48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 MATEJ HUBAD I cvetko budkovič Zborovodja, glasbeni pedagog, harmonizator na- rodnih pesmi, prvi ravnatelj konservatorija v Ljublja- ni, Matej Hubad je bil rojen 28. avgusta 1866 v vasi Povodje pri Skaručni pod Šmarno goro. Oče Valen- tin (Balant) je bil orjak, veseljak, dober pevec, mati Marija, roj. Pušavec, je bila doma s posestva pri »Ra- ku« pod Šinkovim turnom, a je umrla, ko je imel Ma- tej leto in pol. V družini je bilo devet otrok, od teh pet fantov. Najstarejši je postal profesor, pozneje tu- di dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik. Prva učiteljica petja mu je bila sestra Marijana, pozneje gostilničarka pri Sokolu v Ljubljani. Doma, pri preji, mu je pela narodne in nabožne pesmi, ki jih je takoj posnel za njo. osnovna Sola in gimnazija Ko je imel sedem let, so ga vpisali v prvi razred os- \ novne šole v Skaručni. Poučeval ga je Matevž Bo- \ hinc, organist in pomožni vaški učitelj; včasih ga je v I svojem stanovanju pri starem špinetu učil cerkvene ' pesmi. Pel je sopran, sprva na pamet, nato tudi po > notah. Veliko so peli in igrali tudi pri sosedu, mlinar- ; ju Cizmanu. Pred hišo ali v veži se je zbralo iz obeh družin do deset glasbenih navdušencev. Matej je imel močan glas, ki se mu je po mutaciji razvil v bariton. V jeseni 1875 ga je oče vpisal v IL mestno šolo na j Grabnu v Ljubljani. Tu je končal z odHčnim uspe- i hom tri razrede. V dvo- in triglasnem šolskem zboru j je pel drugi glas. Za glasbo ga je navduševal učitelj i Anton Razinger, odličen pevec, Nedvčdov učenec in koncertni solist. Leta 1878 je začasno zapustil Ljub- j Ijano in obiskoval prva dva razreda gimnazije v Ptu- ju, kjer je poučeval njegov brat France. V šolskem zboru, ki ga je vodil učitelj glasbene šole in stolni or- ganist Anton Weixler, je pel sopran. Od 3. razreda naprej je obiskoval staro gimnazijo na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Tu je vodil gimnazijski zbor ravna- telj orglarske šole in stolni regens cori Anton Foer- ster. Pri mašah v uršulinski cerkvi je Hubad že sam intoniral in taktiral. Po četrtem razredu, to je med mutacijo, ni pel v nobenem zboru, pač pa je dirigiral. Ob počitnicah (med petim in šestim razredom gimna- zije) so priredili koncert v Sevnici. Nastopil je vokalni kvartet v sestavi: Franc Pogačnik-Naval, 1. tenor (pozneje svetovno znan operni pevec), Ludovik Böhm, 2. tenor, Matej Hubad, 1. bas, Josip Mihel- čič, 2. bas. Skladbe so peli večinoma iz zbirke Lavori- ka. Hubad je vadil kvartet v stanovanju sošolca Lov- šina, »posestnika« klavirja. Peli so tedaj priljubljeni Foersterjevi skladbi Njega ni. Milici, Gustava Ipavca Slovenec sem, Zvonikarjevo in druge. Ob počitnicah je pod Hubadovim vodstvom nastopil na vrtu ljub- ljanske čitalnice tudi dijaški zbor GM. V Idriji je sam kot solist predstavil Vilharjevega Mornarja.^ Zborovsko petje so vneto gojili tudi v šoli Glasbene matice. Obiskovati so ga morali vsi učenci. Šolski zbor (98) je vodil učitelj violine in klavirja Anton So- chor, med njegovo odstotnostjo pa Anton Razinger. Tedaj so se pevci dijaških zborov gimnazije, realke in moškega učiteljišča domenili, da se pridružijo Glas- beni matici kot njen dijaški zbor. Sprva je štel (zbor) 80, po nekaj vajah pa že 120 pevcev. Od jeseni 1884 so vadili v mali dvorani GM, v prvem nadstropju go- stilne Pri vitezu na Bregu št. 3, nato v Bleiweis-Sou- vanovi hiši na Kongresnem trgu in v Špitalski (Stritar- jevi) ulici v prostorih Frana Ravniharja, prvega pred- sednika društva Glasbene matice. Peli so štiriglasne skladbe iz zbirke Lavorika, kjer so bile zbrane vse KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 49 Uglasbene pesmi pred čitalnico do 1885. Med njimi je bila Foersterjeva skladba Samo in Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi. Dijaški zbor je od So- chorja prevzel Hubad in z njim prvič nastopil 25. marca 1885 v redutni dvorani ob navzočnosti deželnega glavarja Andreja Winklerja, ljubljanskega župana Grasselija in pred 700 poslušalci. »Ta skušnja je bila osobito glede petja prava duševna naslada za mnogoštevilno zbrane poslušalce«, je med drugim za- pisal v poročilo GM njen tajnik Josip Paternoster. Nastop je imel velik vpliv na razvoj zborovskega pet- ja na Slovenskem in na snovanje Grossovega in Hu- badovega pevskega zbora Glasbene matice v letu 1891.2 n Matej Hubad Kot devetnajstletni mladenič je bil lahko z zborov- skimi dosežki zadovoljen, manj s študijem klavirja. Od petega razreda gimnazije se je H. preživljal z in- štrukcijami, svojega klavirja ni imel. Da bi lahko va- dil, je s sošolci klavir najel. Stanoval je v podstrešni sobici ključavničarskega mojstra Pilka na Marije Te- rezije cesti št. 4. Kar je ostalo od zaslužka inštrukcij, je porabil za obisk koncertov in gledaliških predstav. Poslušal je uprizoritev Vilharjeve spevoigre Jamska Ivanka, v nemškem gledališču ga je navdušil za študij na visoki stopnji dirigent Gustav Mahler, ki je bil tam angažiran v sezoni 1881/82. Citalniški pevski zbor je takrat vodil Vojteh Valenta, pevsko društvo »Slavec« Srečko Stegnar in pozneje učitelj in pianist na matični glasbeni šoli Julij Ohm Janusovsky. Poleti je poslušal koncerte vojaške godbe 17. pešpolka; godbi je dirigi- ral češki kapelnik Nemrawa. Kupoval je glasbene knjige in se kot samouk učil harmonije po slovenski Foersterjevi in nemški Richterjevi knjigi. Nekaj časa mu je bil mentor Foerster, sicer ni znano, ali je šolo Glasbene matice sploh kdaj obiskoval. Ob njenem nastanku je bil star 16 let. Tako so se iztekala tudi gimnazijska leta. Maturiral je 15. julija 1886, v času, ko je Fran Gerbič, operni pevec, prišel iz Lwowa v Ljubljano in tu nastopil službo prvega ravnatelja šole Glasbene matice.^ VOJAŠČINA IN Studu Na prostovoljno odslužitev vojaškega roka je 1. oktobra odšel v Gradec. Potem ko je bil na naboru i potrjen za vojaško službo, je bil 1. oktobra sprejet v \ 17. kranjski pešpolk. Tudi brat France je bil prestav- i Ijen iz Ptuja za profesorja na graško gimnazijo. Ma- \ tej je izkoristil odlok, po katerem so maturanti lahko i hkrati služili vojaški rok in študirali na juridični fa- ; kulteti graSke univerze, kamor se je vpisal Hubad. V , zimskem semestru so bila predavanja po 17^ tako da \ jih je lahko redno obiskoval. Najrajši je poslušal pro- : fesorja Sigmunda von Hauseggerja, ki je predaval o ! harmoniji. Poletnega semestra pa že ni mogel vpisati j zaradi večerne zaposlitve v vojaški enoti. Bil je član i akademskega društva Triglav; na pobudo pevcev De- : lafranceschija in Frana Gestrina je ob večernih urah : naštudiral popoln koncertni program, a po takrat ve- \ Ijavnih predpisih aktivni vojak ni smel dirigirati zbo- | ru civilistov. 30. septembra 1887 je uspešno opravil i izpit za rezervnega častnika in se vrnil domov v Po- i vodje. : Proti volji svojcev in s 106 goldinarji v žepu, ki jih \ je dobil od sorodnikov, se je odpravil na Dunaj. Do- \ mači niso pokazali volje, da bi ga finančno podprli za i študij glasbe, zato je bila njegova odločitev tem bolj J pogumna. V avstrijski prestolnici se je moral preživ- j Ijati sam z inštrukcij ami. Najtežje je bilo prvo leto. Ko je plačal malo sobico v Wiedenerhauptstrasse in najemnino za klavir, mu je denar malodane pošel. Za \ tramvaj ga ni bilo, zato je moral vsak dan pešačiti do ; stanovanja v Herrengasse 25, kjer je za 25 goldinarjev ; na mesec inštruiral dva sinova višjega bančnega urad- ! nika. Pri svojem študiju je bil dnevno prikrajšan za \ tri in pol ure. Tudi za operne predstave in za koncer- te, ki so sodili v njegov študij, mu je primanjkovalo denarja. A glasbeno literaturo je moral spoznavati, kritično ocenjevati izvajalno prakso dunajskih inter- pretov. Prav tu se je ponovno sreč{ev)al z znameni- tim dirigentom Dunajske filharmonije in direktorjem opernega gledališča Gustavom Mahlerjem. Ko je našel naslednje leto priložnost za inštrukcijo j dveh šoloobveznih otrok bližje svojega stanovanja, je,j bilo zanj mnogo lažje. Poleg splošnih predmetov je 50 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 inštruiral sinova bogatega peka G. Stingla v II. okra- ju na Lilienbrunngasse št. 12 klavir, tudi med počitni- cami. Domov se ni prikazal štiri leta. Ob menjavah stanovanj je dehl bivalni prostor v Fillgradergasse št. 8 s sošolcem Oskarjem Devom, pozneje skladateljem in predsednikom Glasbene matice v Mariboru. Na Dunaju je bil tudi nekaj časa član akademskega dru- štva »Slovenija«. Nadvse intenzivno je študiral. V šti- rih letih je na konservatoriju končal harmonijo in kontrapunkt pri znamenitem avstrijskem skladatelju Antonu Brucknerju, orgle pri prof. J. Vocknerju, klavir pri prof. E. Ludwigu, zborovsko petje pri prof. Faistenbergerju. Zasebno je obiskoval tečaj petja in dopolnilnih predmetov pri prof. J. Böhmu.* Leta 1891 ga je že klicala Ljubljana. Clan odbo- ra, šolski nadzornik in predsednik matičnega pevske- ga zbora, mu je ponovno pisal, da prevzame po Gros- sovem odhodu v Idrijo vodstvo tega zbora. Razprt med novo dolžnostjo in nedokončanim študijem na konservatoriju je »v kupeju 3. razreda od Dunaja do Semmeringa neutolažljivo jokal. * vodja matiCinega zbora, \ učitelj v Soli glasbene matice, koncerti j 29. novembra 1891 se je vrnil z Dunaja v Ljubljano I in se oglasil pri predsedniku Glasbene matice Franu ! Ravniharju in ravnatelju glasbene šole Franu Gerbi- i ču. Ta mu je sporočil, da bo poučeval 24 ur na teden glasbeno teorijo, mladinsko petje, dijaški zbor; takoj \ mu je dodelil učence za klavir, solopetje, harmonijo i in kontrapunkt. Ob navzočnosti šolskega nadzornika i Ivana Vencajza mu je učence s kratkim nagovorom ¦ tudi predstavil. Nato je (1. XII.) brez odloga odšel v razred; isti večer je prevzel tudi moški zbor GM. Ta je prvič nastopil pod Hubadovim vodstvom 19. decem- bra 1891 na Prešernovi proslavi v ljubljanski Narodni ' čitalnici. Spored je vseboval Nedvčdovo pesem za moški zbor Prešernu, Ipavčevo kantato Na Prešerno- vem domu — tenor solo je pel Anton Razinger, bari- ton Božidar Valenta; zadnja je bila Nedvedova Veseli pastir. Med sporedom je zapel moški kvartet Foer- sterjevo Milico (peli so Pavšek, Branke, Lilleg, Deč- man). Po izvedbi tega programa je Hubad razširil moški zbor v mešanega.^ Ta zbor je nastopil 12. marca 1892 v novi dvorani Filharmonične družbe, ker je isti čas v Redutni dvora- ni zasedal deželni zbor Vojvodine Kranjske. Navzlic j odporu nekaterih Slovencev, da ne sme nastopiti v i nemški hiši, je koncert izjemno uspel. Med obširnim i programom je mešani pevski zbor GM pod Hubado- vim vodstvom zapel Foersterjevo skladbo Ljubica in z vojaško godbo pešpolka barona Kiihna št. 17 pod vodstvom kapelnika Nemrawe Dvofäkov 149 psalm. 1 Odlomek iz Mascagnijeve opere Cavalleria rusticana i je s solistko Luizo Daneševo pel zbor GM stoječ na ! odru, v umetniški sobi pa šolski in dijaški zbor pod vodstvom učitelja Josipa Majerja. Z veUkim uspe- hom je na koncertu sodeloval operni pevec, junaški tenor Karel Trtnik. — Pri proslavi 300-letnice sloven- skega skladatelja Gallusa so 9. junija 1892 — zaradi Hubadovega študija na Dunaju — eno leto kasneje nastopili v Redutni dvorani moški, ženski in šolski zbori GM in izvajali izključno jubilantove skladbe. Mešani zbor je zapel motet Ecce quomodo moritur iustus, madrigal Musica nostra amor in še štiri obsežne opuse. Pod Hubadovim vodstvom je nasto- pilo 150 pevcev in pevk. Več skladb so morali ponav- ljati. Zelo lepo je poslušalstvo sprejelo šolski zbor. »Brez njega koncert sploh ne bi bil mogoč«, je poro- čal Slovenski narod. O Gallusovem življenju in delu je uvodoma spregovoril dr. Josip Mantuani.' Odslej so se vrstili koncerti velikih glasbenih oblik, oratoriji, kantate, odlomki iz oper ob spremljavi vo- jaške godbe in v a cappella zborovski zasedbi. Od slo- venskih skladb so izvajali Foersterjevega Sama in Nedvedov Nazaj v planinski raj, z vojaškim orke- strom pa Cehe: Fibichovo Pomladno romanco in Weissovega Triumfatorja, Dvorakove dvospeve. Pri teh koncertih (15. decembra v deželnem gledališču in 17. decembra 1892 v Redutni dvorani) so prvič sode- lovali tudi ljubljanski učiteljiščniki. Prav tam so izva- jali Dvoräkovo Stabat mater za soliste (Luiza Daneše- va, Franja Vrhunčeva, Anton Razinger in Marcel Fe- dyczkowsky) zbor in orkester. Pomnožen zbor s šol- skimi pevci je štel 180 pevcev in pevk. Jakob Aljaž je za odlično izvedbo tega slovitega opusa daroval za GM sto goldinarjev. 12. in 14. marca 1894 so pomno- ženi zbor, solisti (Berta Lesčinska — sopran, Anton Razinger — tenor, Cecil Vašiček — bas), godba pe- hotnega polka št. 27 izvajali Haydnov oratorij Stvar- jenje in v isti zasedbi zbora in orkestra 12. novembra Dvorakove Slovanske plese št. 2 in 4. Matični zbor je predstavil Brucknerjev sedemglasni a cappella zbor Ave Maria in z orkestrom Wagnerjev zbor Predic in balado iz opere Večni mornar ter Rubinsteinov moški zbor Jutro.' Koncertna dejavnost je bila živahna tudi v letu 1895. 12. januarja so prvič izvajali Aljaževe skladbe, 11. marca Dvoräkovo simfonijo v D-duru, dva žen- ska zbora sta predstavila Brahmsovi skladbi Glasovi strun polno zvene in Vrtnar s spremljavo harfe in ro- gov. Poslušalci so lepo sprejeli Alelujo iz Händlovega oratorija Mesija. 6. in 8. aprila so prvič izvedli v Re- dutni dvorani Dvoräkovo balado Mrtvaški ženin s so- listi: Franjo Vrhunčevo, Antonom Razingerjem, dr. Belom Stuhcem. Nekatere koncertne predstavitve je Hubad komentiral. Kritiki so hvalili izvedbe zahtev- nih opusov iz standardnega repertoarja svetovnih koncertnih odrov. Sposobni dirigent je moral vložiti še posebno veli- ko naporov v priprave za izvedbo Palestrinove Missa papae Marcelli. Stodvajset mladih pevcev in pevk s čudovitimi, izbranimi in posebej šolanimi glasovi je pripravil za veliko slavnostno proslavo. Nastop je preprečil potres, ki je v noči od 14. na 15. april priza- dejal Ljubljančanom ogromno škodo. Veliko stavb je. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 51 bilo porušenih, med njimi šola GM. Do konca šolske- ga leta je bilo vsako delovanje zbora in pouka one- mogočeno.' Uspehi, ki jih je imel Hubad z zbori dotlej, so bili posledica temeljitega glasbenega in posebej pevskega izobraževanja, zato naj ne bo odveč, da na kratko pogledamo v to delavnico mladih pevcev. IZOBRAŽEVANJE PEVCEV Za posodobitev celotnega izobraževalnega procesa so učitelji v šol. letu 1893/94 matične glasbene šole pripravili nove učne načrte za vse predmete, tako tudi za petje, zborovsko in solistično. Deške in dekUške glasove so izobraževali v dveh razredih. V 1. razredu je trajal pouk do aprila po eno uro, od aprila do kon- j ca šolskega leta po 3 ure na teden. Predpisani so bih i pogoji za sprejem učencev v šolo, učni smoter ter čas j trajanja pouka; nadrobno je obrazloženo učno gradi- i vo, navedena so domala vsa dosegljiva učila za vsak ; razred posebej. Podoben učni načrt je šola predpisala i za moške glasove. V prvem razredu so med drugim j poučevali ritmične vaje, dikcijo, intonacijo, interpre- : tacijo narodnih in umetnih večglasnih pesmi, muzi- ; kalno in deklamacijsko fraziranje. V 1. razredu so j uporabljali takrat dosegljive pesmarice in učne pripo- i močke; nekaj od njih je bilo primernih tudi za 2. raz- ^ red. V 2. razredu so učencem predstavili figuralno in^ koloraturno petje in posebej petje fug in oratorijev. i V tem času je trajal reden pouk soiopetja pet let po j dve uri na teden v skupini štirih učencev. Poučevala i sta Gerbič in Hubad, ki sta sestavila tudi učne načrte. \ Obema so očitali, da sta se premalo brigala za pouk j instrumentov, zlasti pihal in trobil.^" -j USPEH NA DUNAJU Priložnost, da bi Glasbena matica pokazala vzpon zborovskih dosežkov v širšem kulturnem prostoru, se je ponudila po potresu. Ta je v noči od 14. na 15. april 1895 med drugim uničil obe stavbi GM v Go- sposki in Vegovi uHci. Šola je začasno dobila prostore v Križevniški ulici in v knežjem dvorcu Zojsove hiše na Bregu. Potresno prizorišče v Ljubljani si je ogledal cesar, pomoč so poslale razne dobrodelne organizaci- je z dežele in tudi z Dunaja. V zahvalo za humanitar- na dejanja je Glasbena matica organizirala v avstrij- ski prestolnici koncert mešanega pevskega zbora. Iz Ljubljane se je v dvajsetih železniških vagonih pripe- ljalo na Dunaj 400 gostov. 23. marca 1896 je 189 pev- cev in pevk v narodnih nošah in črnih oblačilih prese- netilo razvajeno dunajsko poslušalstvo. Doživeto in sproščeno petje slovenskih narodnih in umetnih pes- mi je našlo pot v srca kritičnih poslušalcev in ocenje- valcev. Slednji so v superlativih pisali o zboru »izpro- vince«. Poslušali so Gallusov madrigal Musica noster amor, 5. Fibichovo Pomladno romanco, A. Nedveda skladbo Nazaj v planinski raj, A. Foersterjevo Ljubi- co, A. Brucknerja Te deum in narodne: Je pa davi slan'ca padla. Prišla je miška. Pod oknom. Bratci ve- seli vsi, Ljub'ca povej, povej, Škrjanček poje, vse v Hubadovi priredbi. Okoli 30 časopisov z nemškega, češkega in hrvaškega jezikovnega področja je pisalo o zborovski disciplini, preciznem ritmu, niansirani di- namiki, umetniškem podajanju, o svežih srebrno či- stih glasovih — »kot bi sonce sijalo« — o šolanih pevcih, genialnem 30-letnem dirigentu. Wiener Extra- blatt je zapisal, da spominjajo Matičini pevci na ta- krat najbolj sloveč zbor Slavijanskega. Neues Wiener Tagblatt imenuje GM odlično kulturno združenje, ki se je prišlo zahvalit Dunajčanom, a velja velika zah-, Zbor Glasbene matice na Dunaju 1986 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 vala dejansko njenemu zboru. Človek bi težko verjel, ; da gojijo ljubitelji, odmaknjeni od velikih kuhurnih ; središč, glasbeno umetnost na taki ravni, ki daleč pre- ' sega cilje razvedrila. Drugi dobrodelni koncert je v vehki dvorani Mu- ' sikvereina dva dni zatem (25. marca) osebno vodil ^ skladatelj Antonin Dvorak. Izvedba njegove balade \ Mrtvaški ženin za soliste, mešani zbor in veliki orke- ; ster dvorne opere ni prinesel tistega spontanega nav- | dušenja kot a cappella zbor GM s preprostim in pris- rčnim podajanjem slovenskih narodnih pesmi. Du- ; najski kritiki so v časopisih Neue freie Presse, Prem- ¦ denblatt in drugih poudarili, da se »v teh karakteristi- i čnih pesmih markantno izraža vsa posebnost kranjs- kih narodnih napevov, z vsemi intimnimi in subtilni- mi prednostmi; šele ljubljanski pevci in pevke so nam j pokazali vzvišeno krasoto teh, deloma mikavno vese- \ lih, deloma elegično-melanholičnih napevov . . .«^^ j Dunajskim ocenjevalcem Matičinega zbora najbrž : ni bilo znano, da so peli v zboru že prekaljeni in novi, ; v glasbeni šoli izobraženi pevci. Brez glasbene in pev- j ske izobrazbe še tako genialen zborovodja ne more ; doseči pri pevcih vrhunskih uspehov. Hubad je bil i oboje, odličen zborovodja in odličen pedagog. Prve j uspehe je pokazal tudi v šoli GM na oddelku za soH- ' stično petje. Njegove učenke so se že uveljavljale na i javnih nastopih, na primer Irma (Olga) Polak in Mira ¦ Dev. Končno se mu je izpolnila tudi želja, da je na- j daljeval prekinjene študije na dunajskem konservato- ; riju. i ŽE UVELJAVLJENI ZBOROVODJA NA ŠTUDIJSKEM DOPUSTU Odbor Glasbene matice je Hubadu odobril dveletni j plačani dopust na podlagi podpisane zavarovalne po- ¦ hceza 1.500 goldinarjev. Premije je odplačeval odbor od njegove plače. Zavezal se je, da bo po končanem | študiju šest let poučeval na šoli GM in vodil zbor z i istimi obveznostmi in prejemki. Njegovo delo je za ta j čas prevzel Josip Cerin, absolvent dunajskega konser- ' vatorija in naš prvi doktor muzikologije. j Študent Hubad je sedaj na konservatoriju ponovno ] vpisal nekatere predmete, ki jih je poslušal že pred j devetimi leti in nove: solistično petje (Forsten), peda- i gogiko (Branky), glasbeno vzgojo (Schmitt), glasbe- j no literaturo in metodiko pouka (Johann Nepomuk i Fuchs) predmete, ki jih je še kako potreboval pri šol- ski in zborovski praksi, dalje estetiko glasbene umet- nosti (dr. Robert Hirschfeld), glasbeno zgodovino \ (Prossniz), akustiko (dr. Tuma), nauk o instrumentih ] (Eusebius Mandyczewsky), eksperimentalno fiziko \ (Leopold Aleksander Zellner). S temi in že abvolvira- nimi predmeti pred devetimi leti je dobil širok vpo- gled v znanstvene, umetnostne in pedagoške discipli- j ne; vse to veliko znanje je v sebi »prekvasil« in ga na i njemu lasten način posredoval začudenim pevcem v ! zboru in učencem v šoli. Kot zanimivost naj omenim,^ da je bil med prijatelji, ki so se ob večernih urah sku- paj učili na Dunaju Karel Jeraj, slovenski viohnist, pedagog, skladatelj in dirigent. Hubad je vse izpite opravil z odhčnim uspehom. Obiskoval je operne predstave, koncerte dunajske filharmonije, zaupah so mu vodstvo 120-članskega zbora Slovanskega pevskega društva. Z njim je izvajal dela izključno slo- vanskih skladateljev v a cappella zasedbi in z orke- strom. Največje uspehe je dosegel z izvajanjem treh Mokranjčevih rukovetov. Na podlagi ministrskega odloka se je udeležil tečaja za učitelje glasbe in dobil spričevalo za vodenje višje glasbene šole. Ob odhodu z Dunaja ga je Slovansko pevsko društvo izvolilo za častnega člana. Še pred odhodom domov je po dveh letih študija aprila 1898 obiskal Češko (Praga), Poljs- ko (Warsava, Krakow), Nemčijo (München, Dres- den, Leipzig, Berlin). Seznanil se je z organizacijo in ustrojem konservatorjev in glasbenih akademij, z deli slovenskih protestantov, posebej s Trubarjevimi pes- maricami. Ugotovil je, da so slovenski protestantje v glavnem le prevajaH besedila nemških pesmi in pesmi, pisanih v latinščini, medtem ko so puščali napeve neizpremenjene. V knjižnicah in arhivih omenjenih mest je našel dragocene partiture, klavirske izvlečke skladateljev iz svetovne glasbene literature, v Wemi- gerodu čudovito opremljeno Dalmatinovo knjigo, sv. pismo starega in novega testamenta, v berlinski knjiž- nici Trubarjevo pesmarico, iz katere je jasno razvid- no (od zamazanih listov), katere pesmi je pastor pri obredih največkrat uporabljal. Hubad o Trubarjevi prvi slovenski samostojni pesmarici ne govori. Leta 1900 je (Hubad) od petih protestantskih pesmi dve transkribiral v enoglasju, tri pa je postavil v 4—6 glasje. Njegova zasluga je, da je slovenski protestant- ski pesmi utrl pot na koncertni oder." SPET doma, v šoli IN PRED PEVCI - SPORI \ i Prve dni septembra 1898 se je po orožnih vajah v : Trstu vrnil v Ljubljano in nadaljeval z delom, ki gaje • pred dvema letoma prekinil. A že naslednje leto se je ; zapletel v resen spor s člani odbora. Glede na visoko j glasbeno izobrazbo (le-to je imelo v tistem času le ma- ' lo slovenskih glasbenikov, med njimi Fran Gerbič, : Josip Čerin in nihče drug), na koncertne in pedagoške uspehe, je pričakoval, da mu bo odbor GM naklonil : določene finančne in delovne ugodnosti in prednosti, ; a so se nekateri člani tej njegovi želji (ali zahtevi) upr- i Ii. Nesporazumi so se razširili celo na politično podro- ¦ čje, čeprav je Hubad neprestano poudarjal, da so 1 vzroki strokovno-šolske in društveno-organizacijske j narave. Ko je utemeljeval odpoved službe učitelja,' koncertnega in artističnega vodje je izjavil, da »ni misliti na pravi razvoj zavoda vse dotlej, dokler ne bo ' odbor Glasbene matice sestavljen iz muzikalno-umet- niških izobražencev«. Ta je na seji 18. februarja na \ njegove utemeljitve tako odgovoril, da je njegov od-1 stop soglasno sprejel. Zapletlo se je, ker sklep ni bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 53 veljaven, saj odbor ni bil sklepčen. Manjkalo je osem odbornikov. Tedaj so izvolili nov odbor, ki je izdal Hubadu novo pogodbo. V njej je nadrobno določil njegovo delovno področje in obveze in mu določil isto plačo kot ravnatelju šole Gerbiču. Prav v tem ča- su so se v društvu zelo poslabšale gmotne razmere, primanjkljaj je znašal 1.200 goldinarjev; odbor je zvi- šal učencem, to je staršem, učni prispevek. Zaostrili so se tudi odnosi med Gerbičem in Huba- dom, v glavnem zaradi tega, ker je odbor Gerbiču odvzel naslov artističnega vodje in ga dodelil Huba- du. Zaslužen učitelj, ravnatelj šole, skladatelj in pred tem ugledni operni pevec je bil ponižan. Besedni dvo- boj je med njima še poglobil sovraštvo. Novi pred- sednik GM dr. Andrej Ferjančič je nekoliko cinično pojasnjeval, da je odbor s tem nameraval Gerbiča ne- koliko razbremeniti. Gerbič se je zaradi odvzema nas- lova artistični vodja in nizke plače pritožil, a je pred- sednik naprtil krivdo Narodni čitalnici in Dramatič- nem društvu, s katerima je bil po pogodbi od začetka nastanitve službeno vezan, češ naj pri teh ustanovah uredi svoje prejemke. Spričo vse večje veljave, ki si jo je Hubad pridobil kot pedagog in dirigent doma in na Dunaju in spričo odličnih ocen v dnevnem časopisju ter glasbenih in li- terarnih revijah, je visoko dvignil ceno svojemu delu, ne oziraje se na sodelavce. Tako mu je odbor plačal za eno učno uro pouka glasbene teorije in za vodenje šolskega zbora dve učni uri. Vabili so ga na Dunaj, kjer so pričakovali, da bo osvežil življenje v zboru in dvignil njegovo kakovostno raven. Ker tja ni odšel, mu je tudi to pomagalo, da je lažje uveljavil vpliv v odboru pri njegovi programski in kadrovski politiki. Tu je bil vedno uspešen. Zgodilo pa se je tudi, da nje- gova »prognoza« o razvoju mladega pedagoga, ni povsem vzdržala teže argumentacij. Pianistu Josefa Prochazki, je sicer priznaval, da se lahko poboljša kot pedagog, ne pa kot pianist in je ponovno odkla- njal njegovo nastanitev. Čez sedem let je bil imeno- van za profesorja klavirja na praškem konservatori- ju, Hubada pa je v istem času sprejel mestni odbor na svoj plačilni seznam, kar je lahko golo naključje. O pravicah in dolžnostih učiteljev, o sprejemu le- -teh v službo, o plačah, honorarjih in učni obveznosti je odbor GM večkrat razpravljal. Šola je ob koncu devetdesetih let pripravila za učitelje spremembe pra- vil in uredb, ne pa tudi pravilnika o pokojnini in lest- vici o povišanju plač po petih letih. Hubad je bil prvi profesor glasbene šole, nastavljen kot državni usluž- benec s pravico do pokojnine. USPEHI Poleg klavirskega je imel na šoli največ uspehov oddelek za solistično petje. V splošnem so ocenjevalci produkcij v javnih občilih hvalili oba pevska učitelja Gerbiča in Hubada, da sta potrpežljiva in da z bogati- mi izkušnjami lepo posredujeta učno gradivo.Na, produkcijah so se izkazali s pravilno vokalizacijo, vzdržano kantileno, prožno koloraturo ter prijetnim in temno obarvanim altom Marija Moos, lep zastavek in izenačenost v registrih je pokazala Olga Plautz Kel- lersfeld. Podobne pevske odlike navajajo ocenjevalci za Fani Vrhunc, Jaromilo Gerbič, Ivanko Persi, Brno Povše in Avgusta Polaška. Ker je ravnatelj Gerbič de- loval tudi pri Čitalnici in Dramatičnem društvu, se je dobrim pevcem obetala ugodna zaposlitev. Pianisti višjih razredov so izvajali skladbe na produkcijah ta- ko dobro, da »bi bili v čast najboljšemu konserva- toriju^'' Šolski pevski zbor je sodeloval 7. aprila 1900 na tret- jem matičnem koncertu, ko so izvajah prvi del Dvo- Takovega oratorija iz poganskega sveta »Sveta Ljud- mila« za soliste, zbor in orkester. Zbor je štel 131 so- pranov in altov, 32 tenorjev in basov, vseh 163 pevcev in pevk. Če prištejemo k tem še zbor Glasbene matice in člane vojaške godbe, je sodelovalo na odru 247 glasbenikov, brez solistov. Za vse pevce — 347 — v ljubljanskih dvoranah ne bi našli dovolj prostora." Šolska zbora sta pela že prej, 17. januarja 1900, ko je GM priredila v Narodnem domu koncert, na katerem so nastopili češki violinski virtuoz František Ondfič- ek, godba 27. pešpolka, šolski mešani zbor pa je so- deloval pri izvedbi Haydnovega oratorija Stvarjenje, Händlovega oratorija Mesija; šolski zbori so nastopili »eksaktno, precizno in vsestransko . . . tako . . . da nam je igralo srce in se nam je smejala duša. Pokazali so izvrstno vokalizacijo in fraziranje. Hubad je žel veliko priznanje«.'^^ Zelo slovesno so proslaviU stoto obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. Na koncertu so sodelovali šolski zbor, pomnožen z ženskim matičnim zborom, vojaška godba Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 in soUsti. Pod Hubadovim vodstvom so izvajali Mozar- tov Requiem tako dovršeno, da imenuje kritik v Ljubljanskem zvonu to prireditev »enega najlepših koncertov«. Slovenski narod je zapisal, da je storil mojster Hubad »pravi čudež z mladimi pevkami in pevci, ki so tako eksaktno vstopali in precizno vpada- li v najtežavnejših figuralnih stavkih in razvijali toli- ko samozavestne sigurnosti, da moremo le gratulirati zavodu, na katerem se pevski pouk deli tako vestno in temeljito«. Kakorkoli obračamo, Hubad je bil naš prvi, izjemni in enkratni vzgojitelj tako zborovskih kot soUstičnih pevcev ter dolgo časa nenadomestljiv zborovodja.2° RAZŠIRITEV GLASBENE ŠOLE IN NJENI POMEMBNI ABSOLVENTI Ko so Šolo Glasbene matice pod Gerbičevim vodst- vom notranje uredili, pridobili nove sposobne učite- lje, dopolnili učne načrte in z učenci dosegli lepe učne uspehe, je pričelo vodstvo društva GM razmišljati o razširitvi glasbenopedagoške dejavnosti zunaj Ljub- ljane. Z n asveti, kadrovsko, organizacijsko (učni na- 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 Črti, učila), ne pa tudi finančno je matični odbor po- magal ustanavljati podružnične šole v Novem mestu (1898), Celju (1908), Kranju (1909), Gorici (1909) in v Trstu (1909). Pri vseh imenovanih podružnicah je kot inšpektor in svetovalec neposredno na terenu sodelo- val Matej Hubad. Že pred dvajsetim stoletjem in zlasti prvo in nas- lednji dve desetletji so se iz matične šole pojavili prvi absolventi, ki so nadaljevali glasbene študije na du- najskem ali praškem konservatoriju in se uvrstili med slovenske glasbene vzgojitelje, koncertante in ustvar- jalce. Poleg že imenovanih Hubadovih učencev so pokazali velik napredek Oskar Dev, Mira Dev, po le- tu 1905 najboljša solistka v Ljubljani, zelo veliko je nastopala na koncertnih odrih Terezija Thaler, dobre učenke so bile Marija in Ana Berti, Irma Polak, veh- ko slavo je dosegel basist Julij Betetto sprva Gerbi- čev, nato od 1903—1905 Hubadov učenec, JeUca Sa- dar, Josipina Šušteršič, Ivanka Hrast, pozneje učite- ljica petja in glasbene teorije na matični glasbeni šoH, odličen lirični tenorist Leopold Kovač in basist Josip Križaj, Jeanette Foedransperg, Pavla Lovše, obe od- lični pevki in solopevski pedagoginji, tenorista Josip Gostič in Svetozar Banovec, sopranistka Anita Meze, da navedem najbolj znane, sicer je njihova vrsta še dokaj daljša. Tudi Gerbič je vzgojil lepo število znanih pevcev in pevk, med njimi Fani Vrhunc, ki je končala dunajski konservatorij in postala slavna operna in koncertna pevka, Ivanka Persi, operna pevka v BerHnu in na Dunaju, Vlastimira Persi, altistka Angela Malic (Ma- Hč), Anton Svetek, Ljudmila Novak, baritonist Ru- dolf Trošt, Pavel Kozina i.dr." Veliko odličnih učencev so vzgojili tudi pedagogi drugih predmetov, klavirja, violine, violončela. Ne- katerim absolventom — tudi teoretičnih predmetov — je odbor GM omogočil študij na dunajskem kon- servatoriju, na primer Antonu Lajovicu, Hubadove- mu in Cerinovemu učencu. Zanj je bil denar »zelo plodonosno naložen, zakaj od Lajovicaje pričakova- ti še mnogih koristi za slovenski narod na umetni- škem polju«. In res. Z odličnim uspehom je končal kompozicijo. Pri izvedbi njegove diplomske naloge Gozdna samota je bil na dunajskem konservatoriju navzoč Matej Hubad. Lajovic je prvi slovenski glas- benik, ki je poleg konservatorija končal tudi juridič- no fakulteto. Šola Glasbene matice se je po letu 1905 razvila v največji in najboljši glasbenovzgojni zavod na jugu monarhije. To je izjavil ministrski svetnik in šolski nadzornik dr. Karel Wiener. Ministrstvo je šoli zviša- lo prispevek (subvencijo) na 3.000 kron. To priznanje je veljalo učiteljem, ravnatelju in odboru GM; zlasti učitelji so se pri pedagoškem delu zelo potrudili. Pri harmoniji so na primer pokazali lep napredek Huba- dovi učenci: Milan Trošt, Vida Sesek, Mara Kabaj, Danica Kobler, Janko Ravnik; pri kontrapunktu Vi- ljem Ločnik, Rudolf Bajde, Mirko Dežela, Ivan Kar- lin, Niko Štritof, Anton Trost, Anton Svetek mlajši. Tečaj harmonije so uvedli že leta 1901, ker je izobraz- ba »v višji strokovno-teoretični znanosti neizogibno potrebna za razumevanje skladb pri vseh učencih na višji stopnji«. Harmonijo in kontrapunkt so takoj za tem uvrstili v predmetnik. Odbor GM in učiteljski zbor sta uvajala razne obH- ke pouka pihal in trobil, učitelji so prirejali zanimiva predavanja iz pevske tehnike in organizirali prilož- nostne zborovske tečaje. Hubad je predaval za člane Pevske zveze »O izboljšanju petja s posebnim ozirom na izgovorjavo«; pevsko šolo je obiskovalo 12 žensk in 9 moških, tečaj za solopevce pa 23 kandidatov. Glasbena matica je odprla tudi kapelniški tečaj za učiteljiščnike. OdUčno je uspel brezplačni pevski teč- aj za dekUce in dečke, stare od 7. do 12. leta. Deklice je poučevala Ivanka Hrast, dečke Matej Hubad. Mla- dinsko petje je na šoH doseglo višek v šolskem letu 1912/13. Tedaj je zborovske vaje obiskovalo 264 ljudskošolskih otrok, od teh dekUško zborovsko pet- je 28, šolsko zborovsko petje 36, koncertno zborovs- ko petje 46 učencev; glasbeno teorijo je obiskovalo 123 učencev. Odslej so morali tudi zboristi plačevati učni prispevek. PONOVNE ZDRAHE Navzlic lepim šolskim in koncertnim dosežkom so se nadaljevali in še poglobili spori med ravnateljem glasbene šole in artističnim vodjem Hubadom. Ne- posredna obtoževanja obeh vodilnih predstavnikov šole niso obetala nič dobrega. Proti dodelitvi naslova artističnega vodje Hubadu, je nastopil med drugim ustanovni član GM Fran Drenik in utemeljeval, da je ta podelitev v nasprotju z 8. členom pogodbe. K temu je pismeno obtoževal Hubada že prejšnji predsednik GM Anton Svetek; očital mu je svojeglavost, svoje- voljnost, da nima kvalifikacij za solopevskega peda- goga, da ni vrnil sposojenih muzikalij. Hubad je na te očitke predložil odboru spričevalo o državnem izpitu, o obiskovanju Lehrerbildungskursa, o tečajih solo- petja na dunajskem konservatoriju in potrdila o odli- čnih ocenah iz vseh predmetov. Odbor je sina Antona Svetka, ki je obtožujoče pismo proti Hubadu podpi- sal, izključil iz odbora, časopis Slovenec pa je razme- re v Glasbeni matici v notici »Značaj in doslednost« še napihnil, češ da »vladajo v GM gnile razmere«. (Glej sejni zapisnik 28. XI. 1909). Na občnem zboru so ponovno ugotovili, da se GM ne sme vtikati v poli- tiko, če hoče ohraniti podpore dežele in mesta. Vpliv politične razcepljenosti, ki ga je povzročila klerikalna opozicija, je zasejal škodljiv razdor v no- tranje društvene odnose in se najprvo pokazal pri ma- tičnem pevskem zboru. Hubad je odboru sporočil, da se počuti telesno (živčno) izčrpanega, kar je ugotovil zdravnik. Prosil je za dopust, a je pozneje pristal, da bi na šoli še poučeval, nikakor pa ne bi mogel več diri- girati. Prosi, da predsednik Anton Štritof pregovori dirigenta Väclava Talicha, da ga pri vodenju matične- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 55 ga zbora nadomesti. (Glej sejni zapisnik 15. oktober 1909). Talich je prošnji ugodil in pristal, vendar pod pogojem, da ga podrobno informirajo o sporedu za prvi koncert. Od vaje — te so bile trikrat na teden — je zahteval 4 krone. V pogodbi s Hubadom je odbor GM takole formuUral 7. člen: »Zaslučaj, da (Hubad) preneha delati s pevskim zborom, je dolžan poučevati 20 efektivnih ur na teden v društveni šoli, kar velja tu- di v primeru njegove bolezni«. Član odbora, namest- nik blagajnika dr. Janko Žirovnik je predlagal, da prejme Talich za vsako 60-minutno uro 4 krone (ne za vajo!) in za koncertni nastop 100 kron, obenem je vabljen na seje artističnega odbora. Lajovic je celo predlagal, naj Hubad poučuje le 12 ur na teden, med- tem ko je dr. Mantuani predlagal, da bi mu »kakšen denarni zavod plačeval popolni dopust«. O tem da bo govoril z dvornim svetnikom Wienerjem in referen- tom v ministrstvu za uk in bogočastje.^^ Prvi udarec je prišel s strani Antona Štritofa; od- poved na položaj predsednika GM in načelnika pevs- kega zbora je utemeljeval s tem, da je pevski zbor GM že dalj časa v krizi; ta je politične in finančne na- rave, pa tudi posledica nekaterih nezdravih osebnih ambicij. Štritof pristavlja, da se predsedništvu odpo- veduje s težkim srcem, a se počuti duševno in telesno popolnoma izmučenega. Pripravljen je začasnemu predsedniku do izvolitve pomagati. Odbor se je nje- govi odločitvi uprl in ga povabil, naj jo prekhče, sicer odstopa celotni odbor GM. — Nejevolja je izbruhnila tudi pri ženskem pevskem zboru. Njena načelnica Ju- lija Ferjančič je izjavila, potem ko je Talich že vadil ženski zbor, da odlaga načelništvo in izstopa iz zbora zato, ker o spremembi dirigenta pevk ni nihče obve- stil. Z njo so zbor zapustile tri pevke, od altistk pa šest. Ko so jim člani matičnega odbora pojasnili vzrok spremembe, so se trenutno pomirile. Pomiril pa se ni užaljeni dirigent Talich, še posebej zato ne, ker so se raznesle po mestu govorice, češ da je neka kUka TaUchovih privržencev nameravala »strmogla- viti Hubada in daje bolezen le simuliral«. Štritof naj bi s tem dejanjem nekakšnega spodrivanja Hubada ustregel pevskemu društvu Ljubljana in s tem Slo- venski ljudski stranki. Ker takega očitka upoštevani dirigent ni prenesel, je od vodstva zbora odstopil. Strasti obrekovanja pa so plamenele še kar naprej. Pevke so po hodniku vpile: »Ta prekleti 'Pemc' nas že ne bo učil«. Nekaj podobnih besed je uporabil tudi Janko Colner pri vaji moškega pevskega zbora.^'' Hubad je vpričo 124 pevcev ponovno izjavil, da ni nanj nihče vplival, najmanj Štritof in da je vzrok nje- gove odpovedi bolezen. Člani pevskega zbora so ob tej priložnosti izjavili, da ostanejo nad političnimi strankami in da bodo prirejali vse velike koncerte v Unionski dvorani. Navzlic temu, da je dobil Talich popolno zadoščenje, ga Štritof ni mogel pregovoriti, da bi še naprej vodil pevski zbor. Nasprotno. Po me- stu so govorih, da je vseh prepirov kriv Štritof, kar je bil prvi vzrok njegovega odstopa. Drugi vzrok je bil ta, da sta zaradi nestrankarske politike sovražiU Glas- beno matico obe stranki. Slovenski narod je napadal Štritofa in njegove kroge, da nočejo videti krize zbo- ra, sicer ne bi vztrajaH na poti njegove pogube. Ljudska stranka (dr. Pegan in Štefe) pa je očitala Glasbeni matici, da ji je pevski zbor Ljubljana prav tohko veljaven kot zbor GM. Najbolj jasen je bil Šte- fe: »Naravnost je (GM) ne bomo napadali, ali naš končni cilj je, ugonobiti jo«. Tretji vzrok krize je iskati pri samem predsedniku. Ta ni mogel dnevno žrtvovati 2—4 ure za delo v dru- štvu in zanemarjati svoje zasebno pisanje šolskih knjig, ki mu prinaša nekaj tisočakov. Jasno je, da ne more sam opravljati vsega pisarniškega dela. Da bi rešili to nalogo, so nekateri člani odbora (dr. Fr. Dete- la, namestnik predsednika) predlagali izreden občni zbor, drugi (dr. Žirovnik, namestnik blagajnika) so odklanjali tak predlog; predvidevaU so, da bi bila to prilika za burne prizore in celo razbitje društva. Spo- re naj bi izravnavali v odboru. Po temeljitih razpra- vah je politik Pegan že izjavil, da ni nikoli nasproto- val GM in da namerava z društvom Ljubljana brez- plačno širiti v nižjih slojih glasbeno izobrazbo. Društ- vo je v resnici imelo nekaj časa pevsko šolo. Z njego- vim političnim nasprotnikom bo govoril odbornik dr. Mantuani. Žirovnik je vzpodbujal k slogi in solidar- nosti, podprl je predlog, da je potrebno predsedniku preskrbeti administratorja in ga tako razbremeniti pi- sarniškega poslovanja. Krizo v ženskem zboru so reši- li na ta način, da je odbor ostavko Ferjančičeve na Hubadovo pobudo sprejel, a odstopivše pevke bodo v zboru nadomestile nove. V moškem zboru so se raz- mere nekako ustalile. Štritof je odklonil denarno na- grado za pisarniško delo, ker se le-ta ne ujema s pred- sednikovim dostojanstvom. Sattner je bil mnenja, da ni biti preobčutljiv »na vse, karpišeno žurnalisti, raje se vsi skupaj posvetimo delu«. Tajnik Alojzij Zebre je ugotovil, naj Hubad ponovno prevzame vodstvo zbora in, če na to pristane, bo tudi predsednik oprav- ljal svojo dolžnost do konca mandata. Ob pristanku obeh je odbor rešil krizo, ki je marsikateremu Mati- čarju jemala voljo do dela in z zdrahami pretila omrt- vičiti društveni in zlasti pevski razvoj. V bodoče pa bo moral odbor le resno razmišljati o trajnem nadome- stilu zborovodje.^^ KRITIKE OD ZUNAJ IN VNOVIČ VELIKI VZPON Kritike na račun Glasbene matice so prihajale tudi zunaj Ljubljane. Ko je urednik glasbene revije novi akordi dr. Gojmir Krek prebral na Dunaju članek Musikleben in Südösterreich — napisal ga je H. B. Fleischmann — je dobil bralec vtis, kot bi samo Glas- bena matica storila kaj za glasbeno življenje na Slo- venskem. Izmed skladateljev pisec omenja le p. H. Sattnerja in M. Hubada, kot bi drugih ne bilo. Pavel Kozina, pevski pedagog in publicist, omenja v članku Svoboda kritike, da vsaka še tako objektivna ocena. 56 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 ki ne izzveni v superlativih hvale Hubadu in njegove- mu zboru, povzroči v Matici vihar; ocenjevalca Mati- čarji takoj obsodijo, da je pristranski, imenujejo ga intrigama, ignoranta in sovražnika Glasbene matice. Krek je Kozino podprl, a podatkov o nadaljnji pole- miki ni, ker je revija Novi akordi leta 1914 prenehala izhajati.^" Prenapete razprave, ki sicer iščejo resnico, a se lahko neplodno vlečejo v nedogled, pa ne smejo negativno vplivati na razmere v šoli, najmanj na uč- ence. Tega dejstva se je zavedal predsednik GM An- ton Štritof, ko je v poslovilnem nagovoru navedel ve- like uspehe, ki jih je v zadnjih dveh letih dosegla šola GM. V šolskem letu 1909/10 se je število učencev po- večalo na 447, sedemnajst učiteljev je poučevalo de- vetnajst predmetov, javni šolski nastopi so se kako- vostno izboljševali, še nikoli niso bile gmotne razmere tako ugodne kot sedaj. Dobro so uspevale podružnične šole, le konservatorija društvu ni uspelo ustanoviti.^^ slovenska filharmonija in priprave za nastanek konservatorija Iz Šolskega orkestra in društvene godbe je 1908 na- stal prvi slovenski koncertni orkester, sestavljen iz sa- mih šolanih glasbenikov. Vodil ga je Vaclav Tadich. Izvajal je veUka simfonična dela ter prirejal priljubl- jene ljudske, promenadne in zabavne koncerte. 25. septembra 1908 ga je odbor GM preimenoval v Slo- vensko filharmonijo; štel je 35 instrumentaUstov. Ne- katere člane te ustanove je sprejela Glasbena matica za učitelje v svojo šolo. Po nekaj letih so se pojavile motnje in nesporazumi, največ od ljudi, ki so še pred nastankom te ustanove velikodušno ponujah ugodne delovne razmere. Tudi »priznano premožni krogi« Slovenske filharmonije niso podprli. Nevarnost je na- stopila 1911, ko so njeni člani grozih z odstopom. Vrhunec stiske se je pojavil, ko je Hubad glasoval proti predlogu predsednika Štritofa, da odbor izplača Slovenski filharmoniji za vsakokratno sodelovanje orkestra v polni zasedbi 400 kron. Nekaterim članom odbora GM ni bilo všeč, da je orkester nastopal tudi brez sodelovanja pevskega zbora.Več vzrokov, med njimi finančni, prestižni je bilo, da je ta izredno dobro vpeljana in potrebna koncertna ustanova leta 1913 prenehala delovati. Ob postopni razširitvi in dopolnitvi predmetnika, pomnoženem poučevanju pihal in trobil, ustanovitvi novih ansamblov, godalnega in simfoničnega orke- stra, ob usposabljanju pevskih in instrumentalnih so- listov, ob vse večjem zanimanju za teoretične pred- mete — harmonije, kontrapunkta itd. — ob uspeš- nem delovanju matičnega pevskega zbora so zoreli pogoji za ustanovitev visoke šole, to je konservatori- ja. »Slovenci smo zalagali ves slovanski jug z glasbe- nim materijalom, noben jugoslovanski narod sirom Avstrije ni storil toliko za razvoj glasbene vzgoje in umetnosti kot slovenski«, so ocenjevali takratne raz- mere Matičarji. Hubad je na seji matičnega odbora^ (13. oktobra 1908) poročal, daje govoril z nadzorni- kom z Dunaja Wienerjem v zadevi ustanovitve popol- ne glasbene šole; odgovoril je, da bo ta ustanovljena, ko bo deloval dober orkester in ko bodo dobri peda- gogi poučevaU te predmete. Ko se bo to zgodilo, bo dobila Glasbena matica od države izdatno podporo za razširitev šole. Dvorni svetnik in šolski inšpektor dr. Kari Ritter von Wiener je bil tej zamisli zelo na- klonjen. Hubad je nemudoma predlagal oceniti hišo in inventar GM, pripraviti in predložiti seznam učitel- jev, izdelati predračun za Glasbeno matico, Orglar- sko šolo in Slovensko filharmonijo, vendar ko je bilo vse to storjeno in odposlano, deželni odbor vojvodine Kranjske tej vlogi ni ustregel. Tudi ponovne vloge (1913) deželna vlada ni ugodno rešila. Vzroki za neuspeh so bili v pomanjkanju denarja in v političnih razmerah. Proti društvu je v deželnem zboru nastopila klerikalna večina; tako je moralo le- -to za šolo še naprej nositi težka finančna bremena ter s sredstvi skrajno varčevati. Do leta 1919 je društvo šestkrat dvignilo učni prispevek. Zaradi zvišane uko- vine je leta 1921 izstopilo 133 učencev, prošnje za zni- žanje učnega prispevka je vložilo 69 učencev, dokaz, kako klavern učinek je prineslo splošno zviševanje ukovine za finančni dohodek društvene blagajne. Čim bolj se je bližala vojna, tem bolj je primanjkova- lo sredstev; nekaterim pomožnim učiteljem je moral odbor službo odpovedati, stalnim pa znižati plače.'* Člani odbora niso bili enotni glede števila na novo vpisanih učencev in zmogljivosti šole. Šolski nadzor- nik p. H. Sattner je na odborovi seji 22. oktobra 1917 izjavil, da šola GM vpisuje preveč učencev, medtem ko je Hubad zagovarjal tak vpis z besedami: »Če ne bi bila šola na dobrem glasu, ako ne bi učiteljstvo vestno spolnjevalo svojo dolžnost, ne bi bilo toliko obiskovalcev. Šola mora biti na razpolago vsem slo- jem, ki tudi v resnici vsi brez razločka uživajo pouk v glasbi v tem dobrodelnem, potrebnem in kulturnem zavodu.« Istega leta je odbor navzlic pomanjkanju — pomoč je prihajala celo s fronte — nekaterim učitel- jem zvišal nadure na podlagi službenih let. Hubadu je odbor določil nov poslovnik za vodenje zbora in kon- certne nastope. V njegovi odsotnosti ga je nadomeš- čal dr. Pavel Kozina.% društveni (1919) in državni (1926) konservatorij — prvi visoki glasbeni šoli na slovenskem Ravnatelj Matične glasbene šole je bil 31 let Fran \ Gerbič. Po njegovi smrti 29. marca 1917 ga je nasledil j Matej Hubad. Vztrajno je deloval na tem, da bi razši- j ril šolo Glasbene matice v visokošolski zavod, to je v j konservatorij. V novi državi Srbov, Hrvatov in Slo- vencev je bil izvoljen v gledališki konzistorij, nekaj let je bil Hubad upravnik opere. Deloval je kot urednik Matične založbe, pri notnih izdajah in priredbah slo- > venske pesmi 16. in 17. stoletja ter ljudskih pesmih za mešane zhbore. Transkribiral in izvajal je dela slo- ; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 57 venskega renesančnega skladatelja 16. stoletja Jaco- busa Gallusa.'^ Dejanski uspehi v pripravah za nastanek društve- nega konservatorija so se pokazaH šele takrat, ko je po končani vojni deželni glavar Mirko Lubec na po- budo Izidorja Cankarja sklical člane gledališkega konzistorija z namenom ustanovitve operne, dramske in orkestralne šole. Odbor Glasbene matice je 18. ok- tobra 1918 delegiral v gledahški konzistorij Hubada, dr. Fr. Kimovca in Antona Juga. Na podlagi sklepov seje konzistorija je odbor GM 24. marca 1919 sklenil ustanoviti konservatorij, ki je začel delovati že v jese- ni 1919, 21. maja orkestralno društvo, medtem ko je stoštiri let staro glasbeno šolo, ki je delovala v okviru nemško usmerjene Filharmonične družbe, priključil šoli Glasbene matice. Poseben odbor GM (člani od- bora so se menjavali, a Hubad je deloval v vseh komi- sijah) je pripravil program in statut za konservatorij. Poverjeništvo za uk in bogočastje je v Ljubljani z od- lokom štev. 6453, 5. januarja 1920 odobrilo Prvemu jugoslovanskemu konservatoriju za glasbo in igralsko umetnost pravico javnosti. Ravnatelj konservatorija je postal Matej Hubad. Predsednik društva Glasbene matice dr. Vladimir Ravnihar, sin prvega predsednika GM, se je na občnem zboru zahvalil učiteljskem zbo- ru in Hubadu ter poudaril, da je konservatorij naj- lepše darilo vsem, ki so delovali v matičnem društvu. Prav v tem času je tudi zbor načrtoval turnejo v Fran- cijo.^' Društvo Glasbena matica in novi glasbenovzgojni zavod sta v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev slavi- la zmago. Število društvenih članov je naraslo na 1123, od teh je bilo 33 ustanovnih, 4 častni in 1086 rednih; matični zbor je štel 169 pevcev in pevk, na konservatoriju je poučevalo 29 učiteljev 1491 učen- cev. Zavod je finančno podprla deželna vlada, likvi- dacijska komisija deželnega odbora, odbor je kupil nove muzikalije in skrbel za razpečevanje le-teh po Hrvaškem, v Bosni in Srbiji. Glavni del zaslug gre pri teh uspehih pripisati Hubadu. A so Matičarjem isto- časno grenile neskaljeno veselje stare in nove težave. Učilnice so bile razmeščene v Vegovi, Gosposki ulici in v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Stroški za vzdrževanje učnih prostorov, za plače učiteljem, za nakup instrumentov, zlasti zelo dragih klavirjev so grozeče naraščali, kar je bil glavni vzrok za neprestani pritisk Matičarjev na odgovorne uprav- ne in politične organe oblasti, da bi podržavili konser- vatorij. Proces administrativnih priprav in osebnih stikov z odločujočimi prosvetnimi in finančnimi mini- stri beograjske vlade se je zavlekel v leto 1926.^° Prva realna možnost za ustanovitev državnega konservatorija se je pojavila z objavo uredbe o Državnem konservatoriju v Beogradu, ki je veljala tudi za Zagreb in Ljubljano (Službene novine 12. ja- nuarja 1921, štev. III/8). Pogajanja so se nadaljevala 1923; takrat so Matičarji pripravili predračun, stati- stične podatke o učiteljih in učencih. Predsednik Glasbene matice je v Beogradu o pripravah obširno poročal ministroma za prosveto in finance. Izid teh prizadevanj se je pokazal leta 1926 (1. IV.), ko so konservatorij delno, in leta 1927 (1. II.), ko so ga »v celoti podržavili«. Četudi sta dosegla Hubad in predsednik GM Rav- nihar s svojimi sodelavci ob podržavljenju konserva- torija velik uspeh, učitelji z ukrepi odbora niso bih zadovoljni. Organizirani v Društvo učiteljev so že leta 1925 vložili oster protest zaradi odklanjanja in zapo- stavljanja njihovega prispevka pri upravljanju šole. Zavzeli so se za zmanjšanje učne obveznosti in za pra- vilno razvrstitev v kategorije, ravnatelja šole naj bi voUl učitelski zbor, Lajovicu so odrekali (ko še ni bil šolski nadzornik) biti član izpitne komisije; vse te zahteve je ravnatelj šole zavrnil. Kasneje je Lajovic (1928) kot šolski nadzornik na seji odbora izjavil, da mora šola preiti od rokodelskega v pravi umetniški pouk. Učitelji, ki nimajo popolne izobrazbe, so se lahko zaposlili le začasno (provizorično). Spremembe pri študiju je morala pisarna sproti evidentirati. — Vezi med odborom in učitelji niso bile nikoU pristne. Slednji so mu očitali okorelost sistema, ki je premalo skrbel za strokovni razvoj instrumentalnih soli- stov.*" hubad — vzgojitelj, ki spreminja teoretično znanje v ustvarjalno prakso Ob koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let se je \ Hubad polagoma umikal iz javnega življenja. Dne j 31. julija 1933 je pri Opštemu odeljenju ministarstva j prosvete vložil prošnjo za upokojitev. V odboru ; Glasbene matice je deloval do začetka 1936 in na- slednjega leta 3. maja umrl. »Očeta slovenske glasbe« so pokopali na stroške banovine in občine. 29. de- cembra 1933 ga je na položaju ravnatelja konservato- ! rija nasledil njegov učenec Julij Betetto.*^ i Brez Hubada Slovenci ne bi tako zgodaj predstavili i svoje pesmi na evropskem koncertnem odru, še bolj i bi kasnili z utanovitvijo konservatorija, tako tehnič- j no in umetniško pripravljenih pevcev, pa tudi inštru- i mentalistov ne bi imeli. Brez glasbenih šol, podružnic ; Glasbene matice na slovenskem ozemlju ne bi zažive- lo v takem obsegu glasbeno življenje. Hubad je bil nadarjen in usposobljen organizator glasbenega šolst- va, izdeloval je statute, učne načrte, na podružničnih šolah nadzoroval glasbeni pouk. Enkratni učitelj je bil pred zborom ali pred solistom, od njiju je zahteval in dobil največ, kar je možno dobiti, v njegovem zbo- ' ru so peli najboljši pevci, iz njegovega razreda so od- ' hajali najboljši solisti, prekaljeni z učno metodo, ki jim je zagotavljala dolgo koncertno in operno karie- ¦ ro. Imel je sposobnost da je pri učnem procesu vzbu- ' dil naglo in nenavadno zainteresiranost pevcev zal obravnavana vprašanja; uživali so in se včasih tudi ; zabavali, ko je s prepričevalno besedo in lastno inter- \ 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 pretacijo posameznih fraz predstavljal zvočni učinek. Govoril je o skladateljih in njihovem ustvarjanju; znal je pričarati pravljičen svet in kmalu zatem je že ob neštetih ponavljanjih pilil muzikalno prednašanje zvočnega tkiva. Pevci so mu s prej neznanim potrp- ljenjem in zavzetostjo sledili. Fortissimi so zveneli kot orgle, pianissimi so pomirjevali razburkane duhovne premike. Koliko volje in prizadevanja, koliko veliča- stnega doživljanja, pa tudi živčnih vzponov in ekslo- zij se je nabralo pri oblikovanju pravšne zvočne bar- vitosti in glasovne uravnovešenosti! Tako kot vsak učitelj solopetja je tudi Hubad sreč- aval učence z majhno inteligenco in še manjšo prid- nostjo, prišli so pevci z veliko ambicije in zgledno pridnostjo, a malo glasu. Pri obeh danih dispozicijah je bil za morebitni neuspeh kriv učitelj. Za uspeh mo- rata ob veliki muzikalnosti učenca vztrajno delati oba, učitelj in učenec. Učitelj mora trdovratno in smotrno opozarjati na napake, učenec jih mora z isto vnemo in potrpežljivostjo odpravljati. Proces tehnič- nega in umetniškega izobraževanja je zamotan, poln nastavljenih čeri. Pot do uspeha pa je posuta s trni. Mnogi učenci na tej poti omagajo; če pa ob vseh po- gojih muzikalnosti, nadarjenosti in pridnosti vztraja- jo, jim je trud bogato poplačan. In, ah se toHko truda splača vlagati v deset in večletni glasbeni študij? Vse- kakor. Samo za spoznavanje in umevanje glasbe je potreb- na od mladih nog pravilna glasbena vzgoja. Za začet- ni pouk je zelo pomemben preizkušen in široko raz- gledan glasbeni pedagog. To je tista magična sila, ki učenca spodbuja in bodri, da se z dnevno vajo vedno bolj spoznavno poglablja v skrivnost tonske govori- ce. Izpoved z njo je vabljiva tako za ustvarjalca, izva- jalca, kot poslušalca. Zato ima glasbeno izobraževa- nje izjemen pomen tudi za tiste učence, ki se ne po- svetijo glasbenemu p.oklicu, ampak sprejemajo sado- ve muziciranja kot ljubitelji in prijatelji glasbe. No- ben pevski učitelj na Slovenskem se ni prizadeval ta- ko dosledno in uspešno za odpravo pevskih napak kot Hubad. Noben vzgojitelj ni dal tohko znanja ti- stim, ki so imeh dovolj veselja in potrpljenja, da so vzdržali težko in dolgo pot pevske izobrazbe. Hubad je slovensko pevsko mladino naučil tega kar so se doslej hodili učit h glasbenim pedagogom velikih na- rodov. Bil je redek talent, ki je doumel vso globino pevske umetnosti. Pomen Hubadovega glasbenega delovanja je v pri- zadevanjih za obhkovanje kulturno razgledanega člo- veka. Za ta prizadevanja je prejel številna odličja, med temi ga je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu imenovala za častnega člana. V utemeljitvi je naveden sklep »za izjemen prispevek k slovenski glasbeni reprodukciji, glasbenemu tisku in harmonizaciji narodnih pesmi.« Kot izvajalec je izo- stroval glasbeni okus poslušalcev in za dirigentskim pultom je ostal neporažen suveren. Hubadovi učenci so dosegli doma in na svetovnih opernih in koncert- nih odrih velika priznanja.*^ OPOMBE AG — Akademija za glasbo, CG — Cerkveni glasbenik, D — Delo, DS — Dom in svet, GA — Glasbena akademija, IGA — Izvestja Glasbene akademije, IGM — Izvestja Glas- bene matice, J — Jutro, LZ — Ljubljanski zvon, NA — : Novi akordi, PGM — Poročilo Glasbene matice, S — Slo- j venec, Sej. zap. GM — Sejni zapisnik Glasbene matice, SN ; — Slovenski narod, UT — Učiteljski tovariš, Z — Zbori, j ZGUS — Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, : ZKOS — Zveza kulturnih organizacij Slovenije. — \. Brez podpisa, Matej Hubad, šestdesetletnik. Slovenski narod 26. ' VIII. 1926, št. 194, str. 2; Ivo Peruzzi, Matej Hubad, k 40- ; -letnici kulturnega dela. Zbori, 1932, letnik VIII, str. 1—4. - 2. Narodna in univerzitetna knjižnica, muzikološki odde- i lek, sejni zapisnik Glasbene matice (sej. zap. GM), 8. IV. 1886; Poročilo GM, 1888, str, 6; Slovenski narod, 26. III. 1886 — 3. I. Peruzzi, Matej Hubad, Z, 1932, štev. 2, str. ' 9—10. — 4. I. Peruzzi, Matej Hubad, k 40-letnici kulturne- ; ga dela. Z, 1932, str. 9, 10; Z, 1927, 1. X., str. 41. —5. Sej. i zap. GM, 13. X. in 30. X. 1891; PGM, 1893, str. 25; I. Pe- • ruzzi. Z, 1932, str. 10. — 6. SN, 2. XII. 1891; sej. zap. GM \ 1891, 1892; IGM, 1894, str. 35. — 7. Sej. zap. GM, šolsko i leto 1891/92; SN, 13. VI. 1892; Z, 1932, str. 36; PGM, \ 1893, str. 28; LZ, 1892, št. 4, str. 249, 254; ib., 1892, št. 7, ; str. 447; IGM, 1894, str. 36, 37. — 8. LZ, št. 4, 1892, str. ; 249; štev. 1, 1894, str. 61; štev. 4, 1984, str. 252. Pri Hayd- ; novem oratoriju Stvarjenje je sodelovalo 180 pevcev, med ; njimi šolski zbor. »Vse je zvenelo čvrsto in lepo, najtežji fu- ; girani stavki so bili izvajani fino in podrobno. Treba je izra- i ziti brezpogojno hvalo zboru in voditelju Hubadu«. Glej še ; SN, 16. XII. 1892; PGM, 1893, str. 33, 34; DS, 1893, 47; LZ, 1894, štev. 12, str. 762; IGM, 1894, str. 37, 38; IGM, 1898, str. 67.-9. LZ, 1895, štev. 4, str. 251; 1895, štev. 5, str. 322; IGM, 1898, str. 7, 67, 68; Sej. zap. GM, 20. XII. ' 1895. — 10. Izvestja GM, 1894, str. 13—23; SN, 14. VII. 1894. — 11. IGM, 1898, str. 31—47, 69, 70; LZ, št. 5, 1895, : str. 322, 327; Dom in svet, št. 8, 1896, str. 252. O koncertu \ zbora Glasbene matice so pisali časopisi iz nemškega, češke- ^ ga, hrvaškega in slovenskega govornega področja ter slo- ! venske revije. — 12. Brez podpisa, Matej Hubad, 60-Ietnik, 1 SN, 29. VIII. 1926, str. 2; sej. zap. GM, 17. in 27. VII. ter'- 12. IX. 1896; IGM, 1898, str. 35, 44; LZ, štev. 5, 1896, str. m 324; Z, Vili. 1932, štev. 6, str. 37, 38. V zvezi s Slovensko j protestamovsko pesmarico glej: dr. Dragotin Cvetko,. Spodbuda za prebujenje slovenskega duha. Delo, 9. II. 1984 in dr. Danilo Pokorn, Pesem slovenskih protestantov v pri-; redbah slovenskih skladateljev, Ljubljana, ZKOS, 1986,. str. 2, 3. — 13. Sej. zap. GM, 15. VII. 1899; 18. IL, 27. in^ 29. III. (izredni občni zbor) in 22. VI. 1899 (volitve novega ' odbora). — 14. Sej. zap. GM, 15. VII. 1899, 14. II. in II.' IV. 1900. — 15. Učitelji so kasneje organizirali pokojninski ¦ sklad, kamor so vplačevali svoje prispevke. — Sej. zap.i GM, I. X. 1896; 16. IV. 1898; 14. III. 1899. — 16.' Potrpežljivost je pri učnem procesu relativen pojem, mar- j sikdaj je padla tudi kakšna trda beseda. — 17. SN, 9. in 14. j VII. 1899. — 18. SN, 3. IV. 1900.; DS, 1900, štev. 8, str. \ 254. — 19. SN, januar in 7. IV. 1900; DS, 1900, štev. 8, str. ' 254; LZ, 1900, št. 2, str. 132; DS, 1900, št. 3, str. 94.-20.5 SN, 12. XII. 1900; DS, 1901, št. 1, str. 63; LZ, 1901, št. 1, : str. 67. — 21. Sej. zap. GM, 4. IX., 13. X., 23. XII. 1908; ¦ 18. III., 16. Vili., 23. IX., 14. X., 21. XL, 14. XII. 1909;* ib. 10. X. 1910; IGM, 1910, str. 53—72. — 22. Brez? podpisa, Matej Hubad, J, 28. VIII. 1926, str. 3; Z, \. X. 1927, str. 41; Z , 1932, VIII., št. 2, str. 11. — 23. j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 59 Sej. zap. GM, 8. X. 1903; SN, 28. VI. 1902, 8. X. 1903. — 24. Sej. zap. GM, 4. VI. 1904; IGM, 1906, str. 11; ib. 1907, Str. 34, 35; ib., 1908, str. 24, 25; SN, 24. III. 1906. — 25. SN, 27. X. 1906, 25. X. 1907; Sej. zap. GM, 1907 do 1910; ib. 8. VII., 5. IX., 20. X. 1912; ib. 4. III. 1914; IGM, 1906, str. 17. — 26. Sej. zap. 21. XI. 1909. 27. Sej. zap. 28. XI. 1909. — 28. SN, 23. XI. 1909; sej. zap. 24. XI. 1909. — 29. Sej. zap. GM, 24. XI. 1909; SN, 1908, II. I., 17. L, 31. I. 1908, 21. XI., 28. XI. 1909. —30. P. Kozina, Novi akordi, 1914, 13, str. 22—23 in 14, str. 15, 23; Musikkultur in Südösterreich, Dunaj, 1914, D. Cvetko, ZGUS, III., 1960, str. 378, 380, 452, 453. — 31. Glej sejne zapisnike GM in IGM, 1908—1910; SN, 14. IX., 23. XI. 1909. Navzlic prizadevanjem odboru GM ni uspelo ustano- viti podružnično glasbeno šolo v Ribnici. Prav tako se je iz- jalovil poskus združitve šole GM z Orglarsko šolo v Ljublja- ni (Sej. zap. 11. XI. 1913) — Predlog Saše Šantla, da bi od- bor GM ustanovil podružnično glasbeno šolo v Pazinu v Istri, po daljših razpravah ni uspel. Sej. zap., 12. VI. 1918. Iz podatka v sejnem zapisniku GM od 6. I. 1916 izvemo, da se je na Rakovniku učil tri leta gosli Anton Fabian, iz česar lahko zatrdno sklepamo, da je tam delovala že od leta 1913 podružnična šola GM. Glej še sej. zap. 14. VI. in 18. X. 1918. — 32. SN, 4. IV. 1908 in 23. II. 1911, str. 5; IGM, 1909, str. 7, 21, 25, 26 in 1910, str. 19, 20; sej. zap. GM, 20. III. 1908. — 33. Sej. zap. GM, 13. X. 1908; 14. IX. 1909 in nadaljnji zapisniki do 30. IX. 1914; SN 30. IX. 1913.—34. SN, 14. IX. 1909; sej. zap. 1914, 30. IX. —35. SN, 30. IX. 1913; sej. zap. 1917, 22. IX., ib. 1919, 24. III. — 36. Sej. zap. 29. III. 1917, 6. Vili, 18. X. 1918. V pičlih treh letih se je število učiteljev na obeh šolah povečalo od 30 na 60 s ho- norarnimi, a je pozneje zopet upadlo. Glej sej. zap. GM, 21. V. 1919, 6. X. 1921. — 37. M. Hubad, Jugoslovanski konservatorij Glasbene matice v Ljubljani, Cerkveni glasbe- nik, 1919, XLII, str. 59, 70; Sej. zap. GM, 18. X. 1918; ib. 24. III. 1919; ib. 17. XI. 1920. Matični zbor je koncentriral v teh-le francoskih mestih: Strassbourg, Nancy, Reims, Lille, Paris, Lens, Lyon, Grenoble, Geneve in v Švici: Bern, Zürich. Sej. zap. GM, 16. I. 1929. — 38. Sej. zap. GM, 1919, 1920; SN, 23. VI. 1919, str. 4; SN, 19. VII. 1919, str. 5. M. Hubad, Jugoslovanski konservatorij, glej op. 37. — 39. Prvo pomoč je dobila Glasbena matica že leta 1922 od ministrstva za socialno politiko. Konec maja 1924 je bilo sprejetih z odlokom ministrstva za prosveto (O.N. br. 27.067) v državno službo deset učiteljev in naslednje leto še dva. Hubad je bil državno nastavljen leta 1922 kot upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Leta 1926 (1. IV.) so bili državno nastavljeni še trije učitelji, administrator, pisarniš- ki poduradnik (zvaničnik) in služitelj konservatorija. — Glej IGA, 1939/40, str. 7, 8; sej. zap. GM, 13. I. 1927; S, 23. X. 1925, str. 3, 4; M. Hubad, Jugoslovanski konserva- torij GM v Ljubljani, UT, 27. VIII. 1919, str. 6. Hubadu je ob tem velikem uspehu podržavljenja konservatorija in ob 60-letnici življenjskega jubileja priredil odbor GM veliko slavje. V Skaručni mu je zbor GM zapel podoknico in pevs- ki zbori pred stanovanjem v Ljubljani, njegovi pevci solisti Jurij Betetto, Ljubiša Ilčic, Pavla Lovše in Josip Rijavec so pripravili v Unionski dvorani in v Zvezdi slavnostni kon- cert, Hubad je prejel diplomo častnega člana GM, album s slikami. — Sej. zap. GM, 10. VIII. 1926. — 40. Sej. zap. GM, 28. VI. in 28. XII. 1925, 30. VIII. 1928. Slovenska glasbena revija, št. 1, 1951, str. 81. Podobne kritike je na račun GM in koncertne poslovalnice napisal Stanko Vurnik v Dom in svetu ter Slovencu. Tu navaja, da pevski zbor GM, ki je koncertiral na Češkem, Poljskem in v Franciji, se- daj stagnira in zanemarja gostovanja na slovenskem pode- želju. Konservatorij bi morali modernizirati, absolventi pre- malo poznajo sodobno glasbo in v njihovi izvajalni praksi pogrešamo več umetniške poglobljenosti. Glej še: DS, 1929, str. 62—65; S. 1929, maj; Sej. zap. GM, 16. II. 1929 in 8. I. 1930. Pevski zbor GM je po Hubadu prevzel Srečko Kumar, »najvrednejši naslednik, mlad, temperamenten, do skrajno- sti delaven in vztrajen, pevci slede njegovi sugestivni roki.« SN, 9. V. 1924. —41. Sej. zap. GM, 1933, 3. VI. in 11. VI.; ib.; 1933, 29. XII. — 42. Brez podpisa, Matej Hubad — šestdesetletnik, SN, 28. VIII. 1926, str. 2. Brez podpisa, Matej Hubad, k 60-letnici njegovega rojstva, J. 28. VIII. 1926, str. 3; Z, 1932, letnik VIII, št. 1, str. 3,4; ib., 1932, št. 2, str. 12; CG, 1919, leto XLII, št. 5, 6, str. 48; SN, 19. VII. 1919, str. 5. — Na predlog Umetniškega oddelka prosvetne- ga ministrstva je kralj odlikoval z redom Belega orla uprav- nika Narodnega gledališča v Ljubljani Mateja Hubada. SN, 27. VI. 1924, št. 145; ib. 5. VII. 1924, št. 151. Kumar je predlagal reorganizacijo zbora, ustanovitev zborovodske šole in — ponovno — mladinskega zbora.