Žoia v žlf Ifenlu norodov. Vrednost žen pri posameznih narodih je zelo različna. Ponekod uživa žena ugled zaslužne in čislane gospodinje, s kojo se mož posvetuje o vseh načrtih v prospeh hiše. V drugem oziru zopet se jo gleda kot predmet gizdavo8ti, lenobe in jezičnosti, Po drugod zopet — o tem bomo razpravljali obširneje — se postopa ž njo kakor s podrejeno služkinjo ali kakor s sužnjo, ki mora izvrševati vsa težja dela. Na primer na Kitajskem (Azija), da |ih razporedimo, ni bilo dovoljeno ženi jesti z možem in sinovi. Morala jih je samo gledati in biti pripravljena na nslugo, še le po obedu si je smela vzeti skromno jed in jo zavžiti v določenem kotu. Možu je dopuščena še danes pravica ženo pretepsti do krvi, a pred kratkim je bil sploh običaj svojo polovico vsak trenutek oplaziti s korobačem. Kdor ni hotel veljati za bedaka, Be je tega moral posluževati, dasiravno je sicer ljubil svojo ženo. Ako mu je iena umrla, je žalost samo hllnil, a to le iz nakane tem potom pritegniti nale drugo, kar se je dogajalo vselej z ©bčutnimi stroški. Radi tega so bill revnejši Kitajci prisiljeni z ozirom na »natne stroške, čuvati svoje žene. Pri Kačinih v Aziji si ne drzne žena, »iti oči povzdlgniti, kadar. govori s •vojim gospodom ali zapovednikom. Tse odobrava, ničemur se ne protivi, kar on ukaže. Samojedi, bivajoči na severti Evro>e fn Azijp in Ostaki, narodek v azlatski Rusiji, smatrajo ženo za nečisto litje. Nima dedne pravice do moževea premoženja po njegovi smrti. — V tfovi Zelandiji, na otoku prl Avstraliji je nečuveno kaznuje tudi najznatnejši jbrestopek, ki ga zakrivi žena. Mater, ]JtI si Je upala le količkaj trdejše oSvrk"ftiti sina, ki jo je udaril, doleti iz rok moža strahovita kazen. Na otoku Tahiti v Tihem Oceanu nl »ilo pr-epovedano možem uživatl od i Hvil, darovanih bogovom; nasprotno pa žena ni smela s svojo rrisotnostjo frod smrtno kaznijo onečastiti svetega mesta. Ognju, pri katerem se je kuhalo za može, so pripisovali neko sveiost; a bilo je strogo prepovedano, uporabiti ga za kuho ženskam odločenih ledi. Na enak naCin je bilo tudi zabranjeno ženskam dotikati se koSaric, v katerih je bila jed za može. Ženska ni imela vstopiti v obednico za moSke pod smrtno kaznijo. Radi tega se je jed ka žene kuhala pri posebnem ognjišču, polagala se v druge košarice in blla povžita v nalašč zato pripravljenih kolibah. V Avstraliji ni opadl Oldfield nikjer Teliko žensk. Iz tega je sklepal, da jih divjaki nc vzgajajo. Pi§e med drugim, da tamkaj 1« redko ženo doleti sreča, umreti nai-avne smrti. Iz njegovih spisov sc da posneti, da je tam žena v življenju in po smrti brezpomembno bitjp. Pisatelj Eyv« GTnenja: ZHo r^dko j« najti v Avstraliji ž«nsko, kittera bi iic no^Ha no liru znakov zacolieniii ali sveEih ran ia po životu vbodljajev B sulico. Slično se tudi v Afriki godi ženam zelo slabo. Tako pripovedujejo žene Dirio-ai-naj kraiia zaluskega, da jim ni bilo dovoljeno nikoli stati, dokler se je kralj držal doma. Bile so primorane, plaziti se neprestano po kolenih in rokah Klečeplastvo ni upeljano le na kraljevem dvoru v Loangu (država Černochov na severni strani Gornje Guineje pii Avstraliji), nego tamošnje žene vobče ne smejo govoriti z možem razen n^ kolenih, če pa jih srečajo, se morajo plaziti po rokah. Prl Indijancih se mora žena strogo zdržati vsakega moškega javnega nastopa. V Dakotoru (ozemlje Združenih držav severoameriških) je bilo zabranjeno ženi zajahati konja ali pa mu nadeti uzdo. V nekaterlh severoameriških pokrajinah ni bilo upeljano pretepavanje žen, toda postreliti jih, ako so možem iz kakoršnegakoli vzroka zaCele presedati, je bllo dovoljeno. Kakor pri drugih narodih, slično je v mnogoterih indijanskih pokrajinah prepovedano, jesti ženam z možmi. Mož bi se čutil zelo ponižanega, če bi jedel ali pil iz posode, iz katere si je žena utešila glad ali žejo. Splošno brezpravnost ženskega bitja Je zasledovati pri poganskih narodih v tem, da noben zakon ni branil, usmrtiti dete ženskega spola. Na primer v Arabiji Je bilo v prejSnjih časih dovoljeno deklice morltl. Še koran (mohamedanski zakon o veri) pravi: »Ako sliši Arabec, da se mu je narodila bčerka, se zelo žalosti. Zavest se mu zdi tako težka, da se ogiblje ljudi in premišlja ali bi hCerko uvrstil med svoje člane, ali bi jo živo pokopal.« Treba pa je tudi povdariti, da celo pri nekaterih nekulturnih narodlh uživa žena enakopravnost z možem ter se ji odkazujejo odlična mesta. Pri Cipovcih, več Se pri Klatropovcib- in Činokih (plemena ameriških Indijancev) Imajo žene velik upliv in uživajo dostojanstvo, Cesar pri zgoraj omenjentb. Indijancih nismo našli. V Kuebi (Afrlka) je ženski spol enako cenjen z moškim. V Dahoml (Afrlka), so žene sllčno mozem bojevite. Celo kraljeva straza je sestavljena Iz StiritisoC oboroženih žen in stoje na prvem mestu. SploSno pa je znano, kako veliko čast Je žel ženski spol pri starlb. Slovauih in Germanih.