolino Globočak. S tem so bila odkritja Škocjanskih jam zaključena.	E.P.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
GLAVNI STAN ZA
volneno blago za pošiljke preko morja
Najboljši nakupi v mestu Vse-volneno blago za
moške in ženske obleke
tudi
60-inčev Rayon gabardine blago primerno za moške in ženske suits, suknje, obleke in krila.
S. Lieberman Woolen Co.
U46 WEST THIRD ST.
tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30, ob nedeljah od 9. do 12.
MLAD MOŠKI
prost vpoklica k vojakom, dobi službo za splošna dela v trgovini, kjer se prodaja na debelo.
Vpraša se za Mr. J. E. Lokar
L & M Tobacco & Candy Co.
784 EAST 185th STREET KE 1-8777 ali RE 1-5515
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.	EN 1-3426
IŠČEJO STANOVANJE
DVE SLOVENKI
iščeta stanovanje s 4 neoprem-Ijenimi sobami s kopalnico. Najraje na vzhodni strani.
Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-1576
STAREJŠA ŽENSKA
ŽELI DOBITI V NAJEM DVE SOBI S KOPALNICO. Kdor ima za oddati naj pokliče KE 1-7648
V NAJEM
TRGOVSKI PROSTOR
pripraven za grocerijsko trgovino in mesnico se odda v najem na 4536 Warner Rd. Prazno. Notri je vsa oprema. Na prometnem kraju. Za pojasnila se vpraša pri lastniku zgoraj.
DVE SPALNI SOBI
se odda v najem dvema dekletoma. Si lahko tudi kuhate. Stanovanje ima vdova.
Vpraša se na 1623 E. 49 ST.
med Superior in Payne Ave.
tekom časa,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom. vam bo Dr. Župnik izr vršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet-določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoli 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
DELO DOBIJO MOŠKI
DOBRO DELO
Radi bi imeli dvojico—moškega in žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gorkoto in razsvetljavo.
Pozive se podnevi pri
ACME IRON & METAL SCRAP CO.
15725 Saranac Rd.
zvečer med 6. in 7. uro pa na
684 E. 160 St.
GRINDERS
Notranje precizno delo Visoka plača od ure poleg incentivne plače 48 ur tedensko
Le Roi Co.
Cleveland Rock Drill Division
12500 Berea Rd*
FORD MOTOR GO.
17601 Erookpark Rd.
sedaj sprejema na intervuj kvalificirane moške za sledeča dela:
FOUNDRY WORKERS
CUTTER GRINDERS
TOOLMAKERS
.ELECTRICIANS
MILLWRIGHTS
MACHINE REPAIRMEN
GAS WELDER
HYDRAULIC REPAIRMEN
DIE SETTERS
Sprejemamo aplikacije tudi za moške, ki so zmožni delati na KATEREMKOLI izmed sledečih "toolroom" strojih.
MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS
Izvrstna piaca od ure poleg dodatka za življenjske stroške
Zglasite se osebno sedaj v PERSONNEL BUILDING na ENGLE RD. od BROOKPARK RD.
REGISTER and VOTE
BOY SCOUTS OF AMERICA
"OLIVER"
POTREBUJE IZURJENE
OPERATORJE
Z A
LATHES Samll & Large
BULLARD LATHES
POTTER & JOHNSON
LIBBY LATHES
POWER MILLING MACHINE
RADIAL DRILL PRESS
ASSEMBLERS
Incentivna plača za 2. in 3. sift takoj od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki. Klavzula o življenjskih stroških. Avtomatično povišanje do povprečne mezde. Kafeterija in parkališče; visoka premija za nočno delo. Uposljevalni urad je odprt dnevno od 8. do 4.30 pop.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
STRAN A
ENAKOPRAVNOST
SVETI SE ZVEZD]« DAmGK
richard wright
(Nadaljevanje)
—	Kaj, hudiča, le stikaš tod okoli ?
Ni odgovorila.
—	Ali nisi slišala, da te je nekaj vprašal?
—	Prišla sem po svojega sina, — je rekla ponižno.
—	Svojega sina?
—	Da, gospod.
—	Kaj pa počenja tvoj sin tod okoli?
—	Šerif ga je prijel.
—	Sveti bog, Jim, saj to je črnuhova mati!
—	Kaj pa imaš v rokah? je vprašal prvi.
—	Rjuho.
—	Rjuho
—	Da, gospod.
—	Čemu pa?
—	Šerif mi je rekel, naj prinesem rjuho, da bom zavila vanjo njegovo truplo.
—	Ha, ali si slišal?
—	Hm, kaj praviš?
Belca sta se spogledala.
—	Nobenega dvoma ni, da se imajo ti črnuhi res radi! — je rekel prvi.
—	Da, kar je res, je res! — je rekel drugi.
—	Peljita me k šerifu, — je prosila.
—	Kaj? Pa vendar ne misliš začeti z ukazovanjem ?
—	Ne, gospod.
—	Peljala te bova, kadar bo nama prav. .	• ; ; jijt
—	Da, gospod.
—	Torej si prišla po njegovo truplo ?
—	Da, gospod.
—	Hm, saj še ni mrtev.
—	Ubili ga bodo, — je rekla.
—	Ne bodo ga, če bo govoril.
—	Ne bo govoril, — je rekla.
—	Kako pa to veš?
—	Zato, ker ne bo govoril.
—	Mi že vemo, kako je treba črnuha pripraviti do besede.
—	Ne veste, kako je treba njega pripraviti do besede.
—	No, kaj pa vendar misliš, da je ta tvoj rdeči črnuh!
—	Moj sin je.
—	Zakaj ga nisi tako učila, da bi imel vsaj trohico pameti?
—	Moj sin je, — je ponovila.
—	Poslušaj, črnuhinja stara! Tu zdaj stojiš s svojimi belimi lasmi. Mislim, da si preveč razsodna, da bi verjela v čmuhar-sko revolucijo?
—	Črnuharska republika! — se je zarezal drugi.
—	Peljita me k šerifu, — je zaprosila.
—	Ti si njegova mati, — je rekel prvi. — Lahko ga pripraviš do tega, da nam bo povedal, kdo vse je z njim v tej zadevi.
—	Ne bo povedal, — je rekla.
—	Ali hočeš, da bi živel ?
Ni odgovorila.
—	Daj, peljiva jo k Bradleyu!
Zgrabila sta jo za roke. Stisnila je k sebi rjuho in samokres. Peljala sta jo proti gruči, ki je bila v gozdu. Njen namen je bil popolnoma preprost: Booker ne bo govoril, saj je bila zdaj tu s samokresom, da mu bo to preprečila. Čim hrupnejši so postajali glasovi, tem silnejša je bila
' v njej želja, da bi popravila na-
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
FRANK DEBENJAK
Zatisnil je svoje oči dne 25. avgusta 1952. Pogreb se je vršil dne 28. avgusta iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi in po opravljeni sv. maii-zadušnici ter cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 4. vasi Kozina na Primorskem.
oktobra 1886 leta v
v dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položiti tako krasne vence cvetja h krsti pokojnika.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Hvala onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi nosilcem krste. Našo zahvalo izrekamo onim, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Hvala čst. g. Rupertu za tolažilne obiske in opravljene pogrebne obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele In sinovi za vzorno voden pogreb.
Končana je Tvoja pot! Odšel si k Bogu, da prejme* plačilo za vse, kar si dobrega storil. Mi se Te bomo spominjali v molitvi za vedno.
Žalujoča soproga
CECILIA in OTROCI
Cleveland, Ohio, dne 16. septembra 1952,
pako, ki jo je bila zagrešila, želja, da bi se z bojem prebila ter se vrnila na trdna tla. Počakala bo, dokler ne pride Booker. "Oh, da bi me le pustili k Johnny-Boyu!" Medtem ko sta jo spremljala proti gruči, je videla obraze belcev, ki so se obračali, da bi jo premerili; in spet je zaslišala glasno govorjenje.
—	Kdo je?
—	Neka črnuhinja.
—	Kaj pa bi rada?
—	Njegova mati je, — je zakričal eden izmed spremljevalcev.
—	In kaj bi rada?
—	Prinesla je rjuho, da bi pokrila mrliča.
—	Še ni mrtev!
—	Skušajo mu odpreti usta.
—	Toda presneto hitro bo mrtev, če jih ne bo odprl!
—	Glej no! Črnuhova mati je prišla z rjuho, da bi pokrila mrliča!
—	He, ali ni prisrčno?
—	Nemara nas misli prisiliti k molitvi!
—	Ali je tudi farja privlekla s sabo?
—	Dajte no, pokličite Brad-leya!
—	Takoj.
Gruča se je pomirila. Radovedno so jo ogledovali; čutila je, kako so jo otipavali z mrzlimi pogledi ter iskali, da bi odkrili na njej kakršnokoli šibko točko. Stala je ponižno in držala rjuho, ki je pokrivala samokres. Sprejela je bila že vse, karkoli bi ji lahko storili.
Prišel je šerif.
—	Tako torej, z rjuho si prišla, a?
—	Da, gospod, — je zašepeta-
la.
—	Videti je, da so ti tiste zaušnice koristile, kaj?
Ni odgovorila.
—	Rjuha ni potreben. Tvoj sin še ni mrtev! — je rekel in stopil bliže.
Umaknila se je in široko odprla oči.
—	Ne!
—	No, no! Poslušaj me, starina, — je rekel. — Zaman se pretvarjaš in igraš trapo. Stopi k tistemu svojemu čmuharske-mu sinu in mu reci, naj nam pove, kdo je z njim! Razumeš? Obljubljam ti, da ga ne bomo ubili, če odpre usta. Dovolili mu bomo, da izgine iz mesta.
—	Jaz mu ne morem nič reči.
—	Ah bi rada, da ga ubijemo ?
Ni odgovorila. Videla je, da
se*je nekdo nagnil in nekaj za-šepetal šerifu.
v blag spomin
osme obletnice smrli našega ljubljenega, nepozabnega sina. brala, soproga in očeta
—	Peljite jo tja! — je rekel šerif.
Peljali so jo na blatno jaso. Dež je hrumel skozi fantastične žarke žepnih svetilk. Ko so jo moški obstopili v polkrogu, je zagledala Johnny-Boya. Ležal je v blatu. Bil je zvezan z vrvjo; pretepli so ga, njegovo desno lice je bilo pogreznjeno v mlako črne vode. Oči so se vprašujoče uprle vanjo.
—	Pregovori ga! — je rekel šerif.
Če bi mu le mogla povedati, zakaj je tu! Toda bilo je nemogoče; tisto, kar je hotela, je bilo zdaj blizu, zato je trdo strmela predse in stiskala ustnice.
—	Hej, črnuh! — je zakričal šerif in brcnil Johnny-Boya. — Tvoja stara je prišla!
Johnny-Boy se ni ganil in ni spregovoril. Šerif se je spet obrnil k njej.
—	Poslušaj me, starina! — je rekel. — Ti vplivaš nanj bolj kakor kdorkoli! Govori z njim in reci mu, naj se reši. Zakaj hoče braniti druge črnce in druge belce ?
Položila je prst na petelina pri samokresu in se kakor okame-nela zastrmela v blato.
—	Stopi k njemu, — je rekel šerif.
Ni se ganila. Njeno srce je kričalo, ker bi rado odgovorilo na osuplo vprašanje Johnny-Boya. Toda zdaj ni bilo mogoče.
—	Prav! Sama si to hotela! Pri moji duši! Prisilili te bomo, da ga boš pregovorila! — je rekel in se obrnil. — Hej, Tim, zavali sem enega izmed tistih hlodov, obrni črnuha in priveži noge nanj!
Iz gneče se je oglasilo odobravajoče mrmranje. Ugriznila se je v ustnice; vedela je, kaj to pomeni.
"Ali hočeš, da tvojega sina
pohabimo za vse življenje? — je zaslišala šerifov glas.
Ni odgovorila. Videla je, kako so privalili hlod; dvignili so Johnny-Boya in ga vrgli na trebuh, nato so potegnili njegove noge na hlod; kolena so slonela na vrhu hloda, prsti so bUi obrnjeni v tla. Gledala je s takšnim zamaknjenjem, da se ji je zdelo, kakor bi njo dvignili ter jo pripravili za mučenje.
—	Prinesite vzvod, — je rekel šerif.
Suhljat, visok možakar je iz bližnjega avtomobila vzel vzvod in nato obstal pri hlodu. Njegove čeljusti so počasi žvečile zalogaj tobaka.
—	Naprej! Vse zavisi od tebe, starina! — je rekel šerif. — Kar povej temu človeku, kaj naj stori!
Zastrmela se je v dež. šerif se je obrnil.
—	Nemara misli, da zbijamo šale! Če bo kar molčala, mu zlomi kolena.
—	Razumem, šerif.
Obstala je na nogah in čakala
Bookerja. Čutila je, da so se ji šibila kolena; vprašala se je, kako dolgo bo še vzdržala. In še in še si je ponovila: "Če bi zdajle prišel, bi ubila oba."
(Dalje prihodnjič)
Ne pozabite na registracijo!
Kdor želi voliti pri volitvah dne 4. novembra 1952, mora biti registriran.
Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra.
Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951.
Ali ste javili pravočasno spremembo naslova?
V BLAG SPOMIN
OB OSMI OBLETNICI, KO JE NAS DRAGI
I92S UDDIE KAUCIC 1952
OSTAVIL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA MIR SVETA NA BOJNEM POUU
Mirno spavaj, sinko zlati,
tam na hrib' v zeleni trati.
Slavec naj Ti pesmi poje vse nadaljne dni bodoče.
Tako želijo Ti sestrice Tvoje,
in užaljeni, prevarani Tvoj oče. ,.!
Žalujoči ostali:
John V. Kaučič, oče Valerija Debeljak, sestra Marion Boccian, sestra Dolores Kaučič, sestra Julia Kamber, teta Bratranci Frank in John Penko Sestrična Irene Kamber
Cleveland, Ohio, di^e 16. septembra 1952,
7603 Myron Ave.
SGT. JOHN BERGANT
ki je dal svoje življenje za svbodo domovine v borbi v Franciji.
16. sept. 1944.
V tihem grobu tam počivaš, in v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje ne solze.
Tebe več ne zbude.
Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč.
žalujoči o«tali:
John in Frances, slariša Sieve, Andrew, Albert in Cpl. Joseph v Nemčiji, bratje Marian in Frances, sestri Mary, soproga Shirley,. hčerka
Cleveland, Ohio, 16. sept. 1952.
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD; 4676 WASHINGTON ST.. DENVER 16, COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende sv6jim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1.000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4%% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave., EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE,
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549,
ki sle predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN.
4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino se danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.
vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega pioH revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Rimifon
novo zdravilo proti tuberkulozi, imamo sedaj v zalogi. Tudi pošiljamo v staro domovino.
KURTZ DRUG CO.
14715 Detroit Avenue Lakewood, O. tel. BO 2-2200
chicago, ill.
help wanted male
MAŠINIST — Si more sam vzpostaviti in obratovati svoje stroje. Na severnozapadni strani.
Tel. SPring 7-8108
business opportunity
Real Money Maker — GROCERY, CONFECTIONERY, SCHOOL SUPPLIES, TOYS — Good steady trade. Living quarters in rear. Best offer. See to appreciate.
Bishop 7-9723
Well established RESTAURANT -TAVERN SUPPLY ROUTE. — Merchandise and truck, $3,800.
Phone MErrimac 7-7351
LUNCH ROOM AND FOUNTAIN. Same location 16 years. Well located steady neighborhood and transient trade. Good lease. Reasonable rent. Must be seen to appreciate. Inspection invited Owner. — 2828 W. 55th St.,
Phone REpublic 7-9491
Real Money Maker — RADIO -TV - LAMPS - SERVICE and REPAIR SHOP. Good stock of meters and tubes. Good steady trade. Best offer. See to appreciate.
BAyport 1-4495
Real Money Maker — PICTURE FRAME - CARD SHOP. Good steady trade established. Selling due to illness. Best offer. See to appreciate. — 1921 E. 79 St.,
ESsex 5-1577
GROCERY - MARKET — Estab-, lished 20 years. Living quarters. Semi-self service. Rent $65.00.
3828 W. Cermak, ROckwell 2-4255
TAVERN — Vicinity Chicago -Ashland. Equipped with lunch counter and kitchen. Also 2 flat building, 1-6, 1-3. 2-car garage. 2 full basements. Business-residence. Immediate possession. Full price $17,500, prefer cash. If necessary $4,000 will handle contract.
MOnroe 6-6359 between 8-10 a.m.
real estate for sale
2436 AUSTIN BLVD., CICERO — Brick residence, 5 large rooms, tile bath and powder room, automatic gas heat, full basement, 2 car garage, Venetian blinds, aluminum storm and screens, steel cabinet kitchen. Immediate possession.
OLympic 2-2732
BERWYN SOUTH — Octagon Front. Income bungalow. 6 room apartment. 1st floor 2 rooms with bath and kitchen in basement. Side drive. Near schools, churches, shopping and transportation. Immediate possession. Call owner.
GUnderson 4-2531
NORTHWEST—Wonderful chance for displaced family for good income (1) Stone, seven apartment building, tenant heated, 6-4s, 1-5 rooms; (1) Brick, six apartment buildings 3-4s and 3 5s. Apartment for buyer. Includes some refrigerators and stoves. Call owner
ARmitage 6-7994,-- 2709 W.
Crystal,. Chicago 22, Illinois.
chicago, ill. for best results in advertising
call DEarborn 2-3179
wanted to
RESPONSIBLE Business wife, baby, urgently room unfurnished Good location S.W. To$_^ WAlbrook ^ Mr. Wm. ^
RESPONSIBLE Electrici.^ ^ f wife, 4 school aged gently need 4-6 room ui" apartment. 11 years p dress. Preferred N.
mi
Moderate rental.
KEdzie
3^:
RESIDENT Physician at pital, wife and 2 chiWr®®
2-3 bedroom unfurnishca '
ment or house within coin distance of hospital. .jj;
PRospect ^
RESPONSIBLE Couple, %
2 SI:*'
aged children, urgently room unfurnished	p
Any good location Sout erate rental.	_ ^
ABerdeen
PLEASE HELP US FlN® ment or house. Our laj to stay together. Need o. ' ly 4:6 rooms, unfurn^ Cicero or Berwyn.
pie with 2 children.
fair rental. Kindly
RESPONSIBLE Young
month old baby son,
uniU", :
MXi\
oii
need 4-5 room apartment. Any good Moderate rental.	d#
ESse**^
BABY EMILY ANN needs ■«- ^
unfurnished apartment
ents. N. or N.W. side.
Dickers
female help
t/
TYPIST — CLE^ Switchboard Op®'®*'' Clerical
Girls wanted to work office department of company. . Willing to train-Employee Benef"'' 371/i hour weeK- f
PACIFIC MUTU^^ LIFE INS. CO. ^
ROOM 221, 105 W. FI 6-4175—MB.
Women Grocery
■e6^
$48.50 or more per
experience qualify®® ^ $41.00 for unexperiG^^gg^ Progressive increases to 5 DAY WEEK-Company Apply in person to yo"'' . "Jewel Store" mana^^ or employment oH
Jewel Food
el
3617 S. ASHLAND ^

or
phone for appoio^"^^ Virginia 7-0400
ip'
female help wanted
ASSEMBLY WORKERS GIRLS —WOMEN
UP TO 48 YEARS OF AGE
FULL TIME HOURS — 8 A. M. to 4:30 P. M-PART TIME HOURS — 9 A. M. to 3 P. M-GOOD STARTING PAY EXPERIENCE NOT NECESSARY	.
MANY BENEFITS — PROFIT-SHARING — CAPETE^jj^ FREE TRANSPORTATION FROM THE FOLLOWING Peterson & Kimball — Touhy & McCormick Lincoln & Peterson — End of Devon Car Line
FEDERAL TOOL CORP.
3600 pratt	COrnelia ^