O caroviiih zeliščih. . ' ^ • i{- (Spfeal I. Tušek,) ..j^ ү (Dalje.) -4 50 . U. X Najimetniše čarovno zelišče večerne Evrope je bila praprot. Praprot nima sicer nikakoršne zdravilne moči, k večemu da gliste odganja, pa je vendar nevednemu človeku morala se zdeti po­ sebno zelišče, ker ima od drugih nekako različno podobo. On si je mislil, da to mora kako čudo bili, da praprot ne cvete, ampak da nosi od spodej na listji nek prah (seme), ko vendar po njegovih, se ve da, krivih mislih vse druge rastline cvelo. Ni se tedaj čuditi, da je tej nenavadno zrasli rastlini pripisoval tudi nenavadne, čarovne moči. Ker je pa skusil, da praprotni prah res ni za nič, pa je mislil, da ima posebno moč le, če je bil nabran na posebno čudno vižo. In tako je jela praprot na dolgo in široko sloveti kot imenitno čarovno zelišče. Pomladi, ko praprot poganja prvo nazaj zavihano Ustje, kopali so njeno steblice in delali iž njega janževo ali kresno roko (Glücks- oder .lohannishändchen), ki je donašala srečo v vsem, kar se je počelo. Z njo se je lahko prišlo do pozemeljskih zakladov, posebno je bila pa velike važnosti pri napravljanji tacih svinčenk, s kterimi človek vse zadene, kar hoče. Sv. Hildegarda ve mnogo pripovedovati o dobrih lastnostih pra­ proti, posebno pa, da se je vrag zlo ogiblje. Kjer je praprot, tam se hudič ne upa šarili; zato se pa tudi na tacih krajih malokdaj bliska, grmi in toča bije. Ako nosiš človek praprotno seme seboj, varen si pred čarom, pred vragom itd. Praprotno seme so nabirali kresni večer na razpotjih nagi v nevarnostih duše in telesa, ker praprot cvete, kakor so verovali, samo to noč med 11. in 12. uro, pa da cvet in seme koj spet.izgineta. Slovenci so nekdaj okoli kresa plesaje od početka navedeno pe­ sem peli. Praprot ni bila samo čarovno zelišče, ampak je varovala tudi pred začaranjem. Naredila je iz slabega lovca dobrega: kdor jo je seboj nosil, znal je zrcala delati, je lahko našel kristale v prsti: kdor jo je v čevljih imel, lega nobeden vidil ni in imel je srečo v igri, v ljubezni itd. 4-^ Z velikim pravičnim gnjusom se je takim neumnim mislim ustavljal leta 1703 neimenovan člen društva „curiosorum" v spisu: Kurze Betrachtung der Mandragora oder Alraunwurzel, des Fahren- krautes nebst seinem Samen, so wie auch anderer sogenannter ma­ gischer Kräuter. Cosmopoli 1703. On pripoveduje med ostalim takole: Kar sem poprej omenil o praprotnem semenu in o krivih mislih o njem, to hočem vam še bolje predstaviti s sledečim jdogodkom iz lastnega življenja, iz kterega boste prevideli, da je prazna sleparija vse, kar se pripoveduje o praproti. „Pretečeno poletje leta 1702, dva dni pred kresom, obiskal sem svojega prijatelja, sicer učenega in pametnega človeka. Govorilo se je pri večerji o vsem in na zadnje napelje govorica tudi na praprotno seme in njegove čudne lastnosti. Vse to je poslušal tudi en častnik, ki je obljubil, da hoče na kresni večer vse storiti, kar je treba, da dobi praprotno seme, in da nas tako prepriča o resnici vsega, kar se govori o tem semenu. Midva s prijateljem bi bila rada vedela, ali bi se tako seme ne dalo dobili doma, ali v vrtu brez vseh ceremonij in vražnih del. Rekla sva vrtnarju, naj gre v gozd po praprot, ki sva jo potem vsadila v lonec, in lonec na okno postavila. Prišel je kresni večer, in častnik je šel s svojim služabnikom v gozd svoje čirečare delal zavoljo praprotnega semena. Nazaj prišed pripoveduje, da je videl vsake vrste vragove, iskre švigati, praproten cvet in, bog ve, kaj še. Prinese tudi z veli­ kim veseljem seboj praprotno seme, kakor makovo zrno veliko. S tem je mislil, da je našo nevernost popolnoma pobil. Ker je pa njegov služabnik vse drugače pripovedoval, mislim, da sta oba zaspala na razpotji iu vse le videla v sanjah. Prijatelj moj vzame zdaj v lonec vsajeno praprot, da bi videl, ali nima tudi tacega semena, in glej, dobil ga je na spodnji strani listja ravno tacega in še več, kakor častnik, kteremu je rekel, «la tako seme more doma dobiti in da mu zavolj tega ni treba hoditi o polnoči v gozd hudiča klicat, da bi mu ga pokazal. Častnik je pa vendar le imel veliko veselje nad dobitim seme­ nom in bil je prepričan, da bo imel povsod posebno srečo. Nosil ga je vedno seboj, dal si ga je všiti celo v hlače: pa pozneje je sam spoznal, da mu ni prineslo nič sreče ne v igri, ne v ljubezni." Take in morebiti še veče važnosti, kakor je bila praprot v za­ padnih deželah, bila je v jutrovih krajih Adamova glava (mandra- gora, Alraunwurz); tam so ljudje že od starodavnih časov verjeli na njene čudne moči. Pozneje so se pa spoznali ž njo tudi narodi, stanujoči v večernih krajih Evrope. Že Pythagora je poznal to zel, ki ima mesnato, precepljeno in zato nekako človeku podobno korenino. Imenuje jo zato av5po7rojx6p(yo(j. Na Grškem raste blizo hlevov, zato jo imenuje Theophrast pav(5payopa?. Že on ve mnogo pripovedovati o čudnih šegah, ki so jih imeU ko- pavci zdravilnih in drugih korenin, gotovo zato, da bi se tem menj drugi Ylikali v njihovo delo. Ako je kdo hotel izkopati Adamovo glavo, poprej jo je trikrat obšel, drže meč v roci in vedno proti ve­ čeru gledaje, med tem ko je njegov drug plesal okoli njega in govoril mn ;go o ljubezni in njenih delih. Flavius Josephus ve še več povedati o kopanji te korenine. On pripoveduje, da ta čudna zel izgine pred človekom, ako je ni polil z nekterimi tekočinami, ktere bi bilo imenovali težko. Tudi je po nje­ govih mislih zelo nevarno jo kopali. Naj poprej se mora tako okopati, da se samo malo še drži zemlje; pa bog ne daj se je pritekniti pri tem delu. Potem se mora privezati na-njo črn pes, in ga vabiti k sebi. Pes jo izruje, pa pogine pri tej priči mesto človeka. Kedar je enkrat izruvana, sme jo tudi človek prijeti brez nevarnosti. Te bedarije verjamejo še zdaj bolj ali manj po julrovlh deželah; še zdaj pripovedujejo, da ta zel izgubi vse zdravilne in čarovne moči, ako jo izruje človek. Se ve da v srednjem veku ljudje niso pozabili na to v starih časih tako imenitno rastlino. Adamova glava raste divja samo po jutrovih deželah, pa vendar so jo poznali tudi v večernih krajih. Postopači, mazači in potepuhi so zelo drago prodajali njene korenine, ki so jih obrezavali tako, da so bile, kolikor le mogoče, človeku podobne. Na Nemškem je veljal tak .Wundermännchen" 50 do 60 tolarjev. Ker je bila pa prava Ad:u:iova glava ali mandragora težko dobiti, sadili so blušec (svinjsko repo, Bryonia) v tvorila, ki so imela člo­ veške podobe. Korenina njegova se je odebelila, tvorila napolnila in tako tudi zadobila človeško podobo. Sveta Hildegarda pripisuje čudne reči temu čudežniku, nareje­ nemu iz korena imenovane raslhne. „Galgenmännlein" je postal iz ravno tiste prsti, kakor Adam in ga tedaj hudič izmed vseh rastlin najrajše skuša. Kdor je v nadlogah in skušnjavah, naj ne zanemari, da bi ne opral svojega čudežnika s čisto vodo in ga ne položil k sebi v posteljo, ker on ogret po človeškem polu podeli nekoliko lastne toplote spet človeku. Od te napolnjen naj potem moli: Gospod, ki si naredil brez bolečin iz prsti človeka, tu pokladam k sebi ravno tisto prst, ki pa še ni nikoli grešila, da zadobi moja grešna prst (meso) mir, ki ga je vživala poprej. *) V isti dobi so se izcimile tudi sledeče čudne misli o čudodel- nosli te korenine: namreč, da raste le pod vislicami; da deli tistemu, ki jo ima, ljubezen, srečo in nerodovitnim ženam rodovitnost. Kdor jo pa hrani kje na skrivnem, jo včasih z vinom polije in o vsacem mlaju obleče v belo srajčico, temu daje denarja, kolikor 1ө hoče; *) Lib. р уа. do Mandragarai^ timbuti Q^mwm^V samo preveč je ne sme napenjati, da prekmalo ne umrje. Kedar jo kdo, ruje, joka se tak) milo, da si mora človek ušesa tiščati. Zgoraj imenovani ud društva „curiosorum" se grozi zoper take vraže takole: „Mislim, da je vse to, kar se pripoveduje o teh čudodelnih možicelj- nih, nemogoče, vražno in le prazna domišljija starih bab in drugih trapastih ljudi. Nemogoče je to, ker je zoper um, red in zoper po­ stave naravne. Če je pa mogoče, da se kaj tacega zgodi s pomočjo hudiča, je pa pregrešno in se tedaj ne sme dopuščati." Iz tega smo previdih, kako globoko more zagaziti človeški um. Gotovo bo mikalo marsikoga med nami, da spozna ceh zaklad čarovr nih zelišč ž njihovimi čarodelnimi močmi vred; saj je mnogo rastlin, ki jim še zdaj naši ljudje pripisujejo čudne moči. To nam kaže, kako neizrečeno težko je, s korenino izruvali iz človških prs vero na čez- naravne moči naravnih stvari.'и»ini^iu m äui4 Da stvar lože pregledamo, hočemo vsa čarovna zelišča razdeliti v razrede. Razdeliti se dajo: A. v varovavne, ki nas vsirujejo nesreče in škode, ki bi nas mogla doleteti ali po naključji ali pa vsled hudobne volje kacega sovražnika. B. V take, ki že same po sebi iz svoje moči donašajo srečo vsake vrste. Varovavne rastline-se dajo spet razdeliti: a) vuročnice,ki varujejo ur(!kov, zažugane nesreče itd. in h) v vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, sušo, slabe letine, točo, gosenice itd. Ravno tako se dajo rastline drug«! vrsti razdeliti v 1. s reč on o s ne, ki dele čl,viku bogastvo, mogočnost, srečo v ljubezni, igri, čast itd. in 2. v čudodelne, ki nam odkrivajo sovražnike in skrivne zaklade. Prepustivši manj važne reči pesternam, hočemo na kratko pre­ gledati navedene četiri razrede čarovn:h zelišč. I. Uro čniče ali zelišča za urcke so bila nekdaj zelo na glasu, prišle so pa zdaj že precej ob ime. Bezeg (Sambucus nigra) je bil pri Slavenih v veliki časti za­ volj svoje zdravilne moči. Vsajajo ga radi za hlevom, da kuga živini ne škoduje. Kedar peljejo merliča na pokopališče, natakne si hlapec bič na bezgovo palico, ker se bezga hudič boji. Oči s t (Stachis recta), popolnoma nedolžno zelišče iz razreda ustnaric, ki raste povsod, po solnčnatih bregovih, pečevji in v ploteh. Po nekterih krajih ga še devajo pod hišni prag, večidel pa se je že pozabilo, da bi bilo za uroke. Glasnik IX- 6 " Svišć ali encijan (Gentiana). V loških hribih (ali drugod ludi, ne vem) mešajo še zdaj na sveli večer in na velike sabote večer med zobanje za živino razrezane korenine nekega planinskega encijana, ki ga donašajo Tominci. Pravijo, da varuje živino kuge. Po neklerih krajih po Štajerskem pa obešajo v ta namen v svinjske hleve culico, napolnjeno s komaračevim semenom (Fenchel), zato da vrag raje pele pobere, kakor pa da bi štel tako drobno senie. Metlika, černob ali divji p e I i n (Arlemisia vulgaris). Kdor ima jnelUko v hiši, ne more mu hudič škodovali. Na kresni večer je pod, ujeno korenino oglje, ki piav vzdignjeno se spremeni v zlato. Carjevo zelišče ali grintovec (Scabiosa succisa). Kdor ga imA v žepu, ta je varen pred uroki. Ako se vržo pod mizo, morajo^ se kregati in biti okoli nje sedeči gostje. Šmarni slak ali zlata k e t n i ca (GIlechoma hederacea) varuje pred začaranjem. Dobra misel (Origanum vulgare), pod slropom viseča, varuje hišo copernic in tatov. Voda, v kteri se je kuhala dobra misel, je še zdaj pri naših gorjancih veljaven lek zoper glavobol •— zoper uroke. Gl o dež (Ononis spinosa). Kdor ga nosi okoli vralu, varen je pred tolovaji, latmi itd. Brinje (Sambucus communis). V starih časih so ž njim sežigali mrliče; pozneje je bilo pa čaroven pripomoček. Kdor je uročen, lega glava boli, in kadijo ga z brinjem. Brinov dim prežene vso nesnago, kače in vragove. Kdor pijo hiinovo vodo, vidi prihodnje dogodke. Cvetni prah brinovih mačic dehi tudi vsake vrste čudeže. B edeni C o (Narcissus) trgajo slovenske matere pomladi in de- vajo jo v zibeljke, da bi copernice otrok ne obrale. L a kotnik (Spartium scoparium). Ako hoče uročen človek ozdraveli, mora spustili svojo vodo skoz narobe obrnjeno metljo iz lakotnika. Lapuh (Tussilago Farfara) devajo v neklerih slovenskih krajih v grob, da mrliču vrkodlak ne Škoduje. Vrba (Salix) je nesrečno drevo, ker se hudič iž njega reži, pa varuje vendar pred sovražnikom, ako se molijo posebne molitve in ako se zasadi vrhova mladika v zemljo. 01 š a (Ahius). V^ vinu kuhan znotranji lub je lek zoper uroke. Tisa (Taxus baccala). Kdor nosi kos njenega lesa na ^golem telesu, temu se ni bati urokov. Lipa (Tilia europaea). Njeno ličje varuje pred čarovnijo; njen pepel, posut po repišču, prežene vse repne bolhe. Ako se uročna živina tepe z lipovo šibo, zadene se tudi copernica. Vsa z lipovo treske izkopana zelišča so zoper uroke. V lipo nikdar strela ne udari. Jerebika (Sorbus aucuparia). V njo nikdar ne treši. Njena pred hlevne duri obešena mladika varuje pred lintvernom in pred drug-imi pošastmi. Da otroci bolje rastejo, treba jih je kopati v vodi, v kteri so se kuhale jerebične veje. Drosen (Pulicaria dysenterica). Kdor na binkoštno nedeljo tri liste te zeli na tešče poje, ne škoduje mu škorpijonov griz. Razun imenovanih se hvalijo še sledeče rastline, da so dobre za uroke: Orlica ali farske hlače • (Aquilegia officinalis), povsod po njivah rastoči grint (Senecio vulgaris), čebulčnati oatresk (Se- dum Telephium), po planinah rastoči divje koze koren (Doronicum pardaUanches), odolin (Antirrhinum Orontium), mali zimozelen (Vinca minor), po močvirjih rastoča solnčna roža (Drosera rotudi- folia), navadni I es i čj ek (Lycopodium clavatum). Za otroke posebno pa strdenka ali rumena lakota (Gallium verum), razhuđnik (Solanum dulcamara) itd. II. Vremenska zelišča so bila zelo na glasu nekdaj, ko še ni bilo „magnetov" za odvračanje strele. Sem spadajo: H o mulj i ca ali na tresk (Sempervivum tectorum), ki ima ime od starega slovanskega božanstva Homana. V poslopje, na kterega strehi natresk raste, nikdar ne udari. V glog (Crataegus oxyacantha), v koprivo (Urtica), v gaber (Carpinus Betulns) in v lesko (Coryhis Avellana) nikdar strela rte vdari. ^ V lesko zato ne, ker je pod njo počivala devica Marija. Sent janževo rožo (Hypericum perforatum) nabirajo na kresni dan in jo vtikajo v mreže v oknih. Še zdaj se verjame po Slovenskem, da je najbolji varh pred strelo. Pokristjančena vraža je dala sv. janževi roži krvav sok in 5 listov v znamenje 5 ran Kristu­ sovih. Лстсе je varovala čarovnic in vragovih zvijač: «Doste (dobra misel), hartan, weisse heid thun dem Teufel alles leid." Tudi jo imajo za zaklade kopati, in pravijo, da preskibi človeku ljubezen. Da bi čarovnice pri sodbi govorile resnico, dajali so jim te rasthne jesti, preden so jih mučili. Listje sv. janževe rože je pikasto, kakor da bi bilo s šivanko nabodeno; zato pa pravijo, da vrag, ki človeku ne privoši njene zdravilne moči, po noči s šivanko nabada njeno listje, da izteče iž njega zdravilni sok. Enake moči pripisuje vraža tudi divji buči ali črnojagoda- stemu blušcu (Bryonia alba, Zaunrübe, Körfches würz), saj pri Nemcih, ki jo obešajo v hiše pod stropove, da ne treši va-nje. Nemške dekleta so jo tudi nekdaj rezale v plošče in pred plesom devale v čižme, govoreč: „Körfcheswurzel in meinem Schuh, ihr Junggesellen, lauft mir zu." Zobnik (Bilisa, Hyoscyamus niger) izruvan z mezincem desne roke in privezan na mezinec desne noge popolnoma golega mladega dekleta nareja po hudi suši dež. Dekle se pa mora z vodo slovesno polijati aU škropiti. Ta šega je prišla iz stare Galije, se je dolgo držala na Rajni in živi ŠP xdaj pri Srbih in Grkih. Slovenci ga rabijo zoper zobobol. Na ta slovenska zelišča sledijo nektera, ki po mnenji vražnih ljudi varujejo hišo nesreč. Sem spadajo nektere rastlinske stvari, ki so nekako nenavadno raščene. Take so Šiške, ki izrastejo, ako osa šiškarica list zabode in svoja jajčka vanj položi, in pa o h melje (Mistel), zajedavec dreves. Šiške obešajo sem ter tje v kuhinje, da varujejo hišo. Iz.ohmelja (Viscum album) so pa delali palice, ki na polico spravljene narede, da tat ne more uiti iz hiše. Po hrastih rastoča omela (Loranlhus europaeus, Eichenmistel) je bila pa velike važnosti pri inalikovanji starih Keltov in Germanov, in še zdaj jo po neklerih krajih Svajcarske obešajo o božiču nad vezena vrata. Pa ne samo posamnim rastlinam, ampak tudi šibam ali šopovom iz raznih rastlin se pripisuje še zdaj moč zoper strelo, točo in nevihto. Kedar slovenski kmet prvo brazdo pomladi vreze, zaorje vanjo blago­ slovljeno šibo, da bi žilo bolje rodilo iti toča ga ne pobila. Ako se napravlja k hudi uri, dene gospodinja na ogenj ali šibo iz butarice, blagoslovljene na cvetno nedeljo, ali pa nckobko cvetlic od šopka, prinesenega od procesije sv. Resnega telesa. Bularica cvetne nedelje obstoji iz oljke ali iz vrhovih šihic, iz bršljana, zelenike (Buclis- baum) itd. K procesiji sv. resnega Telesa se nosijo večidel sledeče raslline: Slrašnice (Poterium sanguisorba), sv. Uršule roža ali urednik (Teucrium Chamaedrys), M a v i j ini lasci (Briza media), ranjenik ali uročnik (Anlliyllis Milncriiriji), device Marije plajšek ali hribja resa (Alchemilla vulgaris), očisl (Stachys recta), divja špajka (Valeriana saxatiiis), hribovski p r i m o ž k i (Buphthalmum salicifolium), medvedove tačice ali grižnicc? (zajčje nožice, Gnaphalium divi- cum), itd. ([^alje drugo pot.) 81oveiiei na Ogerskem. v lanskih novinah .Peštbudinske Vedomosli, noviny pre politiku a literaturu" sem bnd lep sestavek pod nadpisom: „Slovania Zadu- najski od P. Z. Hoslinskeho". Gospod Gostinski piše tole o Slovencih na Ogerskem: * O soplemenikih naših zadonavskih tako malo vemo, da nas mora bili sram naše nebratovske hladnosti. Poz-ibili smo jih. Naloga sina Tatre je tedaj, da s slovaškim srcem povabi soplemenike na občne