-   207   -
Veliki zbor
kmetijske družbe v Ljubljani..
20. dan p. m. je bil veliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani, ki ima po postavah vselej mesca listopada biti. Če ravno se o tem zboru ni toliko udov snidilo, kakor poslednjikrat, ko so nas ljubljeni nadvojvoda Janez s svojo pričijocnostjo počastili, so bili pomenki vunder precej živi. Povsod se kaže, de se je z novim časam tudi svobodnost govorjenja bolj razvila in de je malokdo boječ, očitno govoriti, ako ima kaj povedati. Ce o pervih poskušnjah še ne gre vse na-tanjko po zborniškim redu (parlamentarischer Form), se bo sčasama vse to že privadilo. Vsaka reč se mora naučiti po skušnjah.
Naš gosp. deželni poglavar, grof Chorinskv, kakor tudi mnogo namestnikov druzih kmetijskih družb in več predstojnikov in odbornikov naših podružnic je počastilo s svojo pričijocnostjo ta zbor, kteriga je družbe predsednik gosp. Fidelis Terpinc, s prijaznim pozdravljenjem začel.
Družbe  tajnik,   Dr. Bleiweis, je  oznanil  potem zboru vse  imenitniši  opravila,   ki jih je po poslednjim velikim  zboru  središni  odbor  opravil.    Z veseljem  se je zaslišala  mnoga podpora, ktero je zopet c. k. mini-sterstvo kmetijstva  in   pa   c.  k.   deželno   poglavarstvo kmetijski   družbi  naklonilo.    Naznanil   je  dalje   zboru, de poduk slavniga g. profesorja Hlubeka „kako murve in svilode (svilne  gosence) rediti" je v slovenskim jeziku za natis že izdelan in gosp. Hlubek pripravljen, naši družbi potrebno  število lepih  podob   k ti knjižici brez plačila podariti.    Zbor je sklenil, 600 iztisov napraviti, in jih po  nar  nižji  ceni   prodajati,  nektere pa tudi, posebno šolam, brez plačila podeliti. — Ravno tako je bilo na  predlog g. fajmoštra Vertovca  sklenjeno, njegovo   ;,S poro čilo  slovenskim vino redni kam" berž v natis dati.    ^Novice" bojo na „Novič-ne" stroške  še to leto to izverstno delice svojim brav-cam v dokladi  brez  plačila prinesle;  razun tega si je pa domoljubni g. fajmošter še posebej 1200 iztisov naročil, de jih bo razdelil po slovenskim.
(Dalje sledi.)
-   214   -
Veliki zbor
kmetijske družbe v Ljubljani..
(Dalje.) Sklepi kmetijskima   zbora   na dalje   so   bili:   de se
ima po nasvetu g. grofa Riharda Blagaja od g. Ambroža napravljena osnova novih postav za posle vsim podružnicam v pretres poslati, de se bo potem predložila vikšimu poterjenju. Gosp. A. Galle, eilno potrebo novih poselskih postav spoznaje in prepričan, de ta reč sega v opravilstvo dežel ni ga zbora, je željo razodel, de naj bi, kakor v nekterih druzih deželah, tudi nase župan i j e visoko ministerstvo za ekorajšni poklic deželniga zbora prosile. Ker pa kmetijska družba ni v opravilni zavezi s županijami, ampak le s svojimi podružnicami po deželi, in ker družba nima s politiškimi, ampak le s kmetijskimi rečmi opraviti, je zbor, opustivši daljno pomenkovanje o tem predlogu, dalje sklenil 3 prošnje do ministerstva, namreč: 1) naj bi se (po predlogu g. H. Ulriha) napravila v Ljubljani učilnica za gojzdnarske vednosti, 2) naj bi po predlogu g. grofa Bar bo ta se kmalo tako potrebna postava za poravnavo sluz ni h pravic ^servitutov} dala, in 3) po predlogu g. A. Galleta, de naj bi se kmalo gojzdna postava dala, scer se bojo kakor vse podružnice pišejo, gojzdi o malih letih tako pokvarili ali c!o pokončali, de bomo v več krajih gol in pust Kras imeli.
Po nasvetu podružnice Idrijske je zbor sklenil, vjsoko ministerstvo prositi, de naj bi presvitli cesar dovolili, de bi nar priduiši učenci podkovijske in ži-vinozdravilske učilnice začasno oprostenje od vajaškiga stanu v živali, ker je krajnski deželi umnih kovačev in pomočnikov v živinskih boleznih tako silno potreba — pri ti priliki je bilo tudi sklenjeno, ravno to prošnjo tudi za nar pridniši učence kmetijskih učilnic zopet ponoviti, ker je napravo tudi teh učilnic visoko ministerstvo samo vstanoviio.
Zavolj doneska, ki ga ima sleherni ud kmetijski družbi vsako leto z dvema gold. odrajtati, je bilo sklenjeno, de ima tako ostati, kar družbine postave predpišejo, ker brez denarnih pripomočkov nobena družba ne more nič storiti; kmetijska družba pa za deželo veliko stori in bo imela tudi za naprej več storiti v podružnicah. Kmetijski družbi je dovoljeno, v kmetijskih zadevah se z ministerstvam samim posvetovati in to in uno popravo nasvetovati — sedanji stan kmetijskih družb je tedaj veliko velavniši od vsihdruzih. Ud kmetijske družbe biti, ni tedaj prazna čast, ampak vsak, kteri-mu je za kmetijstvo svoje domovine mar, zamore in ima pravico kot njeni ud se za eno ali drugo reč potegniti, eno ali drugo dobro napravo sprožiti i. t. d.
Gosp. Dr. S trup p i je razložil stan podkovijske šole in živi no zdravniš niče v Ljubljani, in povedal, de od noviga leta do vsih svetih je bilo tukaj 321 konj z večidel bolnimi kopiti podkovanih, v živino-zdravnišnico pa v vsim skupej 317 bolnih živinčet per-peljanih , nar več konj , potem psov, potem goveje živine, in nar manj presičev; zunej živinozdravnišnice v Ljubljani in zunej Ljubljane se je ozdravljato še 67, večidel bolnih goved.
Iz tega je očitno, de imajo učenci obilo priložnost, se umnigapodkovanja, ozdravljanja bolnih ko pit in ozdravljanja vsihdruzih bolezin djansko in dobro naučiti. — Kar pa pod-kovanje konj vtiče, ni v ti učilnici taka , kakor je pri druzih kovačih, de vsak konje kuje, češe tudi nikjer ni ume t ni g a podkovanja učil, če se le „ksel" imenuje. Ali Bog pomagaj! kje češ pri nas dobriga v podkovstvu zdravih in bolnih kopit popolnama izurjeniga ?,ksela" vzeti, ker naše v podkovijski umetnosti izvedene mojstre lahko na perstih šteješ! V ti učilnici pa se bo pod vodstvam izverstniga učenika izučilo veliko dobrih kovačev, ki bojo potem pravi mojntri. No-benimu se pa tukaj pred ne dopusti podkovanje konj, dokler ni za umniga kovača skušen.
Zastran potrebniga denarja za poplačanje zidanja imenovane učilnice je poterdil in dovolil občni zbor predlog družbiniga odbora.
(Konec sledi.)
-   218   -
Veliki zbor
kmetijske družbe v Ljubljani..
(Konec.*)
Družbe predsednik g\ Terpinc je naznanil potem štiri, za kmetijstvo važne reci: 1) de je novo drevo — Svercovo^*) imenovano — ktero je zboru pokazal, na njegovih njivah prav dobro poterjeno bilo, torej ga priporoči kmetovavcam; 2) de je, živinorednikam kop živinske soli polajšati, 50 centov te soli iz Haiajnske solarnice pripeljati dal; v sodčkih , ki derže 1 cent in 25 funtov in 7 gold. veljajo, se dobi ta sol pri g. Fa-brioti v pisarnici, ki jo ima Vevška papirnica v g. Galletovi hiši Nr. 2 na velikim tergu ; 3) je pokazal in razložil g. predsednik koristnost tistiga orodja za kose klepati, ktero «e Francosko klepalo imenuje****) in je naznanil, de bo kmetijska družba vsaki kmetijski učilnici eno tako klepalo poslala. Gosp. Fine je iz lastne skušnje popolnarna poterdil veliko hvalo tega orodja,   s kterim   tudi   slep  kosec   natanjko
**) Je tudi med podobami viditi, ki smo jih »Novicam« pridjali. #**} Podoba in velika koristnost tega klepttla je popisana v Novicah 1847 leta, v 35. listu.                                      Vred*
-   219   —
klepati zamore; 4) poslednjič je naznanil g. predsednik de Štajarski bik žlahniga Mirctalarskiga plemena, ki ga je dražba po naročilu^ g. prof. Hlubeka od g. Bernauerja iz Bruka na Staj. dobila, je že na družbiuim dvoru na Poljanah za pleme o prihodnjim letu; g. predsednik in g. Malic sta si z bi-kam tudi kravi ravno tega žlahniga plemena pripeljati dala, de se bo čista reja ohranila, Bik velja llOgold., — kravi pa ste po 140 in 150 gold. dobriga   denarja.
Potem je prišla delitva častnih daril pridnim sad-jo-in murvorejcam na versto, ktere so vsi tisti dobili, ki so jih podružnice nasvetovale, namreč: pervi cekin, po namenu visoke časti vredniga dvor-niga kaplana g. Pri mi ca naDunaji, je prejel An dr ej Ko s le r iz Riga na Kočevskim, drugi cekin pa Matija Rohrmann mlajši iz Dobravske vasi. Sre-berne svetinje so bile spoznane: Valentinu Kosa rju iz Tajnic, Jožefu Pernačuv spodnjih Gorjah,   in pa Francu Bisjaku iz Dražovnika.
Mnogim gospodam pa iz verste večih kmetovav-cov, duhovskiga in učiteljskiga stanu, je bi!a za njih hvale vredno prizadevanje v reji sadnih ali murvinih dreves ali pa za razširjenje sadjorejniga poduka, očitna hvala spoznana, namreč: g. posestnikam Ra-kovniškiga, Mokronoškiga in Mirniškiga gradu, — v Zatičniski podružnici g. vitezu Fodransper-gu, g. Hribarju, g. Guliču, g. Grosingu in g. Kopeckimu; v Ribniški podružnici g. Fr. Haleku v Dolenji vasi; po nasvetu podružnice Radoljske: g. Janezu Brencetu, poprejšnimu kaplanu v Bohinski Bistrici, ing. Jak. Mencingerju, učitelju ravno ondi; pa tudi šolska mladost v Bohinski Bistrici je bila zavolj njeniga pridniga obnašanja v sadjoreji v izgled drugim očitne pohvale vredna spoznana. —
Ker je mesto eniga odbornika prazno, je bila volitev nov i ga odbornika, pri kteri je bil g. Mihael Ambrož izvoljen. — Od podružnic za nove ude na-svetovani, so bili vsi od zbora poterjeni.
Gosp. Ferd. Smidt iz Šiške je razdelil zbranim udam nekiga zlo rodovitniga lisastiga fižola, ki se po nemško „buntscheckige Prinz ess-Fisole" imenuje; ena rastljina mu je rodila 187 strokov z 1019 fižoli.
In s tem je bil letašnji zbor dokončan, kteriga je naš za prid in napredovanje kmetijske družbe serčno skerbni g. predsednik s prijaznim ogovoram sklenil.