Št. 24
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. lWmWui' Atef. se prodajajo po 3 n*6. Itistot.j v mnopih |obttk.trmth v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petru, 1'ostojni, Sežani, Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. ZaMurde Štev. j.o 0 nvč. (lo stot.)
OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokodti 1 kolone. CENK: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice. opla-i denarnih zavodov po 30 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 2U K. vs&iu naduljna vrsta K '2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plailjivo in tolljivo v Trstu.
Trsti v sredo, 25. februarja 10(4.
Tečaj XXXIX.
&PIN02T
Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko.
n V tdinorti je mu<}/"
NAROČNINA ZNAŠA
zrn C<o leto 24 K, ; ol leta U K. I mesece ti K ; n.i ua-ročbe brez dupu-Unu naroćuine. -e uprava ne otir».
»»rocolB« n» uad*l]tko lidanja EDIH08TI ' stan*: I» o«U Ulo Kron S 20, ta p«i Wi* Kron 3 60
Vsi do; .m naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefranko-vana pisma «e ne eprejemajo in rokopisi ae ne vračajo.
Naru. nino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
ntEI»NI>TVO: ulica Giorgio Galatli 20 (Narodni doa). L laj »te j in odgovorni uredni« ŠTEPAN »lOMSA. Lastn « konsorcij li»u .Kdmost", - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga /. omejenim poroštvom v Trstu, u.ica
Giorgio Galatti štev. JO. Poitno-hnnilnKni ralun Jlev. 841-652. TELEFOM It. U-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Razveljavljenje dveh naprednih mandatov v kranjskem deželnem zboru.
LJUBLJANA 24. (Iz;.) Ker to ie pogajanja za reformo deželnozborskega volilnega reda razbila, je vladajoča deželnozborska veČina danes uresničila s.oje grožnje napram narodno-napredtil manjilnl In razveljavila mandata poslancev L&vrenčlča (Postojna) In Ma-zelleta (Novomesto). VeČina utemeljuje svej korak s tem, da bo volilne lis hie teh dveh mestnih In trikih okrajev nepopolne, ker niso sprejeti vanje tudi oni volilcl, ki stanujejo v okolici. Narodno-napredni poslanci so pri glaso-vanju z viharnimi protestnimi klici korporativno odSll Iz zbornice.
Anullranje mandator poslancev Lav-renClča In Mazelleta pomenja tudi konflikt med vlado In deZelnozborako ve-Cino. Vlada stoji nsmreC v tem vpralaniu mi pravilnem stališču, — ki je bilo opetovano potrjeno tudi 2e od driav-nega sodllča, — da je sestava volilnega imenika, na podlagi katerega so se vrllle volitve v Imenovanih dveh mestnih okrajih, popolnoma pravilna. Napredni krogi so radovedni, kaj namerava sedaj ukreniti vlada, če bi bila objektivna in konsekventna, bi morala deželni zbor kratkomalo razpustiti.
LJUBLJANA 24. (lev.) V naredno-na-prednlh krogih vlada nad danalnjim sklepe m deiclnozborske veČine velikansko ogorčenje. VeČina je anulirala oba mindata kljub protestom vlade. Takoj po sej! deželnega zbora so Imeli na-rodno-naprednl poslanci klubovo sejo, na kateri so sklenili poslati grofu SlUrgkhu protestno resolucijo, v kateri označujejo sklep veČine za eklatantno kršenje deželne ustave In veljavnega zakona. Napredni poslanci so se v posebni brzojavki obrnili tudi na kabinetno pisarno, proseC vladarja za zaščito pred zakonolomstvom večine deželnega zbora.
LjUBL|ANA 24. (hv.) Na današnji sej' deželnega tb^rs ie btl predložen tudt iro-taCun za K 1914, ki Ukazuje 7,879167 K po trebit? n In 3,702.528 K r>okrlt|a. Def I c't znala torej 4,176.639 K. Dal|e |e hll predložen zakoniki načrt o ljudskem šolstvu In o ureditvi učiteljskih plač.
Debrecinski atentat
DEBREC1N 24. (Kor.) Vie hie Imajo žtine zasiuve. Pc? odoru ^tiin.t^a pogreba žrtev katastr« ti, b:d i vse frgovloe zaprte.
DEBRECIN 24. (Kor.) Trlje teikl ranjenci se nahajsjo v tuka|ln|i boliHhfci. Nsjhrjše poškodbe ima pomožni dulol pa stlr Krifto io ilc«r velike opekline oa obratu, cq obeh rokah, na vratu la pa prtih. Četudi se |e njegovo zdrs vstr eno itan|e nekoliko zbol|šalo, vendar visi še vedno med žlvlleolem la smrtjo. Pravnik Divid Ima opekine na obeli rokah in na obrazu. Kamen, ki se mu je zaplču pri ekiplotiji v stegno desae noge, so odstranili operativnim potom. Klerika Niki laja Blhona, ki je v trenotlu pVspI step'' v sobo, je vrgel
PODLISTEK
Rdeči mlin,
Sjr.sn. Spisal Xa/ier de Mon ćpin
Jezdeca sta dospela do broda. Tan-kredov konj je obstal tik ob bregu, je začel biti ob t'a s kopiti, in nestrpno raz-getati. Bil je Žrebec brezhibne lepote, neposreden potomec slovite kobile Mohamedove, kakor je kazal njegov overjeni rodovi.ik. Hadži — tako se je imenovala krasna žival — je imel lesketajoče se Črno-modro dlako in edino le na Čelu belo liso, grivo dolgo in mehko kakor ženski lasje in rep, ki se je vil kakor perjanica v vetru, ko se je konj spustil v milovi-den dir.
Tudi konj, ki gi je jahal sluga, je pripadal Is-temu plemenitemu plemenu in ni v svojih lastnostih piav nič zaostajal za Hadžijero.
Ko je Hadži obstal in zarezgetal, se je Ta r. k red prebudil iz svojfga sladkega sanjarjenja in spomnil se je, kje se nahaja. Obrnil se je proti brodnikov! koči, položil obe roki na usta in naredivši si i. ko govorno trobo, zaklical:
— Hej, oče Matija, p. koncu in vun iz koče!
zračni fritlsk ob steno >n [e zBdobll na cbeh rokah več poškodo.
DEBRECIN 24. (Kor.) Danes dopoldie se [e vršilo sodno raztelesenje žrtev eksplozijske katastrofe. V posameznih delih trupel ponesrečencev so m nahajata peresa, ko-'e ca, Felezn! ta me Jeni kosci, kosi pločevine, deli peklenskega stroji, aa katerih se aahajajo napiti, Iz katerih bo najbrže lahko dogaatl, cdkoJ je Izviral ta stroj. Po eol verziji se je nahajal v zsbeju šrapntl, ki se le rarpočll. Z druge strani pa se Iz koleščkov In drugih delov, ki spadajo očlvldoo k nekemu kolesju, sklepa, da je bil aa zaboj pritrjen peklenski stroj (a sicer tako, da |e pri odpiranju pokrova povzročila eksplo-tljo vžlgalia vrvica, dede leopardove kole, ki jo je holel podariti poill|atelj zabola Ikcfu, je preiskava dognala, da je bila koža navadnega jagujela, stara okoli tri tedae. Isvedeaec budimpeštanske policije, Boglčlč, (e koaštatiral, da |e Imel pekleaskl stroj sicer navadea, ampak Jako prediao konstruirani uttro|. Peklenski stroj (e imel na|brže 16—18 kg eksplozivne snovi la sicer ne ekrazita impak dinamita. Pri današojtm ogledu aa licu mesta so našii eksplozivne kose la dele koles|a peklenskega strc|a.
DEBRECIN 24. (Kor.) Tuka|šnja policija je zaprosila avslri|sko jmtično ministrstvo za dovoljenje, da smejo budlmpešiaoskl la debrecinski detektivi voditi preiskavo v Cernov'cah.
DEBRECIN 24. (Kor.) Tuka|šoja policija je doblln danes dopoldne dve pismi Černo-viškega pollcljskegi ravnateljstva, v katerih se prosi za prepustitev vseh ccrpora dellcti la naznaola, da se oni Černo viški pcStnl uradnik, Id |s prevzel zato] spominja odda|alca.
ČERNOVICE 24. (Izv.) Potalka, ki sta osuml|eaa, da sta povzročila ateetat na škofa Mlklossvja v Debrečiau, ataše vpisala v hotelu ta Si vio Maadsrescu, arllst la Tudor Avram, trgovec, oba Is Jasl|a. Osum-Ijesca sta Imela potne liste popolnoma v redu.
Malžarl Že hujskajo proti ogrskim narodaoitim.
BUDIMPEŠTA 24 (Isv.) Včerajša|l ateatat madžarske kroge vedno boli razburja. Tako v vladalh, kakor v opoifci|o-nslnih krogih se poudsrja, da so aadaljaa pogajanja vlade z Rumuni seda| neumestna ia da o paktu med Tlszo in Rumuni sploh ae sme bili teč govora. Listi slloo hu|ska|o proti narodnostim na Ogrskem, vpl|e|o proti nacionalističnim agitatoriem la sahtev«|o, naj nastopi država proti nemadžarsklm narodnostim z nasilnimi sredstvi. Značilno je, da so si madžarski listi za svo|e hujskan|e izposodili tudi Ikofa Mikiossy|a samega, ki
t Izjavil nekemu časnikarju, da |e bil itvr-n nanj atentat kot aa reprezenuinta ogrske državne ideje In da |e ateatator najbrže kak Rumua ali pa paaslavist. Zanimivo (e tudi, da se Madžari trudijo dokazati, da je ateatat ruskega Izvora In pollciia trdi celo, da je bil peklenski stroj oziroma bomba, ruskega Izvora. Čeraoviška policija naznanja, da |e atentatorju že na alf dti la da vedi,o sledi preko meje aa Rumunsko.
Velike demonstracije brezposelnih v BndimpeSti.
BUDIMPEŠTA 24. (Ko;.) Danes dj-poldne se ie vrš.lo v ou.loi^j „<'are pa-
Trenutek nato so se odprla vrata in izstopil je še trden možak. Podvizal se je, kolikor mu je bilo mogoče, in je skoraj pritekel do broda.
— Gospod marki naj mi odpusti, da me je moral toliko časa čakati. Toda spal sem kakor jazbec in zaslužim za to resne graje.
XIX, Drama na vodi.
Ko je Matija odveza! verigo, s katero je bil brod privezan na brodu, je prijel za vrv, s katero je vlekel okorno pre vozno napravo na onostranski breg, ter prestrašeno vzdignil, koje videl, dajemarki, ne da bi bil razjahal, pogsgetal konja z osto-gami ter ga pognal, da ie skočil na brod. Sluga, ki se mu je smilil stari brodnik in se je najbrž tudi sam bal, da ne bi se zgodila kaka nesreča, je stopil s konja in ga odpeljal za uzdo na brod.
Do srede reke je šlo vse dobro. Tu pa je bil tok reke močnejši in bolj deroč in za napeto vrv je bilo treba potezati močneje. To je tudi storil Matija. Uprl je noge v rob broda In močno začel potezali z obema rokama. Naenkrat se je za-čul močan presk in bolesten krik. Vrv se je pretrgala. Eden konec vrvi je močno udaril Matijo po licu, brod, namesto da b. šel naravnost naprej, se je zamajal, se
hče" velikansko zborovan|e breiposehih. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja, da hočejo stopiti brezposelal zadnjikrat pred vlado la mesto s mirnimi zahtevami. Po zborovanju so ki sborovalcl na ulico, kjer so pričeli krlfati. Ena skupina je udrla na Muze|skl trg, kjer pa |o |e razkropila poli ci|a. Med tem je odšel večji del demon-sUanto/ v Žele zao ulico, kjer so Pievrniii neki vez a koksom ia se polastili blaga. Demoastranll so Sil nato naprej, razbili vse šipe trgovin in privatnih poslopij v Železni ulici la napadli iudl vozove električne cest se Železnice. Bombardirali so tudi bolnišnico in napravili veliko ikodo. Mimoidoči ljud|e so se v begu razkropili na vse strani. Kmalu je policija na konjih naskočila demonstrante, a jih do pol 1 popoldne le al mogla razkropiti. Več oseb |e bilo lahko ranjtuih, 8 aretiranih. _
Albanija.
Princ Wled v Petrogradu.
PETROORAD 24 (lav.) Princ Wled pride v četrtek, dne 26. t. m. semkaj In bo sprejet od carja v posebni nvdl|end. Caso nitje prlpravl|a kaezu Jako hladen sprejem. Poudir|a namreč, da no«l albanski keez ae prlhairt v Petrograd prostovoljno, ampak ie pod pritiskom političnega položa|a, vsled česar Rusija almt nikakega povod«, da bi ga spreiela simpatičso.
Italijanska ladja ne počaka princa Wieda v Trstu
DUNAJ 24. (Izv.) Veliko pozornost vzbuja tukaj de|stvo, da |e ltall|anska vlada sklenila, da krlžarka ttQjartou, ki na| bi tpremljala albanskega vladarja v Drač, ne pride v Trst, trtnveč ga pnčika oa visokem morju. ltali|anika vlada Je ukrenila ta korak radi tega, ker se bo|l demonstracij v ltali|» Italijanska javnost naimeč ne bi mogla pretrpeti tega, da hI Itrlljaoske vo|ne ladje po dogodkih I. 1866. še prihajale v avstrijska prlstaallča. Temu uazlraaju se |e prilagodilo tudi mornariško ministrstvo.
Orško gibanje v severnem Epiru.
ATENE 24. (Isv.) Prebivalstvo severnega Epira, ki pride pod Albanijo, Je pod predsedstvom Zografoia sestavilo provlzo rlčno vlado fr se namerava s :lfo upreti novemu albanskemu knezu. Albanska nadjonalna omladina proti Avstriji In Italiji.
BERLIN 24. (lev.) Usti poročajo iz Drača: V Skadru iihsjajoče gloslloalbanske nacl|ona'htlčne omladhe prlobfufe članke, v katerih pcudir'a, da se Avstriji In !tall|a silno motita, če mislita Igrati v Albaniji vlogo gospodarja. V Albaniji, d* hofejo Albanci vami gospodarit', nikakor pn seMl na llmaalce Av»trl|e In Italije, ki ho?eta Alba aijo samo izkoriščati.
Bojkotiranje albanskih trgovcev v Crnlgori.
DUNAJ 24. (hv.) „Al! aolsche Korres-pondenz" poroča, da rgltlrajo v Čralgorl sa bojkotiranje albanskih trgovcev.
Vprašanje orljentalsklh železnic.
BELORAD 24 (Itv) Avstrijski poslanik Olessl |e danss kortferlral z ministrom ta |avna dela, Jovaaovičem, v tadevi orientalskih želtznic MlnUitr je a/stii|szemu poslaniku odgovoril, da sto|l srbska vlada prejkoslej na si&l&u, d<> hoče nn,eiitaiske železrJce <d'upii-.
začel vrteti, tok roko ga je pograbil in ga drvil s hitrostjo Izstreljene pu*ice po reki navzdol.
—	Matija — je vprašal presenečeno marki — kaj pa je vendar to ?
—	Kaj je to? — je odgovoril stari brodnik obupano — izgubljeni smo.
—	Izgubljeni'{ — je ponovil Tankred,
—	Ne preostaja nam prav nič drugega, nego aa sporočimo svoje duše ljubemu bogu. Vrv se je pretrgala in brod je v oblasti reke — je odgovoril sUrl mož. —
—	Nesrečo sem pač opazil — ie rekel Tankred — toda kakor se ml zdi, nismo v veliki nevarnosti. Brod se ustavi popolnoma nalahno na tem ali onem bregu reke in drugega se nam ne zgodi, nego da se kvečjemu nekoliko okopljemo v mrzli vodi.
—	Nikakor ne, gospod marki. Tok reke nas žene proti rtiču otoka in ta rtič je nevaren. Tamkaj je vse polno drevesnih korenin, ki segajo do vodne površine in ob teh koreninah se brod
gotovo razbije. Poleg tega pa raste tarnaj debela in trda trava in njene dolge bilke segajo daleč pod vodo. Opletajo se potem kakor mreže okoli nog, in človek ne more plavati. Najboljši phrač mora utoniti tamkaj. Gospod intrki, pravim vam, da smo izgubljeni.
Notranje-politični položaj.
DUNAI 24. (liv.) V krlčamko-soclialelh krogih se zatr|ujt, da vlada ne misli ratpn-stlti dr!, zbora, tudi če bi se aadal|evnin čelka obstrukclja. Predlo* ti hoče na|pr«| brambno predlogo in upa, oa Cehi n|e re« iltve ne bodo preučili, istega nauranja je vlada tudi glede predlog o novih kreditih la boseoskih in lokninlh 2eleznlc?h. Ć« pa bi Cehi vendarle naddl|evali z obstrukcljo. bi vlada parlament zasljučila, oktroirala novi oitie|ll parlamentarni poilovalk In tako preprečila ia naprej vsa»ro obdukcijo. V čelka-nemlklh krogih rt govori, da bo skušala vlada obnoviti pogajan|a na Oelltera nn podlagi novih predlogov. Šele, če bi te ponesrečil hdl V raS-f, bi sledil! energični koraki vlade. Čehi hočejo ia enkrat le počakati, da vidijo, kako se razvije položaj. L? glasilo agrarcev „Venkov* ?e napovedu|e parolo čeških agrarnih poslancev, ki se glasi: .Ćeško-nemlka poganja sopoVopan* In besedo liri sedat drlavni zbori" Katastrofa danskega psrnlka „Ekllptlka*.
BREMEN 24. (Ker.) N<?mgka paro-plovan drulba .Hansa* |e dobila od kapitana pttraik* „Wild*ftfds* »leaeiu brzojavku : .Danski parnlk „Ekllptlka' se je vsled viharja na 47° aev. In 6° zap. Ur. poto pil. Rešeni so samo: en potnik, drugi strojnik 5 mornarjev In 3 kurjači.
KOPENHAOEN 24. (Kor) Tukajšula oaroplovna družba .Urania" |e dobila brea-žičao brzojavko, ki polriuje vest o stralil katastrofi parnlk« ^Ekllptlke". O usodi rešenega moltva se ni ničesar znano.
Srbaka skuplčlna.
BELORAD 24. (Izv.) Kar se |e pokazalo, da srbska skuplčloa se more relltl do 1. marca celoKt^ei^a proračuna, se |e vlada od'cčlto. da poda za marec nov pro-račuisai provitorij.
Ljudska predavanja ^Slovanske Čitalnice"*)
m.
Kakrr povedano te v prvem sestavku, je med odborom druSiva uiisel aa l,udska predavun|a roreia dva ieti. Treba |e bilo naj popre j dobiti si putrebuu obratna sredstva. Po treh društvih In po odboru n«tu-teiln poitivovaiaih grspidov pred utka| leti uabavijeni »kioptikoa že dojgu časa ui vrlll svojega namena. Da dobi Čitalnica pri te| napravi odločujoči glas, jt kupila od ne* Sega društva ves n|egov delež. Nadalje ae |e moralo omisliti k ski:4 tl:o-u Jt celo vrsto drugih priprav, ki so stale 'eč rto kron. Da krije te velike izdatke wa| deloma, se je niDoval poseben klub za vzdrževanje skiopt'kona Iz srede društvenih članov.
Nadalje fe bilo trfb* drhlH več|i krog gospodov, kt bi houli ptcvceii primerna predavanja. Stopiti smo menil v zvezo z raznimi tu- In Inozemskimi tvidkami, da aas zalagalo s potrebnimi skiopiičnlml podobami. Ravno tako suio morah poiskati sekaj gospodov, ki so re holell Izvežbatl s vsemi potrebnimi opeKcI^n.! p;! bfe!;p;loau. Pil viem lem sno pa rt žhell "n^ lipoinan'e t da |e oit?l krog tistih, ki se za vk te ••r'-redlt^e rsno r rfirajo, raz^eremr j^o
') (i.ej udiiijb od 14. deicubM 1913.
—	V takih okoliščinah je naš položaj v resnici nevaren — je dejal Tankred. — Toda, Matija, ali nimate ?esla, ki bi ga mogli uporabljati za krmilo? Morda se nam posreči, da spravimo br>d mimo otoka.
—	Ah, gospod marki, čemu naj bi mi pa rabilo veslo, ko sem ime! vrv'{ Vrv je bila nova in močria. i'rbegrl hi, da jo je nekdo prerezal iz hudobnosti. Naj ga bog kaznuje lopova, ki je storil to, kakor je zaslužil.
Ko sta se marki in brodnik tako menila med seboj, se je Lisears vdajal pravemu peklenskemu veselju in se naslajal na svojem maščevanju, misleč, da se mora sedaj dopolniti.
—	Na delo, tovariši! — je zaklical tedaj, ko se je raztrgala vrv in je brod ostal prepuščen deroči reki. — Sedaj nam ne morejo več uiti.
Snuvageon in Macaronl sta prijela za vesla kot spretna in izkušena mornarja in mali čolnič, v katerem je sedelo pet oseb, je z lahkoto rezal proti nj^mu se vzpenjajoče valove. Mesec je izginil za črnim oblakom, skoraj nepredirna tema se je vUgla na reko, kar je še povečalo.nevarnost, v kateri so se nahajali oni trije na brodu. Č -In In brod s*a se pribijala do kakih dvanajstih se; lje .
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" At. 24.
V Trstu, dne 25 februarja 11)14.
majhen, aH s dru*o bcsetio: v«i UuJ, vse delo slaal na umiti nekaterihposameznikov. Večlaa te delu odteguje, velik del ■ aie mlade ialellgeoce se briga sa vi« drugo popre d, nego za pozitivno, podrobno delo.
Kadsr prirejamo kako ljudsko predavanje v enem izmed okrajev tržalke okolic*, Je seveda treh? transportirali t|a vie potreb ie priprave: iklcpilko:', bombaža kl*lk, projekcijsko platno i vo prpravo, razpe njala In ce'o vrsto manjlth potrebščh. Naš? stvari vozmo ravadno v treh velikih zabo-j h. Treba Je dobiti sedaj voz, ki na| pre pelje za razmerno ceno te stvari na dolo Ceni kraj In |lh odpelje po predavanju Se lili dan naia| v društvo. Se popre| si |e treba zaeotovltl lokal, skrbeli za primerno obfavo v „Edinosti" lt<«. Predavani« ne začenja nikolu pred 8.30, ker ljudje poprej nlio prosti R-iCuiaaioC odmor, končuje predavanje med 10.30 —11. zvečer. Zdaj |e treba vte stvari zopet skrbno zložiti, traai-portiratl naza| itd. Vsi oni gospod|e, ki so pri takem predavanju angažirani, tisto noč ne priha|ajo pred eno uro z|ulra| v po« ateljo.
Zda' »t mislimo, da |e priredila Čitalnica v tednu od 1.-6. decembra tri predavanja, la pri vsakem so bile aagallrane ravno Iste oiebe, ki ao Imele vrhu tega Isti teden le dJgo odborovo se|o, nadalje da so morali tisti gospodle, na katsre |e pilila vrsta, bili chargO d' affalrea pri skloptlkonu, v loboto le na ikulnjo zaradi predavani za otroke. To pomenja toliko redno Izvrlensga In napornega dela, da |e nravnost neodgovorno, ako ae hoče vse te posle konsekventno naprtiti tgol| na rame nekaterih posameznikov.
Enkrat tmo Imeli de2, enkrat |e bila
huda burja--nall prijatelji iz mlade
slovenske Inteligence pa to sedeli med t«m v na.lačeno polni in toplo takur|eni kavarni .Balkan", eni pri lahu. drugI ptl bll|ardu In med temi tudi ljudje, kl Busijo tako radi v ustih besedo o aarodnem delu.
Nič ni tako lahko, kakor v tesni gruči za mlio kritlkovatl In libatl na detno in levo. Pisatelj teh vrstic te prav gotovo ne prllteva med okostenele ljudi — ali resnico moramo likati najpopre| pri tarnam tebi. Iivl|am |lm kritično kop|e Iz rok In |e obračam proti tistim, kl to ti to lulico tako dobro tko-vali. Kdor tam nič ne delt, ampak čat leno ubija po kavariah In dlvanlh, po goitllnah la plesih, kdor ae skrbi za drugo, nego la svol lastni lep In od tvo|e zaslužka ne daruje znatn t r e d 11 e v v | a v n e namene, za tega veljal v sade vi kritike ka tegorlčno povel|e: Muller taceat in ecdsslal
Treba m Je dotakniti na tem metlu le neke drug« stvari, ki jo moremo nalltple karakterizirati a tledečjm dogodkom. PrUlIo ml |e v roke povabKo mlade slovenske Inteligence, v katerem vabi p. n. trialko občinstvo na plesne va|e v korist ljudskih knjižnic I Tudi proti taki zlorabi .narodnega Imena" moramo z v to odločnostjo piotestl-ratl li na način, da ae ka| podob sega ne lo viČ pripetilo.
Ri7.1lračev iuamo obilo, ikhrje* pa komaj toliko, da jih lahko seltejemo tu prstih obeh rok. V«s to mo okusili tudi ml, M s? brigamo za prireditve IJudikih predavanj.
Treba |e Izvzeti p i tem tmSe vrle okoličane. Tamkaj smo na<t| (oliko lihrenih pod;o n kov, toliko hvaležnega občinstvs, da nam od vitkega predavanja ostajajo samo najlepši spomini. Pckaiiije se remicu, da je potreba po Izobrazbi med priprostim dosti večja, nego pri aall Inteligenci, da ima ljudrtvo več smisli za przltlvno de o In več ratumevan|a za tru'i, kl Je v zvezi « tiklm delom, nego pa nji takozvani Izobraženi sloji. Le-tl sto|e v muogih slučajih z InteHgecco v te) edini	da sledn|o
raa»lilrfl|o s tem, da lzosti|a|o od predavanj, in delajo s tem uljs, knkor da oni vie to že vedo.
Oomače vesti.
Imenovanja. — Stavbni praktikant pri iržalkera naraestnlltvu, Hugon Mahnlč, le imenovan za stavbnega pristava. — Z* provlzorične^a pollci|«kega konceplsta je imenovan policijski konceptnl praktikant Leopold Poker. — Za računskega revi-oenta pri namestniŠtvu je Imenovan računski oflcijal Franc Carnler, za računska cflci-
Sila sta imenovana računska asistenta Rihard uxi In Vloko Vlahovlć, za računska asi-

Naraven prcces |e tu, ki mora priti do naravnega zak^učka.
Srečna Albanija I Kakir smo poročali, |e prtila te dil v Trst posebna arnavtska deputaciji, kl sprejme tu svo|ega novega kneza ali kralja In ga odvede v njegovo novo kral|«stvo, ustanovljeno za nai — davčni denar. Med drugimi člani deputacije te nahaja tudi Hrlsto Mtxl, ki s* je dal iatei wlewatl po nekem „Piccolovem" poro čevalcu o razmerah, ki vladajo v Albaa In mnenju, ki ga Ima ta ainavtikl cdiča|a! pravoslavne vere o bodočnosti Albanije. Mexl |e, kakor pravi .Piccolo', poudarjal, da novega kral|a prilazno sprejmejo v Albaniji, ker upajo, da z njegovim prihodom prenehalo končno slabi časi, ki so vladali doseda| tam doli, In da se povrne mir tudi v |uido Albanijo, odkoder se umakne|o gr-Ike čete. Nadalje |e poudarljal, da bo v Albanl|i vladala popolna enakoprav nost za vse narodnosti in (ezlke I ■ v er e, In rekel Je, da Je o n a j p a-metae|ia politika, ki je mogoča. Glede onega arnavtikega kon^reia, ki te |e vrill lani v Tntu In katerega te |e tudi on udeležil, |e dejal, da |e le I k o d o v a I albaiskl 11 vari. O Izmaelu Ketnalu pa Je de|al, da vte do zadn|ega ni hotel verjeti, da dobi Albanija tvojega lastnega kneza, temveč da te boita Avstrija In llali| i stepli zan|o. - Kakor te vidi, |e ta Hrlsto Mtxl zelo odkritosrčen človek, tkoral preveč, la če bo hotel poitatl politik ali diplomat, te bo pač moral odvaditi te grde, nepolitične In nedlplomatike lastnosti — odkritosrčnosti, M Je odkrila svetu, da niti prvi arnaftikl vodltel|l also verovali v čiste namene avstrijske In Italljamke diplomacije, ko |e uitanav-Ijala samostojno Albanijo. In prav zelo |e| najbrl tudi teda| ne verjamejo, kajti knei ali kralj, ki aa| vlada po navodilih, obenem po navodilih dveh takih .odkritosrčnih" medsebo|nlh prijateljic, kakor ste Avstrija in Italija, te »a kmalu zameriti ali tem ali tja, In konec menda ne bo več — svobodna Albanija. SIcer pa je gospod Mexi povedal tudi ie nekaj, česar se gotovo nI naučil od avstrijskih ustanoviteljev svobodne Albani|e. .Enakopravnost v teh narodno-s t i, Jezikov In ver |ena|pamet-oejla politika, ki le mogoča". Kako bi bilo vendar mogoče, da bi prltla tika misel It Avstrije, k|er se zakon o enakopravnosti tepta z nogami ? Ce pa |e Mexl mislil albansko enakopravnost po av-sirlltkem viorcu, no, potem pa |e bila nek-dinfi nrnavtska enakopravnost, kjer Je močniki posameznik davil in ubijal tlabet8sga potamezaika, mnogo boijia, nego bo bodoča, kjer bo raočae|le pleme davilo In ubijalo a pomočjo vlade slabejle. Mogoče pa je, da te zgodi tako, kakor |e povedal Mex, da da ho Albanija ret uvedla pravo eaako-pravnosl; potem pa moramo teči edino le: srečna Albanija! Tvo|l nekulturni divjaki imajo več smlila za pravico, kakor pa na|-kulturnejli — avstrijski miolstrl I
Korolka - nekdaj nale središče, zibelka Slovenstva, slavaa pokrajina nallh slovenskih vojvod — Sale misli na n|?no minolost so me obh^ale, ko sem odprl staro ko|lgo Iz tela 1715 — o. Hlpollta slovensko Mova!co natisnjeno pri Miyru v L)ubl|anl In zigleda! na njenem naslovnem listu tri grbe: na levi Je Itaj trski, na deinl krn? |tkl la v sredi — na častnem mestu — korolkl. Na častnem mestu Je bila nekda| v Kcrotanu tlovealčlna. Deželnemu knezu Je rabila v najslavnejlem trenotku, tedaj, ko je na Gosposvetskem polju sprejemal vladarsko dostojanstvo in potrjeval deželanom staro pravdo. Ko |e pesnik Ulrtk Llchten-stelntkl potoval po Korolkem preoblečen za boginjo Venero, pozdravil ga |e korolkl deželni poglavar rekoč: Bug te soriml, krci/a Venu * I — znamenje, da je tudi po korolkih gradovih kraljevala slovenščina, Nekdanja kraljica je sedaj zaničevana pastork?. Koliko časa naj le Iraja njeao po-1 alžan|e ? Kako dolgo na| š* hlapčuje tista, (kl ae Je eekoč oglalsla z vladarskega pre-„Piccolovem" — zločinska zarota, ki |e Jo- stoli? Da Jej pomaga zasesti ako ne preo, bila poseb io pobudo, odkar se f? — lastne1 vtal dostojno mesto v deželi, sklenila Je besede tr/alkega lista — ljudskemu Štetju1 družba sv. C la M. otvoriti v Vodlčji vasi posrečilo našteli v Tntu pat- tUoČ Hrvatov. drui*o slovensko iolo na Koroškem. Rj-Stvar je pač enostavna In ne ume|emo|}BH pomagajte (tj, da mere izvesti to svojo j .Plccolovega* «trahu. Če se jc le ljudskemu 'namero! Polljite d užbl tv. C. In M. obilo itei|u .oosrečllo", če tcre| teh par thcč darov za novo Iolo na Korcštem!	'
Hrvatov, ki bi si želeli hrvat<ke lole, v! Izzivači. Prejeli smo: V Trstu ni, p^tem omne icla — prazna, j okoli devet'h zvečer se htr tako prazen In Jalov je „Plccolov* r.r-1 Strancarjevo gcjtllno v ul^ci Oliilianl pri Sv. gu-uent o „poslovau|evan|u TrMa". Ne gre Jakobu tolpa psšjmljenih pobnllnov. Za-zi kako poslovanjevan|e, ampak za to, j krulili to oatrljo v relelu, in eden te le da slovanski element, ki Je tu la ki Je ne- pripravljal, da bi pobiral mllolčino okoli izoglbno potreben komponent vsega Javnega I gostov. Ker so pa bil! gosti po veliki vela gospodarskega žlvljeoja, pride do avoje j Clol sami Slovenci, so jo morali naleraljecd važnosti In »vojemu Itevllu primerne veljave. I takoj odkurltl t ptazno bisago. Pač pa ao
stenta pa računska prakticanla J otip Vj lovec In Vencetlav Leitau. — Z i sodne av skulante so Imenovani sodni praktikantje Jjstp Sčaka, dr. Dionlz Mira! in Mario Toribolo. — Za piarniikega olldjala |e mkA perioaam" Imenovan scdii kanceait Antoa Krulčlć pri okrajnem sodllču na Voloskem.
Čattno svetinjo za 40!etno službovaste sta dobila Mihael Oerbec In Lambert Uske, uslužbenca tržalke mestae plinarne.
PomilolCenje. Cesar |e odpustil 84 kaznjencem, nahaja|cčim te v kaznilnicah, ostanek njihove kazni. Od leh 84 pomilo Ičencev se |lh nahaja 7 v koprski, 4 pa v grad lčanski kaznilnici.
Slavizaclja Trsta |e tisti sirah, ki ubogemu .Piccolu* razburja živce po noči la po dnevi, da sirota ne more priti do m!ru. Včeraj je bil zopet Iz sebe, ker si tr žalkt Hrvatje hoče|o zisnovati tvojo — ljudsko Iolo. Vidi v tem znak velike zarote, ki hoče napravili Iz Trsta pristanišče prihoda Jega t r la 11 z m a. Ret: .Plc-colov" strah Ima velike oči. Poiebao Je It tebe, ker se za to namero zanimajo tudi v Hrvatski. Cujte le, kako jeclja v strahu: Doslej to tamo Slovenci narodno napidall Trti, tedaj pi te hoče t pretvezo hrvatike lole obrniti zanimanle - moralno In materijalno — tudi drugih tlovanskih krajev na nal T itt. Ker pa bi bilo telko zainteresirati Dalmacijo la Hrvatsko za operacije Slovencev, zato naj vzbudi to zanimanje hrvatska lola I Tako naj te misel viega hrvatstva obrne k Tntu. Ali prlilo Je le hujle u ubozega „Plccola": tudi olicljelna Hrvatska, ban sam la hrvatski tabor ita te začela za almatl za to akcijo. Ban |e daroval 2000 K, tabor Je votlral 5000 K, drultvo .Hrvattka •traža" 1000 K In deielnl odbor dalmatinski aatnan|a, da bo vzdrževal dva učitelja. .Plccolo* vidi v tem .epldeml|o tplolae radodarnottr v podporo alovaoske .avan-zala'. V Tritu Je tora] hrvatska lola — kakor vidijo »Piccolove* preplalene oči — le pretveza, da se vte te slovanske sile spravilo v gibanje. Pa ko bi bilo to saovan|e nekako separatiitlčno podjetje, ki bi lotevalo Hrvate In Slovence, bi se prestraleal .Plccolo" le kako tolalll. Ali rečeni tržalkl list Ima bister vid In vidi prav ratloCao, da |e ravno nasprotno resnica: vidi, da hnCejo Hrvatje s tem pod|et|em podpirati isto delo Slovencev: za s1avlilraa|e Trsta. Summa lummarum: gre za to, da se Ita 11 lanskemu značaju meita trla Ikega pri tli ne pečat slovan-ikega življenja. Ali nič ne alutl .Plccolo", kako i tem ovajanjem itrahu le kompiomllira ta Italijanski značaj, ker ovaja, da snm ne zaupa moči tegn 11 a I i | a n s t v a ? I Će bi „operaciji S.o-vencev" za poslovnojenje Trsti res ne trebalo več drugega, nego ene hrvatske ljudske lole, potem pa |e .Plccolo" sam ptl-taal, da Trst — ni italii-nsko mesto. la pa tisto zgiažaa|e, ker te tudi l|udje v Hcvatikl zanimajo za hrvatstvo Trsta I Čudno te jučajo po|mi v glavah .PJccolovega" ured alltva. Da to ttžalkl Itsl'Janl v najtesne|lih stikih z ItaliJanstvo a v Italiji, da ie te vezi pletejo preko mej v tujo dtžavo, da italijanski konzuli v Tntu ob gotovih prilikah naitopgjo kak.r da je Primorje kitka pro-vhcl|a italijanskega kraljevstva — ome njamo le dogodkov povodom smrti cesarice — da se v Italijanskem parlumentu raz-pravl|a o dogodkih v nallh krajih, kakor d3 to to notranje stvari Italije, da italljamka diplomacija viak hip potezi v notraaje stvari Avstrije In da se pri lem posezanju često obrača v Bcnlln — torej roott k tu|i državi — za pomoč, in da tazo kar diktira avstrijski vladi smeri notranje politike v nallh kra|ih: vse to je seveda v popolnem redu. Če se pa avstrijski Hrvatje, ki menda žive v liti monarhl|l la pod istim vladar|era, ki puSHJajo svojo kri v lito avstrijsko vojsko, če se ti zanimajo za svoje soplemenjake v Trstu, Je to — po
ponedtt|ek prlpodila v
potem na u icl obkladali S.ovence z naj-ostudnejllml žaljivkami. — Kar uganja ta cvtt dvadsočletne kulture, presega že vie meje, kar vedo pač najbolje naši oko.i-čanke, ki se |ih ub gotovih prilikah k&r ubraniti ne morejo. Škandalozno je, da |e takim TjpiemlJ-jnlm ostudnežem v:e dovoljeno In da ničesar ne zvpazl oko postave)
Volitve v litrsko zdravniško zbornico. Z ozfrom na to, da |e potekla tri letna poslovna doba htrike tdravniike zbornice, razpi uje namestall vo no.e volitve. Imenik volilnih upravičencev |e pri-občes v uradnem ,Oswrratom" 5t»v 3 z dne 24. t. m. in |e morebitne rekfemicl|e treba vložiti do 5 marci t. I. pri namest-nlltvu.
Slovenccm v izgledi V Telinu lraa[o Poljaki posebno lolsko drultvo kMsc^rz szkolna", ki zdržuje 8 ljudskih lol, 10 etre Iklh v.tcev, eno realno gimnazl|o, 2 lavet šć, nadaljevalno Iolo za deklice, 3 obrtne loli In celo vrste čital:ilc In kn|linlc. Za vie to to izdali Poljaki blizu 2 In pol milijona kron. Ker |e iroraču a ta teto 1914 izkazoval 90000 K p-imanjkljaja, III ao tikrj vsi ro-doljubl na delo. Takoj se |e zbralo 35000 K, nadalje je nabral klub poljskih državnih po tiar rev na Dunaju med zvrjiml člani 5800 K, Štirje krakovski meščani so zložili 20000 K, odvetnik dr. Oiuchowsk? v Var-lavi je podaril 30.000 K, dve banki v Lvovu sta darovali 9000 K, galllkl deielnl odber |e nakazal 18.000 K.
Nov poitnl urad na Krasu. Dne 1. marca t. I. se oivoti v Toraaju nov poltal urad t uradnim Imenom .Tomaj", ki ie bo pečal t pisemsko In vozno pci o ter obenem služboval kot nablralnlca poštnega hra-nllnlčrega urada. Ta urad bo Imel zvezo s pollnlm omrežjem po poitnl vožnji, obstoječi med poltnlml uradi Sežana, Dutovlje In S*an|el na Krasu. Iitočaano se vpel'e na omenjenem poltnem uradu ilužba tehkegi plimonole, doseda| obtIo|efia poltna nablralnlca v Toraaju te pa opuitl t 28 februarjem t. I.
590 letnica ustoličenja korolkih vojvod na Oosposvetskem polju. V spomin tega važaeša dogoika v tlov. zgodo* vini te bo v r lila dne 4. aprila v Tri tu ipomlmki akademija, zdrulena s man1 feita lUm zborovanjem ta obmejne Slovence, iti dthodek prireditve je namenim inujočl te osrednji ljudtkl knjižnici v Tritu. O po-drobaoitlh sporeda bo cenj. občinstvo pra-vočatao obvelčeno.
Razdelitev sadnega drevja In vrtnic članom »Tižalke kmetijske družbe". Tr-žalia kmetijska diužba naznan|a tvojim Članom Iz ipodnje okolice, ki so se ivojtčasne >rigla;lll za aadna drevesca in vttaice, da ih dobe v zaLgi g. Vatovca v ulici Toire »lanci it. 21 danei v t.wdj In Jutri v četrtek od 9-12 dopoldne. V posameiaih okra|lh tgornje okolice te vtll razdelitev prihodnje dni. — Proti te točnosti.
Vlnogradnliki tečaj na Ormu. — Kranjska kmetij*ka lola na Ormu priredi 9. in 10, maici t. I. vinogradnilki tečaj. Vipo-red teča|a bo sledeči: V ponedeljek, dne 9. marca popoldne od 2. do 4. ure: C*pl|en|e trt. Siljenje trt v illnlcab, gorkih iehah in drugih proitorlb. Ravnan|e t cepljenaiml v trlnld. Saditev novih vinogradov: Od 4 do 6.: Razkazovanje silnice in cepllnih atrojev. Vaje v cepljenju. V torek dne 10. marca dopoldne od 8. do 10. ure: Obrezovale Irt. Ravnanje z mladimi trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Oao!en|e trt, otoblto i umetnimi gao|iii. Popold&e od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v lolskem vinogradu v Cerotcih. Priglasila (po dopisnici) se sprejemalo do 28. {e-bruar,a pri iavnuUljU«u kmetijske iJe na Qiinu polta Kandi|a pri Novemmestu. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo pttce stroške do Novegamesta In tudi pedpore 150 K na dau za prehrano. Za to podporo |e ifcba v prlglastlu prositi In se Izplača le tistim, katerim se je iccecao dovolila.
Pred tremi leti se je zavarovala na *ivl|tnjfe goi^a M. Jonko»a, sopicga vtiepo-sestalka v Bovcu, ined drugim družbi tv. Cirila la Metoda v kcrht za vsoto 500 K. Ta častita rodcljubka Je minulo leto umrla, »Piva češka tpiuin» delnlšsa družba za zavarovanje ua 2ivljcti|e, g-civul zastop v Tritu" izplačala je družbi po odbitku nekaterih itrolkov vsoto 492 K 12. Za to n(eno Izplačilo popolno prlznan|e.
Telovadno društvo »Sokol" v Bar-kovljah bo Imelo ivo| občni zbor dae 27. t. m. ob 8 in pol zvečer ? proitorih ,Obrt-aljikega društva* v Barkovljah. Natdar I
Dobi
žična
v	.............in iliiitlllulllllllllllllllllllllll
W7o$ttxtfnaprištednost Sjajno hijelo SrijeHo
dki R. DITMAR, GebrUder Bnunner, Piaiza dal Ponterosso itv. I.
V Trstu, dne 25. februarja ISU4.
„EDINOST" St. 24
Strm lir
Tržaška mala kronika.
Trst, 24. februarja.
Pustni dnevi so pfč res prinesli oa trlaško ulic3 nekoliko nevsakdanjega ž!/l('e n|a, toda tbte nekdan|e vesele razposajeno-stl, Id je v karnevalskih dseh vladala po-rebio po glavnih tržaških ulicah, nI In je ni več. O kakem ,corsu" seveda nI niti go vora. Vse, kar je ostalo od nekdanjih slovitih trfaškth oujh'h korso? |« le p^r razcapanih mask, ki re prerivalo med množico „Mularlja" Ima tu pač svu| direndaj, tupa-tam vrže tudi le kdo kako pelč'co „kon-feUJ**, kava serpentina le leti po zraku, In to 'e tudi vse. Ljudstvo je pač le piilto na ulico lo vrvelo zlasti po Corsu in Acqjedottu grrlidol, toda voz z lepimi maskami In zlasti s cvetjem okrašenih voz ni več. Gospe di, Imovltl ljud|e, so se prpolroma umeknlll, a v vedujlh In manj Imovltih stoj h pa nI niti potrebnih sredstev niti rreatia volje za take ftva»i Č'ovek, ki komaj Uha|a s s/o|lm zaslužkom, a i pa c-lo ne, se pač premisi', preder bi m'tal težko zaduženi denar na cesto za take neumnosti. Tako |e torej Itgintl Iz Trst] nekdanji pustel kor«o ia ortal (e nanj le spomin. Ljudstvo se |t začelo zanimati za resnejše stvari, a ua drugI Mrani pa pritiska spIcSna draginja In gorpod raka kriza. Temu ali onemu, ki se •soomlnb pestre slike korza v preteklih Časih, bo mordi žal tistih časov, toda kdor pa misli nekoliko resneje, pa bo morda z z3dolčen|em d*|al, da |e tudi ta pojav »namene Izpremembe trž .Ikega lavnega 21 vije nja, sploh trZalke Javnosti. Pustni korzo je neka| specljeloo italijanskega In pustit korzl ao uspevali v Trstu, dokler |e bil v Trstu Italljaaski živeli edioo gospodujoč. Laika lahkomlseleost Ira vihravost Je tu prihaiala do svojega vrhunca. Sčasoma pa se |e začel zavedati tudi slovenski 2ivei| v mestu in čimdalje tem boi| prodirati v |avaost ter jo pronica vati s svojo resno ^t|o. Kd r se bori t vsemi svojimi silami za svoj narodni ob-stbnek, nltra riti čava niti volje, da b) ae bavll s takimi stvarmi, kakor ao poullčae pustae norčij«. Tsko |e z okrepitvijo slovenskega ilvlja v Trstu in njegovim vstopom v Javnost zaspalo marsikaj pristno italijanske^, kar ae gre več za ae aamo Italijanski Trst. No, mi Slovenci gotovo ne bomo lokali za pustnimi korsi, ako |ih Trst tudi nikdar ne vidi več. la če bi Želeli, da izgine sa njimi le kaj, na| bi bilo pred vsemi to, da bi isiks mularlja, ki Ima sicer sa Slovenca le psovko „Ičavo" in le ka| grlega tudi v pustalh daeh ne pros|ačila po slovenskih lokalih Id nadlegovala gostov s svoiiml s aa|večjo telavo naučenimi ,TI vel spaval, Milko mo|a-. Ge si drugače ae more|j nabaviti deaar|a za popivanje In krokanje, naj tudi ne hodl|o po:j k nam, kj ae potem ? ? ah vato norčujejo Is oas la nas smerJs|o. Na) oblast odpravi lo razvado, In oai resno in tresao misleči ljud|e |e| bodo vedeli u to le hvalo 1 Trst kot prvo irgo-vlasko raeeto v drŽavi nI prav nič izgubil vsled preaehanja pustnih korzov, temveč kvečjemu le pridobil, In tudi pridobi, če Iz-glne|o tudi vsi pristni laiki ostanki ts preživel« navade.
Zaradi poilga sta bila, kakor smo poročat', pred kratnim časom aretirana trgovec Marcel Taussig in n|egov pastork Peter Verhltz. Obdolžeaa sta bila namreč, da sta sama zanetila ogenl v svoji trgovini z umetnimi cvetl'cam! na trgu s?. Ivana. Bila sta v sodnem preiskovalnem zaporu. Preiskava pa je dognala, da sta bila oba nedolžna in da |e ogenj oas tal po nesreči. So-dllče (e zato ustavilo preiskavo proti u|ima la bila sta Izpuščena v svobodo.
Rasne nesramnoatl le uganjal po Bel-veder|u neki Franc Bran zel, star 32 let, ro-d:m It Dolenj pri Krmhu, stanujoč v Trstu
v ul. Moatecchl it. 9. Ker ga	|e stražnik zaradi tega pokaral, ga je začel	Branzel obkladati s pso7kaml. Stražnik ga	Je končno odpellal v zipor.
Zaradi tatvine. Pri tukilšajl zalegi raške f07sr~e av'onnbllov In bldklov,
uch, je bil naroeičcn kot mehanik 17ietni Ivan Oilotjpli, rodom T'žičan, stanujoč v ul. Tor S<n Plero Št. 14. Danes pa je bil ta Gjtcppfn aretiran, ker ga Je ovadil za-stopnk t?rdk?, da je ukradel rane stvari, ki rpadajo h kolesu, vredne okrog 50 K. Ukradene stvari *o našli v njegovem stanovanju.	_
Porotno sodišče.
Pomladansko zasedsnje tržaške porote se prične v ponedeljek, dae 2 rnsrca. Kat glavni porotniki so bili Izžrebani za to i;-sedanje; Rihard Adnul, Viljem Almeda, Klemecc Ar?, Anton Bablč, Alfred Bschiscb, Jakob Ban dei, Srečko Barlel|, Kvlrln B xa, Andrej BUjak G/!.1oa Bosma, Angel B.tie i O Idon Cav Ic-nte, lvaj Ciiermetz, Mhael Dulraov'č, Viljem Fiblaal, AvguM pl. Fds-zecy, Karel Govanella, Eni. Hllebund, Edmund HjosJI, Paer Jeraj, F^.i Lirape,
Ivan Letiš, Karel Malatan, Jakob Minktč, Jakob Piltana, dr. Pavel P.tzRello, Jjslp Planinec, Fran Popataik, Jjsip Pfebllič, dr. Rc-Preiloso, Oskar Radouavkh, Karel Reno^r, Edvard Scheimer, Jaka Šoka, Aleksander Zgur, Fabl&n Žgur. Namestniki: I^nac*| B :k, Nikolaj Derin, Anton M IfiJ, Aleksander Ma-rangonJ. Hjgon Piroaa, Amon Sabilcb. A -tur Sacralscheg, Arhlmed Stupati, Gjstav Tsrabocchia.
Slovensko gledališče j
V nedeljo ob 3*/« popoldne se uprizori! kot kronska predstava
.GOSPA MAjORKA-
Ta predstava ponudi popoldanskemu; gledališke :u občinstvu lep umetniški užitek.j
Zvečer pa bo premijera izborne In du-! hovite veseloigre
.GOSPOD SENATOR'. Vstopnice za obe predstavi se dobivajo pri gledališki blagajni.
uruštvene vesti.
D jaški pKs priredi ;lov. akad I r. diultvo .Balkan" v Tr»tu dne 7. rap.rca. Opo:^r|amo Javnost na to prireditev mlegn. dl|aštva, ki bode nudila udeležnlkom obilo' užitka.
Slov. akad. fer. druttvo »Balkan* v Trstu oaznan|s, da se vršijo stda| njegovi sestanki v posebni sobi nove gostilne „Kavarniške in gostilniške zadruge čiaaov NDO.* — Danes, v sredo ob 9 zvečer reden sestanek.
Kolesarsko drultvo »Balkan« Je Imelo svo| redsl občni zbor dae 25. Ja-nusrja t. 1. Mnogoštevilne navzoče Je pozdravil g. Leopold Pegan. Iz ta|alškega poročila poaaeml|emo, da |e društvo v mlno-lem letu na športnem polju |ako napredovalo ter da |e imelo lep uspeh aa narodnih ia aa medaarodaih prireditvah. Blagajniško poročilo |e podal g. Silvester Marc. Na to [e bil Izvoljen aledeči odbor: Predsednik Leopold Pegan, podpredsednik L|udevlt

Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, dežehih pridelkov
M. TRUDEN • TRST
Itlta Gruintil* Si. ii - Toi.-f.»n St. 2:?! In l«l>
(Slavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti.
Brzojavi: '."RUDEN - TBBT.
Vino z Brionskih otokov 1
(r
Kavčič, bLgajnik Andre| Koslan|evec. prvi tajnik Emil Firm, drugI tajnik Fran Ojreo šek. Odbornika Leander Kerševan In Viljem
______a*
<5lavna zaloga:
rst - ulica Carlo Ghega	štev. 11. U
Telefon 28-20.	® SPECI)BLITETB:
Bela in črna namizna vina. - Vma It suhega	grozdja sladta
In dezertrva.	wk t
i
e«
o
d)
H Ibir. Namestnika Silvester Marc h Ivan Ostrovšza. Pregkdovaici računov han
Pcčkal In Jdkob Mei^ec. — Občal zbor (e Imenoval ča«tn!ma čl.noma go»p. Vladka Tr-jovca la Viljema HHbnrJa.
Nova društva. mestni St o |e vzelo
naznanje prr v.la sledečih novih društev: .Sokolrkl d m" v Gulcl, .Hrvst ki Sokol"
P'l S/. Matiji (pri. okr. Volosko), .Kato-Ulico s!ov. izobraž. druš>"o" v Cspovanu, „Prostjvdjio gisilno društvo" v Nemškem Rutu.__
Vesti iz Istre.
Iz Pule Pi»ce| čatn *mo molčali, ker smo mislili, da se g. dve r a svetnik Manussi vendar ž" enkat osokoli lo nrd)meiti voditelja tnkr;5n|"ga pol'ci|>kega (ddeika t drugo ocebu. Še eikrčt pozMjamo, naj aapiavi red, »icer pridemo v |a.»ost s stvarmi, ki mu ne bodo l|uoe. Dosedal so že vse stranke In odl'čce osebe protestirale proti sedanjemu sistemu pri policijskem oddelku, le socijaincdemokrafična še ni. Sed)| pa čujemo, da heče tudi ta stranka poseči vmes In sklicati v ta namen |aven shod. Znani ko i Jent vodje rečenega oddelka In
{>ri|atelj umrlega Dardija, Carlln.. Je premelčen i Pule v Trst. Upa|mo, da je to začetek — čilčenja. Vedereraol
Vknjižena tvrdka, dobro upeljana v prodaji
likerjev
/. vkojižeuo znamko in svetovnega glasu
išče druga kapitalista t=š>
b 15—20 tisoč1 krou, ki bi zutnogel uveljavljati svojo aktivnost. Naslov pove Inseratni oddelek ,.Kdinosti" pod štev. 79.
SPLOSNA HRANILNICA
TF^ST, VIA TORRE BlflNCA 41. VLOŽNA OBRESTNA MERA: 4 "L POLULETNH KRPlTAblZACIJA OBRESTI ff># POSOJILA NA ZEMLJIŠČA, POSLOPJA PO 57..67.0/. ESKOMPT MENIC # LOMBARD i>f>i>i>i><>i>i> PUPILARNA VARNOST tf>i>i>i>«i đ> fi fi fi fi fi f fi fi
olje za sluh
ritinu bitro in i.ct (jlle oulil>
um nimi i ju h M^I r ilnil »MMM
tuj. tko j. I* uituin: Bl.k'OK* .Us. K 4 —
. M.ndilua a u por.t' Ltobivt M MDo v ..LBVARNI ZANETT!" Tr»t Vit Suot» itT, 11
Tržaška zadruga pekov
rupituje
službo zadružnega
^ tajnika.
Zahteva se starost nad 35 let in popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika. — Prednost iinajo oni, ki dokažejo znanje nemškega jezika. — Plača, ki se plača
postecipatno, znaša K 200 mesečno. Prošnje, kterim je priložiti prepise spričeval o dosedanji službi, kakor tudi druga spričevala, ki naj dokažejo sposobnost prosilčevo, naj se predložijo do 15 marca v društveni plsurn! v ulici Acquedotto št. 15, kjer se dobijo natančnejša pojasnila. BSBBBBBBSSn^
Prodajalna jaatvin na drobao sn na datoalo
za gg. c. kr. uradnike in civilne
Trat, ul, Molin piccolo št. 10,
Vogal ul. Ca&erma.
Velik litor kolMlJalnsfli blag., |.«tvl., tuhega aidji ti dellkates. Sprajmej. ae
taltmiSn. in |.oitM pailljatve.
ffSf I Kozmerlj.
IS
DOMINIK TE-CE
Trat - ulica Belvedere štev. 47
pripore Čt cenf cbč'nstvu svojo trgovino Jest*ln In kolonij, blaga, katero teduo sveže. Postrežba na d m. - Vino In likerji v steklenicah.
itf>#
zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. 0
flajfineje namizno olje, priporočljivo za on«, ki trpe na ^ friteA Želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60. /tm* i
iflliMlJif%[f tef Inftif titf % (Pl ti#tii» ticPti JliffMnf ti V«
11 mm
m
Strna IV.
Vesli iz Goriške.
Dolnja TrebuSa |e vsi v tolminskih hrtolb. Marsikateri dolin.r si predstavlja ob Imenu TretuSa pravo Sibirijo. AH tudi Trefa. Sa ni tako zapuščen kra|, kar se je po-kaialo dne 15. t. m. Tega dne te Imelo bralno drultvo „Vodnica" svojo prvo ve^e lic >, ki [e uspela Jako dobro. Na sporedu sla bili i^rl: .Idealna tčšča" in .Dobrodošli, kdaj pojdete domov", pit.'m deklamacija .Hajdukova oporoka", ki ju [e deklamral g. učitelj, oblečen z vso opravo hajduk?. Pred pa je še pojasnil, kr) so bili hajduki In kako so nastali; s kratkimi beseda o. i je povedal vso igcd^lao obeh slovanskih držav na Balkanu. Ljudstvo je z rapeloit!o sledilo njegovim lzia|anjem. Naradnje pa |e bil ie tol|lv prltcr, kar je vtbudl'o rnarg,-) smeha. Ta dan [e bil za zavedne Trebušne dan vestlja. Vsa čatt vi It mu r. kčlletju, kl a tako vnemo dela za društvo. Pott m iskrena zehvala vsem. ki so kakorkoli pr'oorrojll prireditvi do tako lepega uspeha. Že'etl bi bilo, da bi lej »ledile Še druge. .Vodnici" želimo najboljših uipihov v b dočr. X.
Ženbka podružnica CM D vabi vse ivoje Clim'ce in druge pri|rtel|'ce DruŽhe na občni »bor, ki se bo vršli dre 1. marca r. I., ob 4 popoldne v „Cltalclci". Dnevni red obtčajm. P<istopile so kot udlnje k podružnici: gge.: Oisela dr. Dolenčeva, Marta dr. Verčonova, Milka Olivova, Jožtfj Smetova, Marl|a Filipčičtva, Juilpina Kovačlčeva, Karollca B:zikova, ggce. VeLoslava Mozetiče v a, Franlca Kccjarova, Albina Rebcova. Veiela družba Trždčanov nabrala v gostilni Orbcc v Sežani K 5 —.
Narodna čitalnica „Balkan" v Gorici |e Imela pred kratkim avo| drugI redni občni ibor. Predsednikov pozdravni nagovor aa jborovalce, v katerem le spominjal člane ca n|lhovo dolžnost, je vzbudil obilo odobrava n a. Tudi tajnikovo poročilo |e bilo z burnim aplavzom sprejeto ter izrečena lajnlku zahvala za (rud, ki ga (e Imel v poslovnem letu. Kakor je razvidno iz poročila blagajnika, je društvo ie v svojem prvem Itlu obstanka Imelo pohvalen uspeh, ter Izrečena mu je bila zahvala za požrtvovalnost, ki {o |e fmel napram čitaln.cl. Želeti bi bilo, da se (udi v bodoče drultvo lepo razvije, ter uitreže članom t oblllm časopisjem ter dobrimi knjigami. — Pri volit v I odbora no si .Balkanci11 Izbrali moie, ki bt do morali vodili čitalnico tako, da bo cdgovariala tvojemu namenu. Izvoljeni to bili tledečl gg.: predsednik dr. Peltr Medvešček, odvetniški kandidat, podpred«edalk Praic Perko, te-stavr&ter v „Trgovskem Domu", tajnik Franc Žiro, učitelj, blagajnik Fracc Brezel, c. kr. poitnl uradnik, knjižničar Avgultln Šabec, iadučitelj fn voditelj „Malega doma", go tpodar Peter S.kcman, brivec, odbornika Alojtll Schlvitz ml., Ujučarskl mo|ster In Anton Ktulič, krojalkl mojster, odbor, na-meitnikl Adolf Skrabar, odvetnlfki uradnik, Anton Tabrf, c. kr tod. uradnik, Leopold Siamlč, deželoi uradilk, pregledovale« računov Fraac Žbona, uradalk „Monte dl Pictf" In AvrellJ Blsall, krčmar. - Pri točki .Slučajnosti" to pedali člani raillčne pred-Irge la natvete, kako aa| bi te čitalnici pomoglo do taželjeaega uspeha.
Druge slovenske dežele.
Kranjskogorska podružnica „Slovenskega planinski ga diuitva" vabi vse tvoje člane kakor tudi druge prijatelje planinstva na redni občal zbor, ki se s ril v nedeljo dne 1. tulca 1914, ob 3 popoldte v Mo| strani pel »Smercu". Poleg drugega Je na dnevnem redu voiitev novega odbora In preglednikov. — Po občnem zboru prosta ubava. _
Književnost in umetnost
Odborova seja .Matice Slovenske* dne 13. februarja 1914. Predsednik re je spomlnlal smrti dolgolttnfga odbornika Šolskega svetnika Vilibalda Zupančiča ter po-rčal sledeče: Drultvena knjižnica ae le kataioglzlia. Knjižnica Nobelovega instituta * Stcciholmu ti Izpopolnjuje svo| slovenski del. V zameno stopimo a „Slcw. Towany-stvom* v Krakovu In z „Opltlniklmi Novinci* v Bltolju; t Ktakovsko akademijo te bo Izkulala doseči ivesa. Preostala zalega Rotimasslerjevih „Štirih letnih časov" te odstopi „Šolski Matici". — Kot ustnnovnlkl »o prlitcplli: r. kr. učitelj Ivan Kovač v Šbenlku, ravnatelj dr. Josip Trmlnlek v Mulboru, centralna knjižnica mestnih lol v Z'grebu župan ragrebškl arhitekt Janko H JJac In srpski vseučiliški seminar. — 11 zemljepisnega odseka: Zemljevldno de'o |e končano; za par dni pcjdefo kortk-l ture na Duna| v c. in kr. geografski zared,' ki tiska z<m'|evld. Zakasnitev zemljevida e neprijetna, a umljiva ; eotrudnlkl »o mora l' d lati brez podpor, k&kor |ih dobivalo za! r&ko delo znanstveni dtlevcidrugje; odlične rotrudnlke kakor pref. dr. Cerko, pre f P.-jka, in dr. Orožna Je rano ugrabila smrl; na-svetovanl pcrravkl, ki so zadaje lelo prlha-)ail Iz raznih krajev, to ti često direktno nasprotovali. — Iz „odteka ra tlc-venski jezik": Pregled o slovenskih dialektih (z dlalektololko karto) priobči prof. dr. Nachligall. Z\ dlalektoloike itudlle bi Jugoslovanska akademlfa" v Zagrebu dajala p)dpore; nekaj takih KudIJ je deloma pri-
, EDIN(VT" "t. 24
V Trotu, due 25. ftb.uarja 1914.
DAROVI,
—	Za paviljone na olanlnskem plesu so darovali: gg. Kattellč Materija K 20, ravnatelj Skorkovtky K 10, Bubnlč Slivi« K 5, po K 5 A. Lokar Ajdovščina, E. Schrty, dr. Reja Bazovica, Urbaačlč-Grunlar Bazovica, J. lamSek Opčine, K 4 Dujc Za vrhek, K 3 v.thoilo Braniča, K 2 S. Hom perle Hudajužna, Vrabec, I. Wegl 1 buteljko ltker|a, nadzornik Mate|člč 9 buteljk detertnega vica, N. Stepančlč l/a kg kave, 1. Bandel 5 kg aladkorla, F. Mlet Ikatljo bllkotov, 1. Perhavec 4 buteljke peaečega vina, A. Lukla Protek 2 buteljke Prose kar|e, družina Suban Sv. Ivan 4 buteljke vina, F. Ivanlievfć 3 buteljke vina, G. Zidar 2 buteljki nfolka, N. Savljanaki 1 torto, 1 jezik, L. Mlllč 1 lartilj, A. Babnlk planinsko pllačo In refolk, g.ge Primožič 1 torto, 1 obišalo za iro, M. Stat e 1 salam, Rekar 1 salam, Lamut 1 šariei|, dr. Pettova 2 torti, M. Primožič pecivo, gdč. M. Čok 2 buUljkl vina, I. Švlgl|eva 10 p. klobas, A Čok 1 butel|ko likerja.
-	Za Ciril-Metodo v plet: gdč. Cok 8 komadov galanterije, gdč. Angela Valeatlč
1	stek. maršale, 1 stiki, m&raichlno, g Fian Orel Portorote 6 Škatell rib, ga. Vera Ponlkvar 2 posodi ta cvet'ic, ga. Marija Pfnter 10 par klobas, g. R. Ooll 1 stekl. cipra, gdč. d »Igel 5 p. klobat, ga. Greto rlč 20 p. klobas, g,a dr. KritulovIČ 1 veliko iteklenteo opola la pečenke, ga. Roia Perič
2	vati, g. Rzdotlav Srebotnjak 1 ttek. re f Jka, ga. Ivaaka Dltrlch 1 ttek. Ilkorjs, ga. Trlpcovlch 2 krožnika za torto, 1 servis za sadje, 2 bcmbonltre, 1 servis ra likorle 1 servis sa pivo, I servlt ta kompot, 2 pote de za biškoie.
Razne vesti.
Pretkana sleparska dvojica. V Bol-canu so aretirali baronico Beskov-Radolovo, ki je na tumu, da |e Izvršila sporazumIjena s tvo|lm možem, ki |e pred neka| časom pobegnil, cgromne sleparije. Obtcženca tla kupila I. 1911. pri Meranu grad Pinzanau za 260.000 K In sla dala nBkupnlao do sedaj lele 5000 K. Živela ita zelo potratno In i*a napravila v teh letih c grom no dolga pri trgovdh In pri lelovalčar|lh. Ogoljufala ita le celo davkaiijo za 7700 K, ki Je ugodila njuni prošnji, da počaka za plačilo. Preiskava [e dognal?, da |e dozdevni gra-IČak baron Radolov sin nekega berollsskega kcčl|aža, ki je Izvršil v Beiolinu vtč tatvin In vlomov.
pravljenih. Popolne študije o Trubarjevem jeziku le nimajo. Zbra e in Izbrane spise o. Stanislava Škrabca začne Malica lidajatl kot posebno založcho, ki |o bedo M tlčar|l mogli dobiti za primerno nhko cero. — Narodopis|e: Amaterji lotogrrli naj bi fotografirali n. pr. domače priprave, preprosto kulturo, orodje, gorske keče, pedobne obrti, predice, terlce, življenje kmeta, kako ?reraža|o lev, delo v Železnikih, v Kropi, Kolednike, kmečko sutbo, fante, ki pejo, t dekleta, ki po|o, ki Igrajo vrtec, belokranjsko , kolo Itd. Ob ustanovitvi nove „Deželne, _. (l l0 oWre zveze z? tujski prcmcl*, ki Ima posebno.1 » ' » p pa ogo v .Dcmovfncznanstvu", |e Matici! načelnilt/o tega odseka opozorila na svo| j „Narcdrp'snl rdrrk" In n|ega načrte. — f Iz „Kn|ižnega odseka": Na reki; poseben dopis se odgovori, da Matica Izda 3 Slov. nar. pravl|'ce In pripovedke, ko bodo 4 kcnčace „Slov. nar. pesmi* In da se misel] o izdanju knjige o vseh straneh slov. kul turnega življenja da uresničiti takrat, ko Izidi .Jugoslovanska enciklopedija", kjer bo gra divo zbrano. — Obsežno monografij o Efnspleltrju Idi „Družba sv. Mohorja". Pisatelja ž votoplsa dr. K Glaserla le nimamo. Monognlljo o ho Ig. pesniku Penču Slave] irovu spile ere f. BezenŠek. Za zgodovino Šlaferske, ki bo Izila v Slov. zemt|l, le ved 10 nI bilo mogoče dobiti plsatel|a. — Le omenja se predlep, da hI kateri pisatil| izvedel Jurčičev rudimentarni roman nS!ov, svetec in učitelj". — „Koreapondesco dr Jos. Volnjaka" (I. del) Je priredil dr. Lončar. — K n 11 ž n I program za 1914: Zabavna ki|ižafca in Knezova knj'žnlca. — Volnlakova korespondenca. — Srbi hrvatska naredaa lirika (Ženske peimt), ki jo priredi Ovetko Gol r. — Prevod it svetovne k d JI ževnostl (Tolstega „Vojna In mir"; Analole France: „Th. is'). — „Ižansko narodno blago* (pravljice). — Škrabčevlh spisov I snopič Izide kol poiebao Izdanje. V evidenci Je I nadalje Imeti miiel o izdaji itarellih slov. pesnikov, ki 10 dosle nt pristopni In fe zato nemani.
1* t t. 60 U
Hranilnica in posojilnica v Dolini
irgi-tro »na zidruga i nei nie eno ia«ero
vabi
ki bo
dne 8. marca 1914
lutcia proitcrih t Dolini.
DNEVNI REDr F rt čil ntčtLt^a :u n^dio stv&. 2. Rrur..ki takijuček za iesto upravno feio 1913.
Č rrrzl|ike^;. peri čll^. Di.cclnllna volitev oaiehtva in vuiit^v n.'idior t a. 5 Slučajnosti.
V n'uča;u da bi s tem eHicani občni zbor ne bil Hiclepfcn (b ozii&feni uri. pu f e tiHiio drugi ob.'ni /bor |>ol uro VnHnejp, ki nklepa v umi tu t; 3">. za-druimb p r« 1 ■ 1, ob vmikem številu nnvzu'ib čla: ov
Načtlbtvo.	Nadzorstvo.
asa
mm
m 06LAS1
Kt) ručauajo po 4 htot. besedo Miiftno tiskane beaode »o računajo enkrat več. Najmu^ia pristoibina zna^ 40 stoti nit
iHSSI
ma
aa
Dve sobi
incblirau se od'laati v mfgpa 4 IV., deino.
ulici
Ko
132
Gostiln* Balanč
hteva te ka.cija
na Prošeku iSđe spretnega krčniarja. Za-109
Mlekarna-slaščičarna M
n.efti, menečni djbiček 220 R, se takoj predi radi fcnir.i za K 1HOO. — NaMov po.t Imeratnl odde'ek Edinosti pod Uv. t bi.	152
Mizarji
llfejo
ulici fliurepre Caprin Riv.
137
MeDliran» soba
hrauo ali brez iste, za eno ali d>e osebi, te tddatdi v ulici Comnrercaie 51, pritličje.	337
Nnvo hl*i"nirt 'J Vilt ^elvetl- r» 8t. 4 ae p'i-nuvu uri lUba p^c^ Fuvnemu občinstvu.
Udani Muljević Juri", h|»il pinnČnl* V. Gjurna.
20'! fl
Odda se
nubluvana »oba. • Ulica boacbetto Stv 40, II. n., vrsti 8.	138
Proda se
dvorec v bn'jll legi D vače. Dejet prostorov, obdelan vrt c ograjo. — Cena s pohištvom vred kron 20.000. — Naslov pri Inietatncm otdrlku Ediuoiti.	147
zmotni neu< Jčine,
Stalni krajevni agenti
•prejmejo ali pa nastavijo s iti.luo plačo ta prodajo v AvsUo Ogrril dovoljenih sreća. - ~ Aferkar", Uruo, Neuga^se št. 20.
Ponudbe pčd m i
Hfljflju cecdda pre štor le .40 let o. st ječe IlaJCIll trgovine s stauovanjeni oziroma brez iaiega na Al»tuem trgu fprrd ljudsko Solo) v Idriji. Tirmena pnjasniln dnje M, E, ulica Le.anto 18 pt. Puli (Pola).	125
nslinm	fH obTt primeren pro-
IluJCIll „tor v hiii „Delavskega konsumn. druktva* pil Sv. Jakobu.	118
1000
pasteriziranega in vsaki dan svežega
mleka
odda po najnižji dnevni ceni MLEKARNA HRUSICA. - Odda se tudi manjšo poljubno množino. - Mleko se pripelje vsako jutro v Trst na vozeh iu Be direktno doetau kupcu v lokal. Ponudbe naj se pošiljajo na: Mlekarsko zadrugo v Hrušici pri Pod-gradu v Istri.
■ ■SS£££93HE1!B!SHB
FrateHi Esub^r
Trat, ulioa Carducol 14 (ex Tor rent«; --- Zaloga ustrojenih koi. -
Velika U bera potrebščin u Čevljarje. — Specijaliteta
poipebUin *«i aodlacjt.
Bifism Amarnfjm
Po ceni na prodaj
blizu Gorice 3 močni, Strapaca vajeni konji in 2 voza z plož&ulo za prevažanje blaga, radi nabave automobila. Cena po dogovoru.
Vrprašanja na uprav, toga lista pod Šifro „Tovarna".
Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene!
n
'i.
Zalogo olja in ::: jesiha:::
mit« in sveč In vseh potreb« Kiđ*sa gospodinje TRST, VIA
DELLE ACQUE STEV. 7 i::«:
VAŽNO! V prodajalni je shiamba, v kateri labko od ožijo perice svojo cuie.
■	B mm IN	u
	m Mm	u
		
		
Odvetniška pisarn? Dr a. Gustava Gregorina in Dra Edvarda Slavika sgrejme
izvežbanega
uradnika
Plača po dogovoru.
Sprejme s« kontorist aH konlorislinja
z znanjem slovenskega in hrvatskega jezika, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki so zmožni tadi še laščine, ---dobijo prednost.---
Ponudbe pod ,Pc&tni predal 47", L ubrana,
Ivan Hervatlnov naslednik
JOSIP MASUTTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
trsoulno lesmm In koHnll. maso
Specijalitetu: kava vseh vrst In cen. ,
Kje se doDl bia$o po zmeram cenah 7
BV Edino le '•i
v trioulnt manafaKtnrnesa masa
A. Laurenčlč, Trst
ul tfuova 40 (vogal ul. S* Gijvauul) 'rodaje se: vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje urajce za moške, ženske in oUoke, fuštanj, trllž. plk.ve, beli in delani; volnene in bombažnate odej«; n«ril<> izcjoinvljann |n na mnier: vse poU'tbšiiiuc za ^uiU^v. Drob:;i ^»redineu.
rtn*Tfn'riffMi i*-

I jO vre Bulle
prip.roča ^vojo
gostilno „Brioni11,
(„IiAttorla Brioni') z vrtcu, pripiavriiu
za seetanlre in nabavne prireditve. Trst, vla deli* Istria tu 16 (v bližini cerkve,
»v, Jakoba). T:i£\jo se prvovrstna dalmatinska viua u Omiša, črno, klo in opolo. Pivo „Adriju" pilinkovac iu margulu ter domača kuhiiya in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. t* a prod-j o gorin&veoeuih pijač in mrzlih jedi!
Seme Nujboljše iu najlepše zeliščno iu cvctlično seme. uCt 111^)1
---Ker je sedaj najprimernejši čas«, naj se obrne frlt ^l)l¥na prodi.
vsaka gospodinja in vpak ljubitelj vrta na pod- N S&(J1 v l«in«: v Meh Buo pita o tvrdko, ki pošlje za K 3 — 30 zavitkov av FurUniji	vPp«ti-
semena. Vsaki zavitek no?i sliko zelenjave in ,nD,lm cii,'ro«so 3. Tti". 1249. cvetlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletju kapus, wirsing, belo zelje, pravi olrovt, špinačo, dunajske kolerabe, korenje, peteišilj, zdleno, peso, salato, rtdkev, ližol, grah, krastavce, buče, melone in 7 zavitkov zr—-r— cvetličnega Bemena. Za K Fr— dvakrat toliko.	zr-