Posamezna Številka 10 vinarjev. ®*.IL v lium v loret n. aprila irn. Leto XLV. m Velja po po8tJj s u eaio leto napre)., K 26-— sa eo meseo „ .. „ 2-20 aa Nem6l|o oeloletno, „ 29-— aa ostalo Inozematvo, „ 35 — V Ljubljani na domi Za oelo leto oaprej.. S 24'— sa oo meaeo „ .. K 2-— V opravt prelama« tnesoSno,, 1-80 9 Sobotna Izdaja: s Za oeio leto.....K V— sa Remtljo oeloletno. „ 9-— za oatalo Inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n}e prostor) aa enkrat .... po 30 v aa dva- In večkrat . „ 25 ,, pri vočjlh naročilih primeren popnst po dogovora. - Poslano: ' -i Enostolpna petltvrata po 80 t Izhaja vaak dan Izvzemšl ne« del|e ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red, W Orodnlltvo |e t Kopitarjevi nliol itev. 6/UL Bokoplal ae no vračalo; nelranklrana pisma ae ie aa sprejemalo. - Urednlikoga telefona itev. 74.« Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol št. 6. - Račnn poštne branllnloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Noše Primorje. Ljubljana, 10. apr. 1917. Vihar vojne groze leži nad našim Pri-morjem. Italijani, stari dedni sovražniki avstrijske monarhije, habsburške dinastije, Jugoslovanov, zbirajo svoje čete, da poskusijo bojno srečo v deseti soški bitki in uresničijo svoje sanje o Trstu. Vemo, da bo tudi sedanji njihov napor zaman. Ponosni smo pa, da so na našem jugu ravno naši slovenski in hrvatski polki proslavili svoje tradicijonelno junaštvo v^ obrambi svoje ožje in širše domovine. Zgodovina bojev proti Italiji je tesno združena z imeni junakov naše krvi. In na to smo ponosni pred Avstrijo in pred svetom. In to Primorje, ta adrijanska obal, biser Avstrije, Hrvatov in Slovencev, je po velikanski večini naša. Naši ljudje so že pred stoletji z orožjem v roki proti Benečanom ohranili sebi in Avstriji staro svojo domačo posest, svojo grudo, ljubljeno z vso iskreno otroško ljubeznijo. Dalmacija, hrvaško Primorje, Istra, Trst, Goriško so nerazdružljivi deli našega narodnega in avstrijskega telesa. In zvestoba naših ljudi, stebrov avstrijske monarhije na jugu, je tako čista kot kristal in niti sencc madeža ni na njej. Zato se čudimo posebno v zadnjem času od gotovih nemških avstrijskih krogov izraženi tendenci, ki kaže popolno neume-vanje našega juga, avstrijskih interesov. Ne jemljemo teh nerazumljivih pojavov preveč resno, ampak jih samo registriramo, da obrnemo pozornost naših ljudi, širše avstrijske javnosti na to naše, s krvjo jjUnakov prepojeno Primorje. KorOški Nemci, na čelu jim Dobernig in prof. dr. Angerer, so že pred časom povedali svetu, da mora postati naša adrijan-ska obal, naš Trst trdnjava nemštva »Boll-werk des Deutschtums«. In nemški volks-rati na jugu, na čelu jim nemški volksrat • za Primorje, so pozvali ostalo avstrijsko nemštvo s klicem, da mora postati Trst nemška posest. Zato pa zahtevajo v Trstu pred vsem navtično akademijo z nemškim učnim jezikom. Dunajski mestni svet je na ta klic koj reagiral in dunajski župan dr. Weisskirchner bo predložil 13. t. m. mestnemu svetu predlog v odobritev, da se dovolijo od dunajskega mesta v realizacijo tega projekta štipendiji in druge gospodarske podpore. Še bolj smo se pa začudili izvajanjem nekega nemškega profesorja H. B. iz Trsta, ki razlaga v velikonočni številki »Grazer Tagblatta« na podlagi krajevnih imen, da je pravzaprav značaj naše Primorske že od pamtiveka zgodovinsko nemški. Nima pomena, da bi se spuščali s tem profesorjem tozadevno v debato, ker vsak zgodovinar in nezgodovinar ve, da ima naše Primorje izmed avstrijskih dežel najbolj nenemški značaj. Toda vkljub temu so ta izvajanja značilna za tok in duh, v katerih plovejo gotovi ljudje, ki ne razumejo ne naših ne avstrijskih teženj. Taki in podobni pojavi kažejo jasno, da se še dobe ljudje, katerih ni sedanja vojska prav nič izučila. Primorska ima naš značaj, v njej prebivajo naši ljudje, zvesti cesarju in Avstriji. In Trst leži v našem teritoriju, je in mora postati ne samo glavno pristanišče, življenjska sila Avstrije, ampak tudi našega Primorja. Zato mora biti vse naše narodno, kulturno in posebno gospodarsko delo obrnjeno na to našo najvažnejšo točko, na Trst. Kakor pozdravljamo ustanovitev domačega parobrodnega delniškega društva »Oceania«, tako želimo temeljite koncentracije našega narodnega kapitala v našem Trstu, v našem Primorju. In predpogoj te naše gospodarske in trgovske organizacije pa je višja trgovska in navtična akademija v Trstu, in sicer ne z nemškim učnim jezikom, ampak v jeziku domačega primorskega prebivalstva, ki je slovensko in hrvatsko. Naše avstrijsko Primorje mora ostati res naše in avstrijsko. Cesar Viljem za razširjenje državljanski!! pravic nemškega naroda. Berlin, 7. aprila. (K. u.) Cesar je naslovil na Bethmann-Holhvega odlok, v katerem najprej poudarja, da je vkljub vsem krvnim žrtvam na bojišču in težkemu pomanjkanju ostala neomajna volja naroda, da zastavi svoje poslednje za zmagoviti zaključek boja. Nadalje pravi cesar: Doživljaji te borbe za obstanek države uvajajo z vzvišeno resnostjo novo dobo. Naloga državnega kanclerja Bethmann-Holhvega je, da zahtevam te dobe s pravimi sredstvi in ob pravi uri pomore do izpolnitve. Poudarjajoč, da odobrava načela za notranje relorme, ki jih je Bethmann-Hollvveg razvijal ob raznih prilikah, izjavlja cesar, da je v stremljenju, da služi blaginji splošnosti, odločen, takoj po srečnem zaključku vojske, ki kakor se trdno nadeja, ni več daleč, izvesti izpopolnitev notranjega političnega, gospodarskega in socijainega življenja. Zlasti mu je na srcu preobrazba pruskega deželnega zbora. Cesar naroča državnemu kanclerju Bethmann-Hollvvegu, da mu predloži določene predloge, da se to vprašanje ob po-vratku vojnikov hitro reši potom zakonodaje. Po velikanskih činih vsega naroda v tej strašni vojski ni več mesta za razredno volilno pravo na Pruskem. Nadalje bo imel zakonski načrt poskrbeti za neposredno in tajno volitev poslancev Gosposka zbornica bo mogla bolje ustrezati velikanskim zahtevam prihajajoče dobe, ako bo v večjem obsegu kot doslej združevala v svoji sredi vodilne in s spoštovanjem njihovih sodržavljanov odlikovane može iz različnih krogov in poklicev. Cesar zaključuje: Ravnam v smislu tradicij velikih prednikov, ako ob obnovitvi važnih delov našega, v vihri bojev iz-kušanega državnega organizma izkazujem zaupanje zvestemu, hrabremu, vrlemu in velerazvitemu narodu- Tri važne iz:ave. Wilson pravi v svoji poslanici na ameriški kongres: »Mi se nc bojujemo proti nemškemu ljudstvu. Za ljudstvo imamo samo prijazne simpatije. Nemška vlada pa ni delala pod vplivom ljudstva, ko je pričela vojno. Ljudstvo o vojni ni ničesar vedelo in je ni odobravalo. Ta vojska je bila sklenjena tako, kakor so sklepali vojske v starih, nesrečnih časih, ko vladarji svojih podlož-nikov sploh niso vpraševali in ko so se vojskovali v interesu dinastij ali pa malih, skupin častilakomnih ljudij, k> so bili navajeni izrabljati svoje sodržavljane kot slepo orodje. Ljudstva, ki se sama vladajo, ne preplavljajo svojih sosednih držav z vohuni in ne povzročajo intrig, ki naj jim dajo priložnost za spopade ali pa za osvojitve. Take načrte je mogoče snovat", le na skrivaj in pa tam, kjer nima nihče pravice, da kaj vpraša. Zvito zasnovane načrete za napade, ki se podedujejo od rodu do rodu, je mogoče snovati samo na dvorih in pa v skrbno negovani tajinstvenosti ozko omejenih privileg. krogov. Kjer je merodajno javno mnenje in kjer je ljudstvo popolnoma poučeno o vseh vprašanjih, pa to ni mogoče.« (Citirano po Beri. Tagebl.« od 6. aorila). Kako odgovarjajo na ta izvajanja nekateri dunajski časopisi? Poglejmo izvleček iz dunajskih časnikov, kakor ga prinaša »Kolnische Zeitung« od 5. aprila pod naslovom: Dunajsko časopisje o W'lsonu: »Wilsonovo vojno napoved smatra časopisje kot žalosten pojav napredujočega demagoštva. Nihče nc dvomi, cla bo kongres pritrdil Wilsonovi izjavi in mu dal potrebna pooblastila ... Z neizprosno kritiko trgajo (dunajski časnikii) njegove neokusne, neumne opazke, da so vojsko izzvali mogotci v interesu dinastij in male skupine častilakomnih mož. To so hinavske fraze .. .« Take vrste odgovori so po našem mnenju precej lahki. Poglejmo torej, kaj pravi- jo v Berlinu. Uradna »Norddeutsche A1U gemeine Ztg.? je pisala: »Mi vemo sami, da moramo rešiti važne naloge v notranji politiki, če hočemo okrepiti vnanje. Besede, katere je izrekel cesar avgusta 1. 1914 v državnem zboru, vsebujejo program, ki se čimdalje bolj izpolnjuje in ki je vedno izrazitejše stopal na dafi v kanclerjevih govorih. — Cesar in ljudstvo ne stremita za avtokracijo, kakor meni Wilson, ampak po ljudskem vladanju Hohenzollerncev.« Največjega pomena pa je velikonočna poslanica nemškega cesarja na kanclerja, kjer pravi: »Posebno pri srcu mi je pretvorba pruskega deželnega zbora in oprostitev na-j šega notranjepolitičnega življenja od tega | vprašanja. Da se izpremeni volilni red za državni zbor, zato so se začele delati priprave že začetkom vojske na moje povelje. Ukazujem Vam torej, da mi predložite natančirj predloge ministrov (o tej zadevi).,, Po mojem prepričanju za razredno volilno pravico na Pruskem ni več prostora ... Gosposka zbornica pa bo boljše naredite, če bo združila v svoji sredini v širšem in enakomernejšem obsegu izborne može iz najrazličnejših krogov ljudstva, ki iživajo spoštovanje svojih someščanov. To je berlinski odgovor, odgovor nemškega cesarja samega! Krasnejše zmage demokratične ideje ne bi bil mogel pričakovati tudi največji optimist! Za Avstrijo je korak nemškega cesarja največjega pomena in sicer zato, ker se da rešiti tudi narodnostno vprašanje edi-no-le na široki podlagi pametne in pravične demokracije, ne, pa z vpeljavo nemškega državnega jezika in kar je podobnih' »belangov«. Tudi pri nas naj bi vodilni krogi raz* umeli, kar je razumel kancler z besedami« »d^e Zeichen der Zeit.< Umrl je danes v Kranju vpokojenj župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojni župnik je bil rojen dne 7. januarja 1. 1853. na Bistrici v župniji Križe pri Tržiču. V mašnika je bil posvečen dne 27. junija 1. 1876. Kot kaplan je služboval dve leti v Veliki Dolini, potem eno leto v Št. Petru pri Novem mestu. Od leta 1879. do leta 1882. je bil kaplan v Preddvoru, potem pet let. (1882—1887) v Šmartnem pri Kranju. Samo en mesec je bil nato kaplan na Krki, odkoder je bil poklican kot mestni kaplau v šentpeteresko župnijo v Ljubljani. Odtod je prišel leta 1889. kot župnik na Dobravo pri Kropi. Od 3. novembra leta 1896. do 1. aprila leta 1897. je bil žup- LISTEK. Svelolor. Povest iz konca U. veka. — Spisal P. Bohinjec, (Dalje.) Teipni gozdi, gole pustinje, osamljene odkar je uradnik Gospodarske zveze, skale so spremljale jezdece in solnce je pripekalo v hrbtove. »Nezdravja mi, ako nas vipavski grof ne pogosti z vinom,« izpregovori Žižnec, ko jahajo v breg. »Ti si zmerom žejen, Žižnec,« ga pokara gaštaldo, »Dokler bo svet stal, tudi ne bo brez žeje minilo,« odvrne oproda nevoljno. Gaštaldo spet požene konja. Vipavska dolina se je odprla pred potniki in solnce je žarelo na nebu, vinogradi so kazali debele jagode in marelice, breskve in pomeranče so rumenele ob plotovih in hramovih. »Kaka krasota!« vzklikne kardinal. »Tu bivajo Sloveni,« razlaga Kocelj. »Raj na zemlji,« dodene škof Urh. Napojili so konje in dirjali dalje. »V Hasbergu prenočimo, aH ne?« povpraša možniški grof svojega strica. »Ako vzdržite, potujemo daije. Noč otegoe biH svetla. Samo nakrmimo v Ha«* bergu,« pristavlja Kocelj. In vsi so bili zadovoljni z njegovim predlogom. Konji so se pomikali vedno počasneje. Lakota jih je trla in utrujenost so kazali. »Hasberg!« zakliče grof Leopold. Most na verigah sc razgrne in jezdeci prijašejo na dvorišče. Čez dve uri pa so spet odrinili dalje, zahvalivši staro gospo, ki je sama čuvala dom. Prijazna noč jih je spremljala in postajali so spet dobre volje. »Nezdravja mi, če pridemo daleč nocoj,« godrnja Žižnec. > Moj vranec šepa.« Ustavijo se in stari oproda ogleda konjsko kopito. Ni bilo nič hudega. Oster kamenček se je zajedel za podkov. Oproda ga je odstranil in konj je nehal šepati. Jezdeci jašejo mimo bele Ljubljane za Savo navzgor. Že je nočni čuvaj pel polnočnico, ko se predmestna vrata potresejo in zaškrip-ljejo. Čudno je pogledal Oto Orlcnburški, mejni grof Kranjske, ko ga pride hlapec budit in mu pravit, kakšni ljudje prihajajo v gostje. Trudni do kraja gredo potniki v kopeli in potem počivat, hlapci pa so drgnili utrujene konje, dokler niso pospali na zdrgnjeni slami... Gori v stolpu drugega nadstropja kranjskega gradu je bila velika, okrogla sobana, odkoder je bil lep razgled na Savsko tjplje. Ob stenah so viseic zavese, tx> tleh so ležale preproge in na stropu so visele mrežaste rute. Na desno med dvema okno-ma je stal posteljnak, naložen s pernato slamnico in svileno blazino. Izpod purpur-ne plahte pa je gledal obraz kardinala Petra. Na levo je stal posteljnjak, zbit iz lesenih desek in s premikajočim vzglavjem. Izpod platnene rjuhe je gledal obraz pa-duvanskega škofa. Nasproti vrat so ležali na tleh Kocelj, Leopold in Svetobor, zagrnjeni z medvedovimi kožami. Od oken so viseli z zlatom obrobljeni zastori. »Lepa je ta,« oglasi se stari Kocelj v zgodnjem jutru. »Danes bi se spodobilo, da bi nam kdo maševal, da se zahvalimo Bogu za srečno potovanje. Trije duhovniki ste tukaj, pa nobeden še ni prejel mašni-škega posvečenja.« »Jaz se bom dal posvetiti za mašnika, kadar bo kardinal posvečen škof,' odgovori Svetobor, zbadajoč. »Jaz pa takrat, kadar bo češki knez patrijarh,« pristavi mladi I.ombard iz Pa-dove. »Aha, saj smo slišali ob vojvodskem prestolu tudi cesarja ziniti nekaj podobnega,« nadaljuje Kocelj. »Svetobor bo toliko patrijarh, kolikor jaz korotanski vojvoda,« podraži gaštaldo. »Leopold, ti si vedno I.ombardoni za metio. Žal, da si Sioven in da imaš Čehinjo aa odifovaria pikro brnski prošt. Ko bi bil jaz vedel za to pred dvema le« toma, bi bil rajši prejel za veslo na Možni-skem ribniku, kakor dvignil roko nad vama v blagoslov,'; »Tvoj blagoslov nc seže čez korotan« sko mejo,« odvrne spet Leopold ter vstane in odpira roženasto okno. »To je norčevanje iz svetih obredov,. Jaz tirjam zadoščenje, Leopold!« »In jaz ga tirjam. Žalil si mene in mojd ženo, dasi je tvoja sestra,' odgovarja osoin no možniški gaštaldo in vrže svojo roko« vico Svetoboru na posteljo. Ta sc spne po koncu in zakliče: »Pa naj odloči dvoboj!« Otroka, bodita mirna in nikar se na* pričkajta! Saj sla vendar bližnja sorod« nika,« ju pogovarja Kocelj. Svetih obredov nc pustim sramotiti, zine češki knez. »In laz ne svojega rojstva,« pristavi Leopold. V tem odpre duri oskrbnik Tipold in začne: »Želim, da jc gospoda boljše spala, ka« kor jaz. Spal sem nekod v neki luknji, ko« der so celo noč miši škrabale nad mojo glavo in podgane skakale čez moje truplo^ Sreča, da sem bil tako utrujen in da sem končno vendarle zaspal. Ali /daj povabim gospodo, da gre v kopeli in potem v nbed-nico,« nik na Jesenicah, odkoder se je pa zopet vrnil na priljubljeno mu Dobravo. Njegovo delovanje je ostalo povsod v najboljšem spominu. Na Dobravi se je zlasti trudil za olepšavo župne in podružnične cerkve. L. 1891. je dal napraviti novo streho na zvonik župne cerkve, 1. 1893. pa je na novo pokril zvonik otoške cerkve. Tudi je dal obe cerkvi poslikati. Po 321etnem uspešnem delovanju je bil 1. 1908. vpokojen. Najprej se je naselil pri Mariji Pomagaj na Brezjah, potem pa si je zopet želel več du-hovskega delovanja in je sprejel nekatera dušnopastirska opravila v Hrastju in pozneje na Primskovem pri Kranju. Tu si je kupil tudi svojo hišo, ki jo je pa ob izbruhu laške vojske prepustil begunski goriški družini. Sam pa se je preselil v Kranj. — Pokojnik je bil delaven tudi na slovstvenem polju. V letih 1880.—1890. je priobčil v »Slovencu« več člankov in podlistkov, v katerih je opozarjal na velik pomen Družbe sv. Mohorja; s tremi spisi je veliko pripomogel za razširjanje prevažne slovstvene družbe. Slovel je tudi kot dober govornik. Nekaj njegovih govorov je objavil tudi •^Duhovni Pastir«. Zlasti so se mu posrečile postne pridige o štirih poslednjih rečeh, ki jih je imel leta 1888, v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. (»Duhovni Pastir« leta 1915.) —1 Za .svoje vsestransko uspešno delovanje je bil blagi pokojnik odlikovan z naslovom »knezoškofijski duhovni svetnik«. Pogreb bo v četrtek, 12. t. m., ob pol 11. uri v Kranju. Ugledni družini Aljanči-čevi izrekamo iskreno sožalje, blagega pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin. Notranja politika. Vitez Pogačnik — kandidat za predsedniško mesto v poslanski zbornici? Neues Wiener Journal« poroča, da so Čehi za to, da bodi prihodnji predsednik državnega zbora Slovan. Pripraven se jim vidi slovenski podpredsednik vitez Pogačnik. Predsednik »Češkega Svaza« poslanec Stanek je že stoptil v dogovor s »Hrv. slovenskim klubom«, ki simpatično pozdravlja to kandidaturo. List pravi, da bodo Nemci vnovič kandidirali sedanjega predsednika dr. Sylvestra. * * * Omenjeni list pravi, da bodo Čehi sto-piH v dogovor s Poljaki, ki bodo odločili, kdo bodi predsednik. Parlament šteje 516 poslancev. 53 sedežev je praznih. Ob sklicanju bo zbornica štela 464 poslancev, ker 18 poslancev ne more izvrševati svojega mandata. Stranke štejejo: nemška narodna zveza 97 in sicer: 42 delovna skupnost, 29 agrarcev, 24 radikalcev, 2 poslanca delavske stranke; kršč. socialci 67; nemški socialni demokrati (2 italijanska) 42, nemški demokrati 4, vsenemci 3; »Češki Svaz«; 96 poslancev in sicer 36 agrarcev, 26 soc. demokratov, 12 mladočehov, 9 narodnih socialcev, 7 neodvisnih naprednih Čehov, 6 kršč. soc. Poljski klub: 73; izven kluba je Stapinskega skupina 5 poslancev. Jugoslovani: »Hrv.-slovenski klub« 24; dalmatinski klub 7, galiških Ukrajincev je 22, bu-kovinskih 4; Unio Latina: 12 ital, ljudske stranke, 6 liber, Italijanov in 5 Rumunov. 16 poslancev ne pripada nobeni stranki. Slovanske stranke štejejo 231 glasov, Nemci brez soc. demokratov 194 glasov. » * * Gosposka zbornica šteje 11 cesarskih princev in 226 članov. 18 je cerkvenih dostojanstvenikov, 92 dednih in 116 dosmrtnih članov. Desnica šteje 90 članov (12 virilistov, 41 dednih, 37 dosmrtnih članov), ustavna stranka 44 (13 dednih in 37 dosmrtnih članov), srednja stranka 54 (27 dednih in 27 dosmrtnih članov). Izven strank je 12 članov; 23 članov še ni podalo obljube, Sedaj bo imenovan-h nekaj novih dosmrtnih članov. Poslovnik. Dunajski dopisnik »Narodnih Listov« poroča, da hoče vlada poslanski zbornici vsiliti začasen poslovnik le za toliko časa, dokler zbornica sama ne sklene drugega. Vlada spominja na 1. 1861, ko je zbornici predložila začasen poslovnik. V sedanjem poslovniku hoče vlada omejiti sredstva tehnične obstrukcije in povečati predsednikovo oblast. Na Angleškem sme predsednik razpravo zaključiti, kadar se mu zljubi, in sme predlagati izključitev poslanca za gotov čas. To je na Angleškem pravo navade, pri nas pa bodo to določili s postavo. § 14. Če dobimo državni zbor, dobi ta na mizo 160 Sturghkovih in 16 Clam-Martini-covih naredb po § 14. Resna šala, 01 omuški »Pozor« javlja, da je češki poslanec dr, Stransky pozval pravosodnega ministra, da naj državno pravdništvo zasleduje nekaj nemških narodnih poslancev zaradi veleizdaje, ker so hoteli zapeljati ministre, da prelomijo ustavo in protiustavno odcepijo cela ozemlja od monarhije. Dr. Stransky upa, da se bo minister upal nastopiti proti predsedstvu Nemške narodne zveze. Za priče naj povabi Hohen-loheja, Hcinolda, Handla, Korberja in sedanjega ministr, predsednika Clam-Marti-nica. Parlament? Nekaj govorijo, da bo parlament sklican 1. ali 8. ali 15. maja, ali pa še celo junija. V drugi polovici aprila misli vlada storiti svoje korake. Velikanoč nam še ni prinesla oktroi, morda pride čez teden dni ali nekaj kasneje. Kdo ve? Nemški listi pišejo, da so Čehi in Jugoslovani na delu, da vržejo sedanjo Clam - Martiniičevo vlado. Iva izjava Miilukova o vojnih ciljih. Petrograd, 10. aprila. (Kor. ur.) Zunanji minister Miljukov je izjavil zastopnikom časopisja z ozirom na Wilsonova izvajanja o mednarodnih vojnih smotrih: Osvobode-na ruska demokracija sc lahko popolnoma pridruži VVilsonovim izjavam, ki odgovarjajo popolnoma izjavam evropskih državnikov. Lc načela, naj se sklene mir, ne da bi se dosegla zmaga, Rusija ne more pri-poznati. Wilsonova stremljenja sc morejo namreč uresničiti le, če se premaga Nemčija, ki je celo izrazila svojo zahtevo, da hoče voditi narode, ko je izjavila, da želi miru. Z ozirom na konkretna vprašanja vojnih smotrov, po Wilsonovem nazoru o osvoboditvi narodov, posebno Poljakov in o pravici narodov do dohoda k odprtem, svobodnem morju, je Miljukov izjavil: »Zavezniki delajo na to, da se dosežejo temeljni pogoji Wilsonovega programa: odklanjajo namreč osvojevalne smotre, a žele, naj se izpremeni zemljevid Evrope posebno na jugozahodu tako, da bo popolnoma zagotovljen trajen mir in da se vse izloči, kar bi lahko povzročilo, da nastanejo novi spori. O miru brez pridobitev (aneksije) moremo zato govoriti le s pogojem, da pome-nja beseda pridobitev rop (uzurpacija). Brez tega važnega neobhodno potrebnega popravka pomenja geslo nemške socialne demokracije: »mir brez aneksije« tak mir, ki bi odgovarjal nemškim koristim in ki naj bi se sklepal temeljem stanja pred vojsko (status quo ante). Mnenja o morskih ožinah se ne morejo razločevati. Nevralizaci-| ja Dardanel bi Rusijo prisilila, da bi morala trajno skrbeti za utrjene obali Črnega morja in da bi morala vzdržavati močno vojno brodovje. Tak položaj bi bil hujši, kakršen je bil pred vojsko. Rusija rajši vidi, da prepusti morske ožine varstvu razpadajoče Turčije, kakor pa da odpre pristanišča Črnega morja vojnim ladjam tujih narodov. Če taka rešitev ni bila trenutno mogoča, je Miljukov nadaljeval, je to povzročila Nemčija, ker se je tudi Nemčija prijavila kot dedič na turško zapuščino in ker jc izprožila vprašanje, naj li pripadejo morske ožine Rusiji ali flemčiji. Za izhodišče se smatra zahteva Nemčije, da se ustvari str-neno ozemlje zaveznikov za Bagdad. Vprašanje zaveznikov obsega dva smotra, ki se popolnoma krijeta z zahtevami narodov: osvobode naj se namreč narodi, ki so podvrženi turškemu gospodstvu in da se temeljito preosnuje Avstrija. Ustanovitev češko slovaške države bi stavila mejo uzurpato-ričnim načrtom Nemčije glede na slovanske dežele. Nemška Avstrija in Ogrska se morata omejiti na svoje etnografske meje. Italijani se bodo združili z Italijo, Rumuni z Rumunijo. Ukrajinsko zemljo bomo spojili z našo Ukrajino. Naravna vprašanja, ki si je jih označila zgodovina, zahtevajo, da se združijo s srbsko zemljo. Armenija mora priti pod rusko gospodstvo. Zadnji dogodki so jasno dokazali, da ne gre pustiti armenskega naroda pod turškim jarmom. Vsa ta vprašanja, ki so jih bili zavezniki že zdavnaj izprožili, ne nasprotujejo le \Vilsonovemu programu, marveč ga le izpopolnjujejo glede na neizogibljiv nadal-nji razvoj dejanske ureditve razmer med Evropo in Orientom. Velike vesti. Imenovanja. Za poročnike so imenovani praporščaki: Ivan Hrovatin, Alojzij Lene, Mihael Lenardič, Engelbert Podgor-nik, Josip Birsa, Jurij Drabek, Mihael^Sa-loh, Rafael Legiša, Emanuel Ploteny, Karel Paget, Alojzij Pauler, Franc Lessmann, Viktor Kraus, Rudolf Pospišil, Robert Fi-scher, Ferdinand Hertl, Alojzij Osterc, Ludovik Koricky, Anton Tavčar, Anton Bernhard, Oton Fettich Frankheim, Evald Sedlaček, Karel Klein, Josip Završnik, Ja-roslav Hajek, Feliks Brodar in Ladislav Mlakar, vsi pri 27. dom. pp.; Viktor Bre-gant, 23. dom. pp.; Josip Ron 26. dom. pp.; dr. Josip Goljevšek, Anton Hočevar, Josip Potočnik, Alfonz Rakušček, dr. Ludovik Valjavec, Ivan Pahernik. — Za poročnika rač. vodjo pri 23, dom. pp. je imenovan Dominik Peteln. Odlikovanja, Najvišje pohvalno priznanje z meči jc dobil poročnik 87. pp. Josip Romisch. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil major 7. lov. bat. Miroslav Alt-mann. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: pešec 47. pp. Pečenek Avgust, kadet 87. pp. Bučar Edvard in nešec 87. pp. Frankovič Anton, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil pešec 87, pp. Veselko Matija. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojstra 10. dež. orož. pov. Alojzij Franke in Ivan Pavlica, nad. stražmojstra 12. dež. orž, pov. Fr. Hladnik, stražmojstri 9. orož. pov. Martin Gabrič, Ivan Gabrovšek, Štefan Ostrič, Mih. Lav-re in Karel Krivec, stražmojstra 12. dež. orož. pov, Jurij Valant in Valentin Legat, stražmojstra 9. dež. orož. pov. Luka Voj, Anton Žafran in Martin Ferenčak, stražmojstri 12. dež. orož. pov. Anton Bajec, Jakob Mrak, Anton Čuček in Josip Lipovec, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov, Josip Žnidaršič. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 26, črnovoj, okr. pov*. Jak. Kram-berger. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil četovodja 27. črnovoj. pp. Rožmanec Andrej. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Kralj Josip; poddesetnik Pezikar Mih.; pešci Radečič Franc, Stepančič Josip, Šoban Andrej, Se-dej Anton, Biasiol Hugo in Peric Anton, vsi pri 7. dež. orož. pov. Odlikovanja pri 27, domobranskem pešpelku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Andrejčič Martin; poddesetniki: Židan Franc, Kurinčič Mihael, Gabrovec Ivan in Gostiša Ivan; pešci: Ži-rovnik Anten, Koriinik Jožef, Jeraj Anton, Zagorc Ivan, Vončina Franc, Vovko Jožef, Vrhovec Anton, Velkovrh Anton, Gracar Alojzij, Berič J., Plavčak Jernej, Pader Fr., Vabič Ivan, Logar Anton, Kroulik Vinc., Kržan Ivan, Kovačič Josip, Albina Josip, Brodar Martin, Leve Franc, Mihelčič Mat., Leban Gabriel, Minca Josip, Oraženc Ivan, Petrič Martin, Repinc Josip, Rusič Peter, Terkal Franc, Šorli Franc, Zidar Jakob, Žnidaršič Peter, Verginella Vid, Biasiol Iv., Corbatto di Cariolla, Guber Jakob, Gorjan Josip, Kocina Ivan, Ribič Mih., Rugelj Josip, Pire Ludovik, Prebil Valentin, Granič Ante, Golič Marko, Gojselič Peter, Hvala Alojzij, Grubišič Ivan, Pagon Ivan, Klepo Josip, Kolenc Ivan, Bitežnik Anton, Hof-ferle Josip, Novak Ivan, Škrajner Franc, Lavrič Anton, Štimec Anton, Jerše Anton, Grimšič Anton, Gruden Ivan, Karmel Fr., Kržišnik Ivan, Petelin Ivan, Rogale Martin, Milio de Mafella Ivan, Nagel Štefan, Mavrič Dominik, Lipuščik Anton, Lukan Alojzij, Tomič Josip, Koželj Josip, Kovačič Ivan, Komel Alojzij, Klarič Martin, Steirer Ivan, Zupančič Josip, Molek Ivan, Peter-lin Ivan, Gaber Ivan, Erlach Tomaž, Krive Fr anc, Modic Ivan, Murn Franc, Podber-šček Josip, Smolec Anton, Zorko Marko, Simončič Ivan, Selva Josip, Kirar Josip, Krakar Milutin in Škofič Fran in narednik, kadetni aspirant Mlakar Ladislav. Bilka pri flffiiSII. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. aprila. Veliki glavni stan: Z nezmanjšano besnostjo se je nadaljeval topovski boj od Lensa do Arrasa. Na obeh bregovih Somme več bojev manjših oddelkov, Francozi so obstreljevali St, Queniia. Napad Francozov se je izjalovil pri Laffausu jugovzhodno Soissonsa. Močnejše so streljali ob Aisne in ob prekopu Aisne-Marne, Z velikimi izgubami za Francoze smo odbiii njih napad, ki so ga pod-vzeli, da bi zopet vzeli iztrgane jim jarke pri Bapigneulu. Streljali smo na baterije, skladišča streliva, utrdbe in zbiranja čet v Reimsu po podatkih, ki so jih bili dognali naši letalci. Sovražne poizvedovalne oddelke v Argonih smo pregnali. Francoski bataljoni so na levem bregu Mozc ob gozdu Maleneouri napadli trikrat, a vselej brez uspeha. Da izsilijo poizvedeti postojanke naših topov in da poizvedujejo, so sovražniki nastopali z močnimi zbranimi silami letal. Njih izgube so bile težke. Več sovražnih skupin smo uničili. Poročnik Voss je sestrelil svoje 24, poročnik pl. Ber-tral v zračnem boju 4 sovražnike. Med Somme in Reimsom je sovražnik strneno napadel naše na tej bojni črti pritrjene zrakoplove, Ker smo hitro nastopili z obrambnim ognjem in ker so nastopile naše skupine, sovražnik ni uspel, kakor je želel. Sestreljena sta bila ic 2 zrakoplova, a opazovalci so se rešili s padalnim dežnikom. Sovražnik je izgubil včeraj 44 letal, in sicer v zračnem boju 33, z obrambnimi topovi 8, 3 so bila prisiljena, da so se izkrcala za našimi črtami; dalie z zračnim napadom en privezan zrakoplov; S naših letalcev se ni vrnilo. Berlin, 8. aprila. Veliki glavni stan: Po besni pripravi s topovi so napadli sovražni poizvedovalni oddelki blizu obali n v ovinku Witschaete naše postojanke. Odbili smo jih pred ovirami; jugovzhodno Ypcrna pa v boju moža z možem; nekaj sovražnikov smo ujeli. Na bojni črti pri Artois so se manj bojevali, kakor v prejšnjih dneh. Sovražnik, nc ve se, ali so bili Angleži ali Francozi, je ob Somme živahno obstreljeval St. Ouentin; katedralka je bila večkrat zadeta in poškodovana. Z velikimi izgubami za sovražnika se je izjalovil novi poizkus Francozov, da bi pri LaHauxu pridobili čela biti bitka pri Arrasu. Na cestah med Albertom proti Cambrai in Peronne so se razvili manjši boji tako, kakor smo jih na< meravali. Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a. S topovi sc je na obeh straneh močnejše delovalo od Soissonsa do zahodna Champagne. Armada maršala Alberta Wtirtemberškega. V Loreni in na Burgundskem so o<| časa do časa živahno streljali. Naši letalci in obrambni topovi so se* strelili včeraj 17 sovražnih letal in 2 pritr-f jena zrakoplova. Ritmojster baron pl. Richt«< hofen je 38. in 39, v zračnem boju zmagal »Poročnik Schafer je premagal svojega 12< sovražnika. ° Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ČILO. Berlin, 9. aprila zvečer. Uradno: Na obeh straneh Arrasa so se podnevi težko bojevali. Sovražnik je udri v dele naših postojank. Na bojiščih Aisme in Champagne od časa do časa močni boji i topovi. ' Zračni napad na Angleško. Berlin, T aprila. Wolffov urad: Dne 5; }• m- ponoči je skupina nemških pomor* snih letal izdatno in 2 dobrim uspehom metala bombe na ladje v Downsu ter na žaromete in utrdbene naprave severozahodno od Ramsgatte. Načelnik admiralnega štaba mornarice! Francosko uradno poročilo. 7. aprila ob 3. uri popoldne. Vzhodna in zahodno od Somme je bil artiljerijski boj ljutejši pri Dalbonu in Grugies. Patrulj-ski boji vzhodno od spodnjega gozda Cou-cy. Francozi so dalje napredovali severno od Landricoura, Severovzhodno od Sois-sonp smo pri Chivres razkropili nemške oddelke. Severnovzhodno od Berry-au-Bac veliko delovanje obeh artiljerij. Nemški napad na francoske postojanke južno od Ville-au-Bois smo z ročnimi granatami in strojnimi puškami odbili. Letalstvo, V noči na 6. aprila je skupina francoskih letal napravila sedem poletov in vrgla 440 kg krogel na sovražne naprave pri Damvillerju in Spincourtu, v gozdu Mangienes in v Bois de Villa, V Reimsu je vsled nemškega obstreljevanja včeraj izbruhnilo več požarov. Okoli 10 civilistov, med njimi tri žene, je bilo ubitih. Nemški letalci so ponoči metali bombe na Nancy, pa niso na pravili nobene škode. Ob 11. uri ponoči. Precej močno delovanje artiljerije na raznih točkah fronte, posebno med Somme in Oiso, južno od Ai-lette in severozahodno od Reimsa, V Argonih smo po ljutem boju odbili napad na naše jarke v dolini Aixe. Po zadnjih poročilih so Nemci včeraj iztrelili v Reims 7500 granat, ki so ubile 15 civilistov, veliko drugih pa ranile. Demonstracije f/oti vojski v Parizu. Curih, 7, aprila. »Tagesanzeiger« poroča o novih, velikih demonstracijah proti vojski v Parizu. Demonstriralo je do 6000 oseb, ki so priredile velike izgrede. Boji v Mezopotamiji. Petrograd, 6. aprila, (Kor. ur.) Iz Teherana brzojavljajo, da so ruske prednje čete južno od Hamkina blizu Kisilrobata prišle v stik z aneieškimi četami. VojsKa i lip. AVSTRIJSKO URADNO PORO?"'*1' O. Dunaj, 7. aprila. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Dunaj, 8. aprila. Uradno: Neizpremenjeno. Dunaj, 9. aprila. Uradno: Se ni nič posebnega poročale Dogoditi na morju. Dunaj, 9. aprila. Uradno: Sovražna letata so metala 8, aprila zjutraj bombe na Barko vije in na SesUjan. Nobene škode. Več naših letal je kmalu nato napadlo sovražne tabore lop pri Ver-meljanu in jih uspešno obstreljevalo z bombami, Morska letala so se, izvzemši enega, ki ga pogrešamo, vrnila v dobrem stanju nazaj. Poveljstvo mornarice. V morskem letalu, ki ga pogrešamo od 8. aprila dalje, sta se, kakor izvemo z me-rodajne strani, nahajala enoletni prostovoljec elektrostrežnik Rychmann in enoletni štabni elektrostrežnik Weinhauser. Italijansko uradno poročilo. 6. aprila. Delovanje topništva je bilo tudi včeraj na nekaterih odsekih bojne črte živahnejše, V dolini Lagarina jc obnovilo sovražno topništvo svoj ogenj na Alo in Fielcante, Mi smo odgovarjali; z vidnim uspehom je bil večkrat zadet kolodvor Ca-gliano. Na Krasu se je vršilo v zadnji noči močno topniško in bombno delovanje na višino točke 144 in je bil ta napad vsled našega trajnega koncentričnega ognja hitro odbit. Patruljne akcije so se vršile v dolinah Adiže, Sagana, pri Pontebi in na Krasu, 7. aprila. Na celi bojni črti topovski, boji z odmori, ki jih je oviralo slabo vreme na bojišču. Dne 5. t. m, popoldne je razstrelil sovražnik pri neki naši prednji straži in drugem vrhu Colbricona veliko mino, a žrtev in sicer škode na blagu ni bilo. Na Krasu je v minuli noči napadel mali naš poizvedovalni oddelek prednjo sovražno stražo, posadko je deloma ubil, deloma ujel in se tam utrdil. 8. aprila. Topništvi sta, kakor ponavadi, na obeh straneh delovali. Naši topovi so uničevalno streljali na vojaške naprave pri Meri (dolina Lagarina). Ponoči so vrgli naši letalci približno eno tono razstrelil na sovražne lope in skladišča pri Rihembergu in pri Masai (?) v Vipavski dolini. Letala so se vrnila nepoškodovana, dasi jih je sovražnik besno obstreljeval z obrambnimi topovi. Danes zjutraj je skupina sovražnih letal preletela okolico pri Tržiču; eno letalo je bilo vsled ognja naših topov zadeto in sestreljeno pri Cassegliano. Oba letalca sta mrtva. 9. aprila. Včeraj je skoro na celi fronti slabo vreme oviralo delovanje artiljerije, ki pa je bila kljub temu živahnejša v Ju-dikarijski in Adiški dolini, kjer je v sovražnih vojaških napravah povzročilo požare in vidno škodo. Na Krasu so naše poizvedovalne patrulje nadlegovale sovražnika pri utrjevalnih delih. Ugodnosti za ubežnike na Italijanskem. Ogrski korespondenčni urad javlja: »Popolo dTtalia« poroča, da je italijanski finančni minister v sporazumu z justičnim ministrom pregledal opise beguncev iz jadranskega in tridentinskega ozemlja v imenik odvetnikov in kazenskih zagovornikov ter določil, da za te spise ni treba polagati pristojbin, ki veljajo za inozemske Italijane, kajti v teh slučajih gre zgolj za odvetniška premoženja v »mejah kraljevine«. No, zaenkrat sta tako jadransko kakor tudi tridentinsko ozemlje še precej zelo »zunaj mej kraljevine« in italijanska vlada je utegnila priti po malone dveletnih brezuspešnih naporih vendar že do prepričanja, da se na tem dejstvu ne bo nič več izpremenilo. Strah pred smešnostjo pa ni vsakomur dan. (i, V Italiji se boje lakote. Geni, 8. aprila. Ker v južni Italiji radi pomanjkanja delavcev ne morejo obdelati polja, se boje, da bo v poznem poletju nastala lakota. Nova zima v Zgornji Italiji. Iz Lugana poročajo: V posameznih delih Zgornje Italije je zopet nastopil zimski mraz s snegom. Racli zapadlega snega je mnogokje prekinjen brzojavni promet. Vojska z Bosi in i. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. aprila. Uradno: Ruski poizvedovalni oddelki so v gozdnih Karpalih in južno Stanislavova zaman prodirali proti našim postojankam. Na mnogih točkah boji na predpolju. Dunaj, 8. aprila. Uradno: Pehota je živahno nastopala v gozdnih Karpatih in v vzhodni Galiciji. Sicer se ni nič poročalo. Dunaj, 9. aprila. Uradno: Pri vojni skupini maršala pl. Macken-sena so naskakovalne čeic severno Focsaai ujele 46 mož in zaplenile 2 stroini uUški. Proti bojni črti gen. polkovnika nadvojvode Jožefa so na več točkah ruski poizvedovalni oddelki brez uspeha poizvedovali. Bolj proti severu nič važnega. Namestnik načeln:lca generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. aprila. Vel:'ki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. V mnogih odsekih so živahno streljali. Odbili smo napada ruskih poizvedovalnih oddelkov pri Baranovičih in južno Stanislavova. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V gozdnih Karpatih in v mejnih gorah Moldave več bojev na predpolju. Vojna skupina maršala pl. Mackensen a. Položaj se ni izpremenil. Berlin, 8. aprila. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Živahno so streljali pri Iiluxtu, zahodno Lučka in ob Zloti Lipi, sicer nobenih dogodkov. Bojna črta generalnega pol-polkovnikanadvojvodeJožefa. Naše naskakovalne čete so z uspehom poizvedovale v gozdnih Karpatih; privedle so iz prej zrušenih ruskih postojank nad 40 ujetnikov in več strojnih pušk. Bojna skupina maršala plem. M a c k e n s e n a. Položaj se ni izpremenil, Berlin, 9, aprila. Veliki,glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Zagorju severnovzhodno Baranovi-eev, pri Wieliku jugovzhodno Kovelna in pri Brzezanih smo odbili napade ruskih poizvedovalnih čet, Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V gozdnih Karpatih je zopet mraz in zelo sneži. Bojna skupina maršala pl. Mackensen a. Severno Focsanov so naše naskakovalne čete po kratkem obstreljevanju vdrle v rusko postojanko pri Faureij zrušile so jarke in se vrnile s 46, ujetniki in s 3. strojnimi puškami. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofij'a, 7. aprila. Uradno: Slab topovski ogenj vzhodno Tulce, Rusko uradno poročilo. 6, aprila. Zapadno bojišče. Po Ijuti artilerijski pripravi, deloma s kemičnimi granatami, se jc z ofenzivo posrečilo, da so zasedli Nemci del naših jarkov vzhodno od Plankamna, 20 vrst južno od Rige, S protinapadom smo sovražnika vrgli zopet ven. Deset naših letal je letelo proti So-daht in metalo bombe na zaloge in kolodvore ozkotirne železnice pri vasi Svinju-hi, kakor tudi na več od sovražnih čet zasedenih krajev, Rumunsko bojišče, V smeri proti Bistrici je sovražnik po artiljerijski pripravi poskušal napasti med cesto Valeputna — Jakobeny in železnico, pa je bil vržen nazaj, Dne 4. aprila je sovražnik po močnem topovskem ognju napadel med izlivom reke Rimnice in vasjo Goreači, pa je bil vedno z našim puškinim in topovskim ognjem vržen nazaj. Francoski zrakoplovi so dvakrat obstreljevali sovražne baterije južno od vasi Garvan v Dobrudži. Ruski poraz ob Stohodu, Kodanj, 8. aprila. Danski list »Kjoben havn« piše o zadnjem uspehu pri Stohodu: Od zadnjega sunka Francozov lansko jesen pri Verdunu o podobnih napadih nismo ničesar culi. Dogodek dokazuje, da so razmere v ruski armadi slabe, Stohodska črta pripada Brusilovi bojni črti. Izpremembe v ruski generaliieti. Očividno na pritisk delavsko-vojaškc-ga sveta poroča »Rusko Slovo^, da bo postal poveljnik zahodne armade general Gurko. Aleksejev je istemu listu naznanil, da ne prevzame mesta generalisima. Zaradi nepriljubljenosti med vojaki so vpoko-jeni armadni poveljniki Gorbetovski in Snurin, inženerski poveljnik general Hirsch feld in štabni načelnik Hcrud. Popis 17- do 50ictnih na Poljskem. Varšava. Tukajšnji listi uradno naznanjajo, da so dobili hišni posestniki oziroma upravitelji nalog, da morajo sestaviti izkaz vseh v hiši bivajočih moških od 17. do 50. leta. Izkaze morajo predložiti magistratu. povelji in s hnra klici, Saš da nameravajo napasti. Naši so unijuioče streljali na zasedene sovražne jarke. Berlin, 8. aprila. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bregu Vardarja je zadržal naš uničevala! ogenj angleiki napad. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sciija, 7. aprila, Uradno: Med Vardar-jem in Dojranskim jezerom so precej živahno streljali s topovi, zvečer je bil bobneči ogenj. Sovražnik pehote ni poslal na boj. Na ostali bejni črli so slabo streljali s topovi. Francooko balkansko poročilo. 5. aprila. Močno delovanje sovražne artiljerije v odseku Bitolj-Črna. Sovražnik je brez uspeha poskusil napad z ročnimi granatami na italijanske čete v smeri proti višini 1050. Od naše strani smo odbili pet napadov proti Crveni Steni zapadno od Bitolia. Bolgarija proti posebnem miru. Sofija, 8. aprila. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Nasproti poročilom francoskih švicarskih listov, da se bi baje pogajala Bolgarija s sporazumom o posebnem miru se izjavlja: Bolgarija ne želi, da se loči od svojih zaveznikov, kar dovolj dokazuje nasproti ruski revoluciji zavzeto stališče. Navedena poročila dokazujejo le slabost sporazuma, ki ne zaupaioč sili svojih armad izkuša svoje sovražnike razdvojiti. M Sinem Balona. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7, aprila, Veliki glavni stan: i'ied Variaiiam in Uo^fiaskim jezerom so tw trra&g? PTtskpI s atajsfeniam s isr NEMŠKO URADNO FOROČILO. Berlin, 9, aprila. Uradno: Sovražni podmorski čoln je ponoči od 7. na 8. aprila pri flandrijski obali s torpedom potopil našo torpedovko »G 88«. Posadka se je večinoma rešila. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Na Sredozemskem morju potopljenih 13 ladfj. Berlin, 9. aprila, (K. u,) Uradno: Na Sredozemskem morju je bilo potopljenih 13 jadrnic z 38.224 tonami. Italijanska vojna ladja »Coute di Cavour« se potopila. Bern, 7. aprila. »Berner Tagblatt« poroča: Potopila se je italijanska vojna ladja »Conte di Cavour« (22.500 ton). XXX Vojno ladjo »Conte di Cavour« so izpustili v morje 1911, Dolga je bila 175, široka 28 in globoka 8'7 m. Oborožena je bila s 13. 30'5 cm, 18. 12 cm, 20. 7'6 cm topovi, z 2 strojnima puškama, 2 cevima za izpuščanje torpedov pod vodo in z eno nad vodo. Posadka je štela 1000 mož. Nemci uničili ladjo »Kormoran«. Washington, 7. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča: Posadka nemške topničarke »Kormoran«, ki je bila internirana v pristanišču Guan, ni izročila topničarke ameriškim oblastem in jo je uničila; 2 podčastnika in 5 mornarjev so ubili, 20 častnikov, 12 podčastnikov in 321 mornarjev so ujeli. Wolff pripominja: Gre za ruski parnik »Rjezan«, ki ga ie bila začetkom vojske zaplenila Emden in ga v Čingtavu izpreme-nila v nemško pomožno križarko; moštvo prejšnje topničarke »Kormoran« je to ladjo zasedlo in oborožilo in jo nazvalo nemško pomožno križarko »Kormoran«, Potop angleške pomožne križarke. London, 8. aprila. (K. u.) Reuter: Ad-miraliteta poroča: Nemci so 1, aprila poročal', da je potopil neki nemški podmorski čoln v mescu marcu neko angleško 8000 tonsko pomožno križarko. V navedenem mescu ni noben nemški podmorski čoln potopil kake angleške pomožne križarke. Nemška trditev je kakor navadno popolnoma izmišljena. Kakor se Wolff obvešča z merodajne strani, je naš podmorski čoln potopil 8000 tonski parnik, ki je bil, o čemur se ne dvomi, angleška pomožna križarka. Ladja je bila oborožena z več topovi in se jc vozila pod vojno zastavo, Posadka do 200 mož, je bila uniformirana. Mornarji so nosili modre hlače in bele srajce. V morje so izpustili 13 rešilnih čolnov. Vse so izvedli popolnoma vojaško na povelje z mosta v redu kakor da bi b;li vadili, Norvežani bgubili 37 ladij z 51.831 tonami. Kristianija, 8. aprila. (Kor. ur.) Danes se je poročalo, da je bilo 7 norveških parnikov potopljenih. »Sjofartstidende« poroča da je bilo potopljenih od 24. do 31, marca 19 ladij z 22.470, v zadnjem tednu do 7. t. m. pa 18 norveških ladij z 28.661 tonami. Dozdaj 46 grških parnikov potopljenih. Milan, 8. aprila. »Secolo« poroča iz Aten: »Estia« piše, da so potopili nemški podmorski čolni dozdaj 46 grških parnikov s 180,000 tonami. Anrfeše položaj skrbi. Kristiani^ 8. aprila. (Ktr, ur,) .> v'«r-(koetaadA tavOo la tandoafv: T»vo»4!eooki v zadnjih tednih so dokazala, da jc položaj še vedno resen ker se izgube niso znižale. Angliji priraaniku;e uiražnih ladij. Rotterdam, 8. aprila. (Kor. ur.) Angležem zelo primanjkuje stražnih ladij. Opustili so zato več manjših stražnih opirališč, Povratek »Move« je angleško javnost in angleško admiraliteto vznevoljil proti poveljstvu mornarice. Potopljen ameriški parnik. Perpignan, 9. aprila. (Kor. ur,) Agence Havas: Nemški podmorski čoln je 20 milj od Banvuls sur Mer torpediral amerikan-ski parnik, ki se je potopil. Ameriški parnik na Sredozemskem morju potopljen. Bern, 7. aprila. (K. u.) Pariški » Daily Mail« poroča, da je bil potopljen na Sredozemskem morju ameriški parnik »Missou-rian« (7914 ton). Z Sneriln v vifski. Proglasitev vojnega stanja Združenih držav. Newyork. Takoj, ko so v kongresu glasovali, je predsednik z dekretom razglasil v Združenih državah vojno stanje. Wilsonova vojna napoved. Wasbington, 6. aprila. (K. u.) Reuter: Wilson je uvedel svojo izjavo o vojnem stanju z Nemčijo z določili o postopanju s podaniki sovražnih držav v slučaju vojske. Nadaljeval je: Jaz, \Vcodrow Wilson, predsednik ameriših Združenih držav, razglašam s iem, da obstoja med Združenimi državami in nemško vlado vojno stanje. Zapovedujem posebno vsem uradnikom in častnikom Združenih držav, naj svoje dolžnosti glede na vojno stanje čuječe in veselo izpopolnjujejo. Pozivam vse ameriške državljane, naj lojalno udano svoji deželi, ki je, odkar je bila ustanovljena, bila posvečena svobodi in pravic'., voljno in složno vzdržujejo postave dežele in ukrepe ustavnih oblasti, voljno in složno podpirajo, da bo mogoče vojsko uspešno končati in da se bo dosegel varen, pravičen mir. Kako se »e glasovalo o vojski na ameriškem kongresu. Wash?ngton, 6. aprila. Reprezentančna zbornica je sprejela Wilsonov predlog o vojni napovedi s 373 proti 50 glasovom. Proti pričakovanju je voditelj demokratov Kitchin nastopil proti vojni postavi, č«š, da ne gre za življenske koristi Amerike in da se ni bati vpada na ameriško ozem-Ije. Amerika postavi armado V A milijona mož. Washmgton. Predsednik Wiison je izjavil, da bodo pol milijona mož močno armado sestavili takoj, če bo potrebno, bodo pozvali pod orožja še en mil;jon mož. Če bo potrebno še več vojakov, jih bodo nabrali med možmi v starosti 19 do 25 let. 100 nemških ladij zaplenjenih. Washington, 6. aprila. (Kor. ur.) Pravosodno ministrstvo je zapovedalo, naj primejo 65 Nemcev. Približno 100 nemških ladij so zaplenili. London. (K. u.) Reuter iz Washingto-na: Zaplenili so nemške ladje v Newyor-ku, Bostonu in Baltimore. Vseh nemških ladij je v Združenih državah 91. Iz nove Ros ie. Spori med vojaki in delavsko-vojaškim odborom. Petrograd, 8. aprila. (K. u.) V dumo je prišlo dne 6. t. m. odposlaništvo aktivne armade, ki je izročilo resolucijo, katera obžaluje, ker vojaški odbor in delavski-voja-ški odbor brez pritrdil vojakov in začasne vlade sklepa o vojaških zadevah, kar je povzročilo že mnogo nesporazumov. V seji 6. aprila so izjavili vojaški zastopniki črno-vojniškega brodovja in sevastopoljske posadke, da se bodo velike bitke pričele najbrž čez en mesec in da čaka Rusijo ali novo življenje svobode ali jo bo pa Nemčija uničila. Izginiti mora stoletno nezaupanje med častniki in vojaki. Predsednik dume Rodzianko je povzel nato besedo, rekoč: Ruski narod mora pred vsem premagati svoje sovražnike. Vsi se v ta namen okle-nimo začasne vlade in ji v imenu slave domovine pomagajmo. Ne prikrivajmo si dalekosežnih posledic našega poraza pri Stohodu; marveč naj ta dogodek resno posvari tiste, ki nočejo svojih osebnih koristi zapostaviti. Državljani! Vsi na delo! Naj počivajo vsi spori, domovina je v nevarnosti! Štiri vlade v Petrogradu. 'Times'; poročajo iz Petrograda: Velik del prebivalstva sc zavzema za ustavno monarhijo. Tako sodi tudi velik del koza-kov, a med vojaki širi upornega duha de-lavsko-vojaški odbor, ki je odgovoren za izgrede v Kronstadtu in Hclsirgforsu. Zdaj vladajo: 1. začasna vlada, 2. izvršilna komisija dume, 3. vojaška komisija dume in 4. odbor delavcev in vojakov. Izvzemši odbora de!avc«v in v«j*.k«v sa vse «ave»«»e her»c*i«ito lokd«», 0«fe«r d«laTw*r ki w \ ! jakov je sklenil pod pretvezo, da se boji protirevolucije, aretirati vse Člane začasne vlade, a garda je to preprečila. Ustavodajna skupščina. Lugano, 8. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Priprave za splošno ustavodajno skupščino bodo zahtevale najmanj devet do deset mesecev. * Kongres ustavnih demokratov. Petrograd, 8. aprila. (Kor. ur.) Agentura: Danes se otvori 7, kongres ustavnih demokratov. Spored obsega: 1. Revizija strankinega programa glede na politični način vladanja v Rusiji. 2. Ustavodajalna zbornica. 3. Stališče stranke nasproti vojski. 4. Agrarno vprašanje. Začasna vlada je odredila, naj posebna komisija izdela volilni red ustavodajalni zbornici. Komisijo bodo sestavljali strokovnjaki političnega prava, zastopniki statistične vede in drugi strokovnjaki, ki pripadajo glavnim ruskim strankam. Petrograd, 8. aprila. (Kor. ur.) Petro-grajska brzojavna agentura: Drugi dan kongresa stranke narodne svobode ali konsti-tucionalnih demokratov je bil posvečen vprašanju hitrega skupnega delovanja pro-vizorične vlade z zastopniki delavcev-vo-jakov. Za izpremembo v vrhovnem ruskem poveljstvu. Stockholm, 8. aprila. Delavski in vojaški svet je sklenil v burni seji, naj vojaki določajo vrhovno poveljstvo. Vojnemu ministru so nato naznanili sledeče zahteve: Delavskemu svetu so poročali, da nameravajo nekateri poveljniki dvigniti orožje proti priborjeni svobodi in da nameravajo vojake voditi na umor lastnega naroda. V glavnem stanu obstoji nekaka zarota višjega poveljstva z namenom protirevolucije. Izda naj se postava, po kateri bodo smeli vojaki odreči pokorščino vsakemu častniku, o katerem se sumi, da je proti revoluciji in ki bo omogočila mesto višjega poveljstva zasesti tako, kakor želi armada. Generalu Aleksejevu vojaki ne zaupajo. Vojaki naj sami volijo vrhovnega poveljnika. Odstavi naj se tudi novoimeno-vani poveljnik zahodne armade general Lešicki in naj se v tej vojni skupili poveljniška mesta strogo pregledajo. V Švici živeči ruski politični begunci no- čejo v domovino. Iz Berna poročajo: Izmed vseh v Švici živečih ruskih političnih beguncev doslej še nobeden ni sledil pozivu začasne ruske vlade, naj se vrnejo v domovino. Vstaja v azijski Rusiji. Karlsruhe. »Berner Tagblatt« poroča iz Petrograda, da se bijejo na Mongolskem hudi boji med vojaki in kmeti. Posadke v Irkutsku, Bajkalu in v Tomsku so ostale carju zveste in so vse brzojavne zveze s Petrogradom uničile. Sibirsko železnico so mestoma podrli. Moštvo neke križarke v Vladivostoku se je uprlo in ladjo razstrelilo. Japonske vojne ladje stražijo, da ne uničijo pristanišč. 150.000 vojaških beguncev v Rusiji. Berlin, 8. aprila. »Lokalanzeiger« javlja« iz Malmo: »Delavsko jutro« ceni število vojaških beguncev na 150.000 mož. Vojaki nočejo napadati. Po pripravi s topovi so mnogokrat zapovedali pehoti, naj naskoči, a polki niso ubogali in niso hoteli zapustiti jarkov. Zahteve Ukrajincev. -Corriere della Sera« poroča, da se med Ukrajinci močno agitira. Ministrski predsednik Lvov je zopet sprejel več depu-tacij, ki so zahtevale, naj se Rusinom prizna njih jezik v šoli, v uradih in pri sodiščih in naj se ustanavljajo narodne komisije. Sonnno se boji za Rusijo. Curih, 7. aprila. Sonninovo glasilo Giornale d' Italia« piše, da ni izključena zmaga miroljubnežev v Rusiji. Kako pritiska Anglija na Rusijo, Sofija. Glasilo vojnega ministra opozarja, da je Anglija pripravila Japonsko in Kitajsko za napad na azijsko Rusijo, če bi nameravala Rusija skleniti poseben mir. Anglija podpira tudi zmerne ruske preku-cuhe. Zvita izsiljevalna politika pa najbrže ne bo držala dolgo. Amerika se zelo veseli zaveznice Rusije najbrže zato, ker bi Rusija in Amerika radi poravnali svoje stare račune z Japonsko, 0 miru. Govorice o posebnem miru Rusije (?). Stockholm, 8. aprila. (K. u.) »Svenska Dagbladet« objavlja članek o razmerah v Rusiji, ki opozarja na poročila ruskih časopisov o znakih grozeče protirevolucije in opisuje splošno zmedo. List sodi, da postajajo govorice o ruskem separatnem miru vedno bolj verojetne. fTo so pa lč ugibanja. Miljukov govori drugače. Ur.) Spori med pristaši miru in vojske v Rusiji. Budimpešta, 8. aprila. »Vilag« poroča iz Petrograda: Radikalni socialisti nastopajo vsak dan odločnejše proti vojski, Miljukov je izrazil zastopniku »Daily Te-legraphu«, da je položaj še vedno resen, ker ni reda. Vlada se drži načela »Carigrad Rusiji«, a narod hoče le miru. Carjevo rodbino so popolnoma skrivaj prepeljali v Peter Pavlovo trdnjavo, ker so se bali napadov na njo. V Genfu je minuli teden zborovalo 1500 ruskih socialistov. Prepirali so se, a končno brzojavili ministru Korenskemu, naj se odpravi nemški militarizem in ustanovi svobodna Armenija, Mirovna stremljenja in Turčija. Carigrad, 8. aprila. (Agence Bulgare.) »Tanin« razpravlja o izjavah Miljukova o mirovnem vprašanju in prihaja do zaključka, danimed besedami Miljukov a in aspiracijami Turčije nobene nepremostljive globeli. Ruske obljube Rumuniji. Geni. »Figaro« poroča: Miljukov je obljubil Rumuniji vojaško in gospodarsko pomoč. Položaj rumunskih izgnancev se bo izboljšal. Svetovna lakota. »Corriere della Sera« poroča: Italijanski diktator prehrane Canepa je izjavil, da mora enotni kruh 600 gramov za osebo zadoščati dva dni. Priporoča največjo varčnost z živili, ker bi nova slaba letina lahko povzročila leta 1918. lakoto na celem svetu. Rožno poročilo. Naslov naše države. Armadni naredbeni list javlja, da morajo vojaške oblasti rabiti za avstrijsko državno ozemlje naslov: »Avstrija ali »Avstrijske dežele«, za ogrsko državno ozemlje ime: »Dežele ogrske sv, krone«. Pruski princ Friderik Karel umrl. Berlin, 9. aprila. (Kor. ur.) Španski kralj je sporočil, da je pruski princ Friderik Karel v noči od sobote na nedeljo vsled notranjega izkrvavenja umrl. Požar v Monzi. Lugano, 10. aprila. (K. u.) Italijanski listi poročajo, da so v Monzi popolnoma zgorele znatne zaloge bombaža in celuloida s tovarniškimi poslopji vred. Gospogorske Beležke. — Hišne preiskave so izvršili pri češki industrijski banki v Pragi. Preiskave so v zvezi z verižno trgovino in navijanjem cen. Bolgari proti naseljevanju tujcev. Odkar se je Bolgarska priklopila centralnim vlastim, opčelo se je v nemških častnikih propagirati, da se kolikor mogoče mnogo Nemcev, naročito industrijalcev, izseli na Bolgarsko in tam pospešuje interese nemške industrije in trgovine. V to svrho so osnovani posebni nemški časniki, kakor »Deutsche Balkan-Zeitung« v Sofiji in »Do-brugschaer Bote« v Varni. Omenjeni »D. B. Z.« donosi dne 21. marca t. 1. beležko iz bolgarskega sobranja, v kojoj se javlja, cla je poslanec Nedelkov (agrarec) predložil zakonsko osnovo, podpisano od 80 poslancev, vsled koje je uzakoniti, da niti eden tujec ne more posedovati ne kupiti v Bolgariji nepremičnin. Isto tako niti eden tujec naj ne more imeti kakega podjetja, ako v njemu ne sodelujejo bolgarski podaniki z 50% od glavnice. Tako lahko vzdrže. Bilanca avstro-ogrske državnoželezniške družbe izkazuje čistega dobička 26,809.999 K, dividenda znaša 30, 9. Bilanca akcijske družbe Ško-dovih tovarn izkazuje čistega dobička 19,271.428 K proti 9,957.860 K v prejšnjem letu; dividende bodo izplačali po 56 K. — Banka »Merkur« je napravila 6,701,530 K čistega dobička proti 1,531.796 K v prejšnjem letu: dividenda znaša 36 K proti lanskim 26 K. Dnevne novice. -f- S pošte. Imenovanja. Stavbni eleve Vladimir Ma!.y za stavbnega adjunkta v Trstu; poštna adjunktinja Albina Tavčarjeva za poštarico v Šent Jerneju na Dolenjskem; poštna aspirantka Rožica Mencino-va v Ljubljani za poštno oficianiko v Kranju. Razpisano je poštarsko mesto v Semiču. Prfemeščenja. Poštarja: Alojzij Tomaži č iz Šent Jerneja v Labin, Karel Boghe-nil pa iz Labina v Izlo; poštna oficiantka Albina Hiti iz Litije v Krško, Jakobina Kolbe iz Krškega v Črnomelj, Ivanka Ge-strin iz Dolenjega Logatca v Ljubljano, Ema Schmit iz Kranja v Spodnjo Šiško, Marica Cvar iz Spodnje Šiške v Ljubljano 3, Romana Rcsch iz Ajdovščine v Iilirsko Bistrico, Gabrijela Žužek pa iz Ilirske Bistri-| ce v Opalijo. Klotildi Flajsovi je podeljeno poštnega ekspedijenta mesto v Soči. Poštna oficiantka Evgenija Mikluš je odpovedala poštno službovanje. Umrl je poštni ekspedient Andrej Flciss. — Odlikovan je za izvrstno delovanje v vojni službi z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje c. in i kr. lopn. nadoficijal Anton Koderman v c. in kr. topn. arzenalu na Dunaju, rodom iz Sv. Valburge pri Smledniku. — Zopet potres na Dolenjskem, Iz okolice Cerkelj pri Krškem: Na Veleke petek nas je zopet vznemiril potres in sicer dvakrat. Prvi, močan sunek je bil ob 4. uri zjutraj, drugi močnejši, spremljan s podzemeljskim bobnenjem je bil ob 8. uri. V par minutah mu je sledil še tretji, ki je trajal 3 do 4 sekunde. Nekako čez minut pa je bil četrti, zelo rahel, ki ga je pa spremljalo močno bobnenje kakor pri drugem. Bog ve, kdaj bomo zopet brez skrb'.? — Težko operacijo je pred dnevi prestal v Gradcu vojni kurat in duhovnik la-vantinske škofije, č, g. Josip Vrečko. Sedaj je baje že izven nevarnosti. — Imenovan je za kanonika pri Go-spej Sveti č. g. Jakob Kalan, administrator v Rudi. — Smrtna kosa. Iz Lučine nad Škof-jo Loko: Naš splošno priljubljeni gostilničar in trgovec ter voditelj poštnega nabiralnika A n t o n J u š t i n se je bil na neki poti, gazeč visoki, 1 meter debeli kneg, tako prehladil, d a ga je zgrabila huda pljučnica in mu odprla prezgodnji grob. Umrl je dne 4. aprila. Bil je blagega značaja in dobrega srca, znan daleč naokrog. — Umrl je v Zagrebu banski svetnik in vladni zaupnik za sremsko županijo dr. Milan Bre-zinščak. — Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je umrl nadučitelj g. Peter Paulin. — V Brnu je umrl češki pisatelj Franc Vymazal, star 76 let. Povozila ga je električna cestna železnica. — V Celju je umrla soproga kleparskega mojstra gospa Pavlina Korbar, stara 52 let. — V Slovenjem Gradcu je umrla hišna posestnica Terezija Pruš, roj. Lipp, stara 72 let. — V Požegi jc umrl veletržec Žiga Sternberg. — Padel je na bojišču gostilničar v Stu-denicah pri Mariboru Andrej Neureiter. — V Mariboru je umrla gostilničarka gospa Leopoldina Fuchs. — V Zagrebu je umrl najstarejši meščan Tomo Dutzmann, star 95 let. — V Zagrebu je umrla soproga hišnega posestnika Malka tengl roj. Mi-leusnič. — Vpoklic letnikov 1891—1872 deloma preložen. Kakor je bilo razglašeno, bti morali v letih 1891 do vštevši 1878 rojeni črnovojniki dne 16. aprila k vojakom, v letih 1877 do 1872 rojeni črnovojniki pa dne 2. maja. Sedaj je pa vpoklic preložen v toliko, da gredo letniki 1891 do vštevši 1887 dne 16. aprila k vojakom, letniki 1886 do všttevši 1872 pa šele 14. maja. — Dopisovanje vojnim ujetnikom in osebam v zasedenem ozemlju. C. kr. kores-pondenčni urad poroča: Dasiravno je bilo že večkrat razglašeno, da se je na skup nem centralnem uradu za poizvedovanje, oddelek za vojne ujetnike, ustanovil nov oddelek »L«, Dunaj, I., Brandstatte 9, ki edini posreduje dopisovanje med avstrijskimi in ogrskimi državljani, ki so ostali in svobodno žive na svojih domovih v ozemljih, ki jih je zasedel sovražnik, in med njihovimi sorodniki v monarkiji — in sicer za sedaj samo z ozemlji, ki ima zasedene Italija —, prihaja še zmerom največji del teh dopisov drugim uradom, bodisi v monarhiji ali v nevtralnem inozemstvu. Ker domači in tuji uradi vse take dopise pošiljajo na oddelek »L«, se prebivalstvo še enkrat opozarja, da posreduje vsa poročila in dopise te vrste izključno le gori navedeni oddelek »L«, Vsi dopisi se morajo torej nanj nasloviti, in sicer sme vsak poslati le enkrat na mesec največ 20 besed obsegajoč dopis, katerega mora frankirati in priložiti tudi znamko za odgovor. Najboljše je, da se vsak posluži dopisnic z odgovorom po 8 vinarjev. V bodoče bodo torej dosegli svoj ciij le dopisi, ki so izvršeni po gori navedenih predpisih. Razen tega se naznanja, da je brez vsake koristi, ako kdo ponovi svoj dopis, na katerega po preteku enega meseca še ni dobil rešitve; vsak pravilno izvršeni dopis se gotovo od pravi v Italijo, toda poizvedovanja trajajo mnogokrat po več mesecev. Na vse druge dopise, ki niso sestavljeni v predpisani ob liki, se urad v bodoče ne bo oziral. Edina izjema velja za dopise vojnim ujetnikom in internirancem v Italiji, katerim more vsak naravnost pisati, in sicer poštnine prosto — Nove lekarne. Maribor dobi baje novo lekarno za dele koroškega predmestja. — V Zagrebu ustanove dve novi lekarni. — Poročil se je na Jesenicah inženir Ernest Fillunger z Leopoldino Silpop, učiteljico na nemški šoli na Savi-Jesenice. Iz Črne na Koroškem pišejo: Nekateri ljudje zavidajo tukajšnje rudarje, češ da jim ni treba iti na fronto. Za sedaj jim res še ni bilo treba iti, toda vsak dan jih lahko vpokličejo in so tudi vedno pripravljeni odriniti na bojišče, A tudi tako vrše trdo in važno delo za domovino. Živil sc tukaj še dobi za silo, toda drago je vse tako, da delavec niti najpotrebnejšega kupili ne more. Saj so se cene za vse dnevne potrebščine potrojile in podcsetorile, a plača je ostala ista kakor prej, le nekaj vojne doklade dobimo. Velike preglavice nam dela tobak,, po katerega moramo hoditi po petkrat, šestkrat zaman skoro poldrugo uro daleč v Črno, Prav bi bilo, da ji prevzelo razdeljevanje tobaka za svoje črnovojniške delavce vodstvo rudnika; gostilničarji imajo tobak le za svoje pivce. LjiilaiisKe novice. POZIV. Vsled želje z Najvišjega mesta se ima v času od 1. do 15. aprila 1917 pod naslovom »Vojaških vdov in sirot teden na bojnem polju« nabirati za omepjene vdove in sirote. V Ljubljani se vrši ta teden od 9. do 15. aprila ter je silno želeti, da se tega nabiranja v polni meri udeležuje tudi civilno prebivalstvo. Gre se za blagor vdov in sirot onih, ki so padli na bojišču, in zatorej podpisani župan trdno pričakuje, da bo prebivalstvo Ljubljane tudi pri tej priliki v pelni meri izkazalo svojo požrtvovalnost. V Ljubljani, dne 9. aprila 1917. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r, lj Naši junaški Ielaici. V soboto smo poročali o junaškem poletu fregatnegai poročnika Franc Krivaneca in pomorskega kadeta Pavla Geduldigerja, — Uradno poročilo je poročalo, da se letalo ni vrnilo. Vsa naša javnost, ob tem sočustvuje z g. generalnoštabnim zdravnikom dr. Geduldigerjem, čegar sin je pogrešanj junaški pomorski kadet Paul. —> Sin Paul g. generalštabnega zdravnika je star 19 let. Vstopil je v mornariško šolo leta 1910. in je isto končal leta 1914. z dobrim vsephom. Napravil je ob izbruhu laške vojne prvi napad na italijansko obrežje ob Ankoni na ladji »Zriny«. Pozneje se je prostovoljno javil k zrakoplov-cem in je bil za zasluge odlikovan z veliko in malo srebrno svetinjo. Dne 30. marca t. 1. je končal izpite za oficirsko šaržo in je takoj dne 4. aprila že sodeloval pri velikem napadu na Gradež i, dr. Poveljstvo zrakoplovstva v Pulju je očeta brzojavne* obvestilo, da se sin Paul ni vroil — uradno poročilo je drugi dan isto potrdilo. Vse kaže na to, da je sin Paul gotovo prišel v ujetništvo. — Paul je jako simpatičen dečko, poln navdušenja — v svojih poletih drzen in uživa v mornariškem zrakoplov-stvu polno priznanje predpostavljenih in je v častniškem krogu zelo priljubljen. —> Njegova gospa maii je kot nadzorna dama kuhinjstva v tukajšnji epidemijski bolnici, sin Josip služi pri nekem infanterijskem polku in se sedaj nahaja na ruskem bojCšču, Velespoštovanim in uglednim staršem želimo, da dobe kmalu ugodno obvestilo. lj Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega, ki se je vršila v torek, dne 27. marca 1917, nam je došlo sledeče poročilo: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar kurenejie iz predsedstva in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje, Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 20. februarja 1917. Pripoznajo se petletnice, in sicer: učitelju Alojziju Novaku, tretja, učiteljema Kariu Widru in Vendelinu Sadarju, peta, nadučitelju Janku Nep, Jegliču in katehetu Janezu Smrekarju, šesta, učitelju Vilku Maziju, prva, učiteljici Mar. Palme, druga, in učitelju Antonu Smerdelju, četrta. Sklene se c. kr. dež. šolskemu svetu priporočati, da všteje učiteljici Mariji Jegličevi opravilno dobo v dnevnem zavetišču v učiteljsko službeno dobo. Isto se ima zgoditi z učiteljico Ano Likozarjevo, ko bo njena prošnja za odpravo godna. Bistveni podatki iz letnega glavnega poročila o stanju ljudskega šolstva koncem leta 1916., ki se je predložil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, se vzame na znanje. Razpravlja in sklene se o nekem disciplinarnem slučaju. Za provizorno učiteljico na mestni nemški dekliški šoli po Lei Levčevi, sedaj c. kr. vadniški učiteljici v Ljubljani, se imenuje izprašana učiteljica Mar. Smo-ličeva, sedaj suplentka ravnotam. Za su-plentko po izetopivši Aleksi Lindtnerjevi, kateri sc votira pismena zahvala, se pa predlaga izprašana učiteljica, doslej brezplačna suplentka Marta Čretnikova, na ravno tej šoli. Deželni odbor jc nujno naprositi, cla dovoli substistenčno podporo vsem onim brezplačnim suplentkam in po-izkusnim kandidatkam, ki. je doslej šc nimajo, ki bodo zanjo prosile. Učitelju .Turju Režeku se izreče kot zastopniku c. kr, mestnega šolskega sveta v šolninski. komisiji za mnogoletno trudoljubivo in smotre-no sodelovanje v tej komisiji pismena zahvala. združena s prošnjo, da. ondi c. kr. mestni šolski svet zastopa še zanaprej. —• Reši se šc neka interna zadeva in potem se seja zaključi. lj Samouraor c. kr. nasvetnika državnih železnic Julija viteza Z4hoayja. Na Bleiweisovi cesti št. 9 se je danes zjutraj obesil vpokojeni c. kr. nadsvetnik drž. železnic Julij vitez Z & h o n y. Rojen je bil leta 1856. v Trstu in tja pristojen. Bil je samec. lj Umrla je v Ljubljani gospa Julija Zilterer pl. Cassa Cavalchina, vdova c. kr. majorja, lj Prodaja šjieha za VI. okraj se vrši jutri, v srecio, dne 11, aprila ob 10. uri do-i \ poldne v cerkvi sv. Jožefa, Na vrsto pridejo vsi oni, ki dobivajo kruh pri pekih Pauer, Bončar, Blažič, Podboj in Štraus. Pri nakupu špeha se mora vsaka stranka izkazati s pekovskim potrdilom krušnih kart in z maščobnimi kartami. Na vsako stranko odpade po 1 kg špeha za 9 K. Poudarja se, da je špeh namenjen samo za najpotrebnejše, ki nimajo niti najmanjše zaloge špeha doma in bi bilo sramotno, če bi se v vrste največjih revežev postavljali taki ljudje, ki so kolikortollko založeni s špehom. Stranke se tudi opozarjajo, da ne hodijo pred prodajni prostor preje kot ob 10, uri dopoldne, da ni nepotrebnega nastavljanja ljudi že ob najzgodnejših urah. — Štiridesetletni«) svojega delovanja na gimnazijah v Celju, v Ljubljani in v Novem mestu je praznoval 1. marca ravnatelj novomeške gimnazije g, Franc Brežnik. lj Vojni križec za civilne zasluge III. razreda je cesar podelil pisarniškemu ofi-cialu Antonu J»a g o d i c u in rač. reviden-tu Ferdinandu Staudacher v Ljubljani v priznanje njunega delovanja za avstrijski Rdeči križ. lj Jubilej ljubljanskega rotovža. Meseca aprila letos poteče 200 let, odkar so položili temeljni kamen za zgradbo ljubljanskega rotovža. L. 1718. je bilo poslopje dovršeno in izročen p svojemu namenu. Na sedanjem prostoru so bili zgradili prvo ma-gistratno poslopje že 1. 1484., ki je stalo popolnoma zase, ne da bi se dotikalo drugih hiš; tekom časa je stavba postala zanič in 1. 1717. so jo podrli. Sedanjo magi— stratno zgradbo bodo v kratkem primerno popravili, da se odlično poslopje ohrani zanamcem. lj Poizkušeni samoumor Ljubljančanke na Reki. Na Reki si je zabodla nož v prsa 52 let stara, v Ljubljani rojena neozdravljivo bolna Barbara Mejač. Poškodba je težka, vendar upajo zdravniki, da ji ohranijo življenje. lj Umrli so: Alojzij Babič, sodni nad-oficijant, star 50 let. — Josip ,esih, hišni posestnik, star 75 let. — Aiton Masak, pomožni odgonski sprevodnik, star 71 let. — Ana Lachner, bivša modistinja, stara 57 let. lj Našla sta se dva ključa. Dobita se pri g. Franc Dolenec, Marije Terezije cesta št. 8, Ljubljana. Vojska med Kubo m Nemčijo. Havanna, 7. aprila. (Kor. ur.) Reuter: Senat je soglasno sprejel resolucijo, ki izjavlja, da obstoja med Kubo in Nemčijo vojno stanje. Lima, 8. aprila. (K. u.) Listi pišejo o vstopu Kube v vojsko in o stalUšču Paname, vsled česar bo skupno z uničenjem nekega braziljskega parnika kmalu prišel čas, ko se bo južna Amerika morala formalno odločiti radi po Nemčiji napravljene škode. Pariz, 9. aprila. (K. u.) »Agence Ha-vas« poroča: Havana: Predsednik je podpisa! izjavo vojnega stanja z Nemčijo. Havana, 9. aprila. (K. u.) Reuter: Vlada je zaplenila tri tu internirane nemške ladje in posadko zaprla. Ljudovlada Cuba, katere na štiri leta voljeni predsednik je sedaj general Mario G. Menocal, meri 118.833 km2 in šteje 2,220.000 prebivalcev. Lastnega denarja republika ne kuje, ampak prebivalci se poslužujejo španskih in ameriških novcev. Glavni poljski in industrijski pridelki so: Sladkor, tobak, cigare (»Havana«, »Cube« itd.), sadje, rum, les in kava. Razburjenje v Braziliji. Rao de Janeiro, 9. aprila. (K. u.) »Agence Havas«: V Braziliji so zelo razburjeni radi torpediranja parnika »Parane«. Povsod zahtevajo odločnega nastopa. Po konferenci z zunanjim ministrom je predsednik sklical ministrski svet. Predsednik je izjavil, da bo nastopil tako odločno, kot bo zahtevala narodna čast. Pritisk D9 Mehiko. Pritisk na Carranzo. »Matin« poroča: Amerika namerava pozvati Carranzo, naj izjavi, če namerava nastopiti proti nemški propagandi v Mehiki, Rusija in Finsko. Kodanj, 9. aprila, (K. u,) Iz Petrograda poročajo :Finski senat je sprejel zakonski načrt, po katerem dobe ruski državljani na Finskem enake pravice kot Finci. Karte des deutschen Sperrgebietes fiir den uneingeschrankten »U« Boot-Krieg. Zelo zanimivi zemljevid (53 :81 cm) obsega vso Evropo in zahodni del Azije. Deli atlanskega oceana in sredozemskega morja, ki so pod zaporo nemških »U« čol- nov, so označeni z barvo; z drugo barvo je označen pod angleško zaporo stoječ del Severnega morja, Dodana so zemljevidu potrebna pojasnila; vrisane so tudi železnice, Za zasledovanje vojnih dogodkov neobhodno potreben zemljevid se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino vred 1 K 80 vin. Primorske novice. Smrtna kosa. Nagloma je umrl v Ljubljani "59 let stari lastnik eksportne trgovine za sadje v Gorici g. Marino T o -r e 11 i. Zadela ga je kap. — Umrla je na Lokvah 87 let stara Marija W i n k 1 e i" iz ugledne družine Winklerjeve, Na oljčnico zjutraj je še domače klicala v cerkev; kmalu potem pa je izdihnila. Svetila ji večna luč! — V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla Rozalija Jazbec iz Škrbine na Krasu. Pokojni je bilo šele 28 let. Zapustila je dva otroka. Njen mož je bil ob začetku vojne srbski ujetnik. Kljub temu, da je na vse strani poizvedovala, ni tekom cele vojne dobila poročila od njega. Skoro gotovo je, da je tudi on mrtev. Skrb in premišljevanje je nakopalo skrbni in pridni materi prerani grob. — V Trstu je umrl vojak 97. pešpolka Abdon Prinčič. — Umrla je v Trstu gospodična Ksenija Stoka, hčerka g. Josipa Stoka. — V Pulju je umrl enoletni prostovoljec Alfred P o n e c. Imenovanje v politični službi. Namest-ništvena koncipista An.jn Mrakovčič in grof Karel Attems v Kopru sta imenovana za okrajna komisarja. — Dr. Kramaiu in Rašinu, tema obsojencema radi veleizdaje, je — kakor poročajo »Selške Listy« — v ječi dovoljeno čitati oficijozni »Fremdenblatt«, ki si ga moreta naročiti na svoje stroške. Rozp,sone ustanove. Vojaške ustanove. Razpisane so naslednje ustanove: Princezinje Zofije, kneza Maksa in princa Ernsta pl. Hohenberg za vojne invalide, podpore potrebne in vredne podčastnike in moštva c. in kr. dragonskega polka št. 4 in ulanskega polka št. 7; na obeh očeh oslepeli invalidi in taki, ki so izgubili po dva uda, imajo prednost. Ustanova se izplača v obliki enkratnega nedoločenega zneska. Prošnje je opremiti z dokazili o potrebi in invalidnosti; rok za vlaganje neomejen. Prošnje, ki so kolka proste, je poslati preko evidenčne oblasti vojnemu ministrstvu. — Lu-dovike Trigler roj. Schmelkes za revne ženske sirote c. in kr. artiljerijskih častnikov ali tehničnih uradnikov v artiljerijskih zavodih c. in kr. armade. Enkratni znesek 152 K. Prošnji je priložiti poročni list staršev, mrtvaški list očetov, ubožno in nravstveno spričevalo. Prošnje, ki so kolka proste, je vložiti do 30. maja 1917 preko evidenčne oblasti na vojno ministrstvo. — Rit-mojstrove vdove Terezije baronice pl. Schellerer prosto mesto na Terezij an-ski akademiji za plemiške sinove. — Grofice Izabele Croce, roj. Finoni, za revne sirote c. in kr. častnikov, vojaških zdravnikov, avditorjev in vojaških uradnikov, ako ne vživajo nobene postavne preskrbnine; ustanova znaša 242 K 20 v. na leto in se izplačuje do 18. leta starosti. Prošnji je priložiti krstni list in ubožno spričevalo, izkaz o očetovi smrti in o številu bratov in sestra in končno potrdilo, da prosilec ne vživa nobene zakonite preskrbnine. Rok za vlaganje prošenj je neomejen. Prošnje se kolkujejo z 2 K in vlagajo preko evidenčne oblasti na- vojaško poveljstvo v Gradcu. — Generala infanterije Otona viteza pl. Pohl ustanova za revno častniško siroto, v prvi vrsti tako, katere oče je služil v 39. pp. Enkratni znesek 200 K. Prošnji je priložiti krstni (rojstni) list, ubožno spričevalo in izpisek iz očetovega vojaškega lista. Prošnje, ki so kolka proste, se morajo vložiti potom evidenčne oblasti na vojno ministrstvo do 1. maja t. 1. — II. ustanova Jakoba pl. Schellcnburg za revne na Kranjskem rojene častniške vdove, katerim jo mož umrl v vojni službi. Dosmrtna ustanova letnih 182 K 40 vin. Prošnji je priložiti poročni list, ubožno spričevalo in soprogov mrtvaški list. Rok za vlaganje prošenj neomejen. Prošnje se vlagajo potom evidenčne oblasti na vojaško poveljstvo v Gradcu. — Višjega vojnega komisarja Franca Hublerja ustanova za revne dijuke-si-rote vojaških upravnih uradnikov. Ustanova letnih 420 K se izplačuje do konca študij ozir. dotlej, da vživalec dobi državno uradniško službo s plačo 1200 K. Prošnji je priložiti spričevalo o ubožnosti, šolska spričevala, rojstni ali krstni list in očetov mrtvaški list. Rok za vlaganje do 15. maja 1917 — potom evidenčne oblasti na vojno ministrstvo. —- Štabnega zdravnika dr. Jakoba Ileissfelda ustanova za pomoči potrebne vdove in sirote po članih vo- jaškozdravniškega častniškega zbora c. in kr. armade in c. in kr. vojne mornarice od štabnega zdravnika nizdol brez razlike vere; vdovo in sirote po častnikih 16., 1. in 93. pp. imajo prednost. Enkratna podelitev 600 K. Prošnji je priložiti spričevalo o ubožnosti in mrtvaški list soproga ozir. očeta. Rok za vlaganje prošenj neomejen. Prošnje so kolka proste in so vlagajo potom evidenčne oblasti na vojno ministrstvo. S Vsled naše poostrene podmorske vojne se vsak dan potopi taka množina ladij, ki imajo velikansko vrednost, kakor se do sedaj še nikdar ni zgodilo v tako kratkem čisu, kar obstoja plovba. Ni tedaj čudno, če se vprašamo, kaj se bo zgodilo s temi razbitimi ladjami, ki sedai leže v tajinstve-nih globočinah morja. Ali bodo prišle še kdaj na površje? Ali bedo tam polagoma razpadle ali sc ohranile tisočletja dolgo? To pa niso le brezplodna vprašanja, kajti tudi praktičnost se živahno zanima za usodo potopljenih ladij in za vrednote, ki so se z njimi vred pogreznile na dno morja. Kajti ravno ta praktičnost bo po vojni zastavila vsa tehnična sredstva, da reši, kar se da rešiti. Marsikateri parnik, ki je le malo poškodovan in se je potopil na ta način, da so mu odorli ventile, bodo zopet dvignili in ga vrnili njegovemu namenu. V drugih slučajih bodo dvignili dragocene tovore. Toda tudi najboljši inženir se more pri tem delu gibati le v zelo o>;iiih mejah, ker morejo potapljači delati le v globočini. okoli 60 metrov, kajti v večji globočini je vodni pritisk, ki na vsakih 10 metrov narašča za eno atmosfero, prevelik, Pa tudi lego in kakovost ladje, posebno pa še kakovost morskega dna, ki predmete na. debelo pokrije 7. blatom in peskom, onemogoči vsak poskus dvigniti ladjo. Velika večina ladij torej je in ostane izgubljena. Kaj se bo pa s temi ladjami zgodilo, je pa mnogo odvisno od materijala, i/, katerega je zgrajena, in od tega, v kakšnem stanu so dospele na morsko dno. Lahko otovorjena lesena ladja se pogrez-ne počasi ter se z majhnim udarom usede na dno, med tem ko se oklopna ladja, plavajoča trdnjava iz jekla in železa, bliskovito hitro pogreza ter se vsled silnega udarca razbije, ko trči na skalnato morsko dno. Ucar morskih valov se že v maihni globočini izgubi, toda morski toki pod gladino premetavajo često ladjino telo sem in tja, poleg tega pa pospešujejo razpad še druge sile. Predvsem kemični učinek morske vode, ki se loti najpreje železa in bakra in razjeda mrtvi kolos, dokler ga ne pokrijejo apnene lupinice pogmolih morskih živali, ali pa se naselijo na njem rastline in živali, ga zagrnejo in prevlečejo z vedno debelejšo apneno skorjo. V drugih slučajih pa morje pokrije ležečo ladjo z velikimi masami peska, ki io končno stro. Kakor zrakotesno zaprti skladi rud se jeklena ladja ohrani lahko tisočletja dolgo in je podvržena vsem onim silam, kojih učinka mi le kratko časa živeči ljudje ne vidimo, ki pa neprestano preobražajo zemljo. In kakor danes nahajamo lupine školjk in druge okamenele morske živali na vrhovih visokih gora, tako bo morda v daljni, daljni bodočnosti, ko bo zemlja preobražala svoje lice in se bodo tvorila nova gorovja, kateri teh ladijskih velikanov zopet prispel na površje. Veter, dež, toplota in mraz bodo razglodali pokrivajočo skorjo in zopet bo solnce obsijalo delo človeških rok, sicer razbito, skrivljeno in strgano, a zlepljeno od mogočnih geologičnih sil. In kakor mi danes občudujemo velikanska okostja že zdavno izumrlih živali ter izkopnine iz minulih dob človeškega rodu, tako bodo tudi te ladje pričale o davno minulih časih. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 150, za otroke K T20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Liu-bljani. Ant. Rud. Legatovo zasebno učilišče za stenografijo, strojepisje, pravopisje, računstvo, zemljepisje in lepopisje v Mariboru, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. Veliko, moderno in odlično učilišče z državno potrjenim učnim programom in državno preizkušenimi močmi. Pričctek prihodnjih tečajev 12. aprila 1917. Prospekte pošilja ravnateljstvo zavoda brezplačno. Govoriti se more vsak dan, tudi če jc nedelja in praznik, od 11. do 12. ure. Nov jc nemški jezikovni tečaj. Dobrodejno, bol lajšajoče vribalno sredstvo jc 1'ellcrjev lepo dišeči, oživljajoči rastlinski esenč-ni fluid z zn. ^Elsa-fluid«. Tudi Vam bo dobro del. Stotisoči ga hvalijo. Predvojne cene. 12 steklrnic franky 6 kron pri lekarj« K. V. Fcller, Stubica, Elsa trg it. 134 (Hrvatska). Mora) bi bili vedno v hi«, (va) Fr, Novak: Zaznamek okrajšav ko-respondenčnega pisma. Vkijub velikim težkočam se jc posrečilo izdati knjiž co, ki obsega na 106 straneh čez 3500 po abecedi urejenih besedi najprej v navadni, potem v skrajšani stenografski pisavi. Za slovenskega stenografa, ki se hoče spopol-niti, neobhodno potrebna knjižica. Ne da se tajit'., da ima slovenska stenografija bodočnost; čim bolj namreč napredujejo razni uradi, zavodi, pisarne itd., tembolj se bo rabilo tudi dobrih slovenskih stenogra-fov. Knjižica je izšla v priljubljeni žepni oblik', Odtis kratic je razločen in tiskan na finem papirju. Knjižica se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani broširana s poštnino vred le za 3 K 20 v. Fran Marolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaške narodne pesmi za K l aO aH K 1'8U se šc dobe. Po pošti 20 v več. Najlepše darilo! Marija Babic naznanja vsem sorodnikom o smrti njenega prelj ubij enega soproga, gospoda c, kr. sodnega nadoficianta Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo. 11. aprila ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 10. 4. 1917. Žaliu*©?« ©sia!« .iS a v V c HMfjpj PRf$p9 • !H rn ili, lip li ji so v gozdu na jiroduj. Pojasnila: iiweisawa e. 29s 2. nadstr. na desoo od 4. do S. Prodasfa sa tako! LlufoSiaiirca,, Peijanska easta £*. 55. se prevzame v najem ali nakup. Onemu, ki opozori na kak dober naslov, bogata nagrada. Ponudbe pod „V. S. 2175" na anončno pisarno Jan. Gregr, Praga, Jindfižkova ulica 19. OS3T 10« Ilirov domače pijače j osvez., slastno m žejogasečosi laUKovsak j sum napravi z maih. stroški. V zalogi so: lj ananas. jabolčnik.gronadiuec.malinovBo, S iiiu:.t;atni lirušcvoc, poprovi meroveo, po-I marančevoo, prvenčevee, višuieveo. No-J uspeh teki. Tu dom. pijača so lahko pije J poleti hJa:lna. pozimi tudi vroča mesto I rum« ali zganja. Sestavine z nat. navod. stanejo 12 K tranko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, i večja gospod., delnvniee itd., neproeon. vracln., kor to delavca sveži in na upijani 111 njegova deiazm nič 110 trpi. iJnn. iirolich, Engel-Drogevio, Brno 643, .Moravsko. Sprejme se takoj ki se je žo učil mizarstva-Hrana in stanovanje oskrbljeno. vajena mešane stroke, izurjena nekoliko knjl. go vodstva, vešča slovenščine in nemščine, pridna in zanesljiva, želi službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št, 859. Proda se pod ugodnimi pogoji z 8 orali zemljišča, obstoječe iz eno hiše, v kateri sc je veliko let izvrševal gostilniški in trgovski obrt, z zelo prostornim gospodarskim poslopjem v Za-uratlcu štev. 32, od železniške postajo Zatičina 8 kilometrov oddaljeno, na križišču dveh prometnih cest ter jc zelo pripravno za vsako obrt. Proda se tudi samo hiša brez zemljišča. — Tozadevna pojasnila daje Jakob škerlj, posestnik v Žužemberku, Dolenjsko. Vojaščina prosta, zaupna oseba, lisiipvoiša in KcrespoDdem, vešč obeh deželnih jezikov, srednje starosti z dolgoletnimi spričevali želi premeniti službeno mesto. - Prijazne ponudbe pod »Knjigovodja« št. 830 na upravništvo tega lista. Proda se dobro ohranjena mostna tehtnica Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro „Tehtnica". 841 Glasovirje, planine harmonije in orhestrijone Kmefetz Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. 124 Zaradi starosti prodam iz proste roke po primerni ceni «« « 0 Opr. št. P. 121/8/41. Prostovoljna soina dražbi katera jo dolira 3G metrov, široka pa 10'/a metra. Stoji na precej močni vodi, katere padec znaša 4 metro. Poslopje je enonadstropno. V pritličju in v prvem nadstropju je železna transmisija. Okrog tovarne je 5 oralov zemljišča. Tovarna je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi električna moč, bodisi kot gonilna moč ali za razsvetljavo. V poslopju so nahaja tudi vodovod 853 z dobro pitno vodo. Oglase sprejema: Jernej Grilc, posestnik, Zgoša, pošta Begunje pri Lescah, Gorenjsko. Sprejme se krepak za kovaško obrt, najraje begunec, pri J. Flander, kovaški mojster, Železniki, Gorenjsko. 833 Pil Sladniiai znamka Sladen je najbolj zdrava in tudi najcenejša IMF" hrana za dojenčker Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Donaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrun-nerstrasse 109, Josefstadterstrasse 25, Rade-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstrasse 4. 37 Hlode od 16 cm naprej , trame dolge od 4 metre naprej in deske vseh vrst in debelin 729 kupujem Zastonj in poštnine prosto dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 1000 slikami ur, srebrnine, zlatnine, godbenih in brivskih ffi predmetov. Šolske in kon- ** certne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 10 in više. Dobre harmonike a K 8, 10, 12, 11, 16, 22, 30, 10, 50, in više. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica. JJLN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj, Most (Brfix) štev. 1752, Češko. po najvišjih cenah. Ponudbe na naslov A. KRULEČ, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13, vrata št. 6. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, 'J40? Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. pleskarski in likarski mojster 3,JyhSlana, filmska cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804 OjBPMtSMIIlItlllMIlMIMMItlttllllf lit IIIIIIVIVRIIIIIIIf VMIIf ItllllllllllllllMIlllMMMIlllllllVI intimnim.......m.....m....................................m«.....i« Zllllll llllllllllllZlIllItlllllMIllllllllllMMIMIMMIlllllliflllllllllllllltllllMM učitelj Ljubljana 9. !U. 191? roj. poročena % brni »■■•in i II 111 II 1111- « rfr^c^fc Tržič ?yo cf. Uubljana \ modni SCilon \ Ljubljana \ Mestni trg. \ \ Mestni trg. \ priporoča veliko zalogo svilnatih klobukov nakitenih in praznih slamnikov, nalatov itd. Velika izbera Popravila točno. — žalnih klobukov. — Cene nizke. isa srv, a Za premnoge izraze iskrenega sočustva, ki so nama došli povodom prebridke izgube, katera naju je zadela, kakor tudi za ča-ščečo udeležbo pri pogrebu, izrekam v svojem in v imenu svojega sina tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. i'van Žagar c. in kr. major v p. BBhISSS Vsom, ki so na kakršenkoli način izkazali sočutje ob priliki bridke izgube na5c nepozabne matere in staro matere, gospe ' S&jj V' ® li sc izreka tem potom naša najprisrčnejša zahvala. V Št. Janžu, dne 8. uprila 1917. Celokupna družina Majcen n n 5ii a Pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu so na predlog lastnice Marije Štepic-Šašelj iz Mokronoga št. 12 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, in sicer: 1. Zidana hiša (4 sobe, 3 kleti, kuhinja) št. 166, stavb. pare. št. 92/1 ležeča v trgu. 2. Parcela št. 52/1 vrt v izmeri 7 4 12 m2, oboje za izklicno ceno 8000 K. 3. Parcela št. 783,2 travnik, v izmeri 79 a 13 m2, za izklicno ceno 1000 K. Dražba sc bo vršila dne 19. aprila 1917, ob 11 >/4-uri dopoldne pri podpisanem sodiščp v sobi št. 1. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. C. sodišče i: makroflofln. odd. I., dne 5. aprila 1917. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat in stric, velečastiti gospod Valentin Ep. Aljančič knezoškofijski duhovni svetnik, župnik v p. in posestnik 0 danes, dne 10. aprila ob 3. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prenesli v četrtek, dne 12. aprila ob pol 11. uri dopoldne po slovesni sveti maši na tukajšnje pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Kranj, 10. aprila 1917. Globoko žalujoči sorodniki. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je n»š predobri soprog, oziroma brat, gospod SlOJ mlinar in posestnik, službujoč pri nekem pehotnem polku vsled bolezni, dobljeni na jumozapadnem bojišču, dne 26. februarja t. 1. v neki vojaški bolnici mirno v Gospodu preminul. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Marija Snoj, soproga. — Josip Snoj, trgovski sotrudnik, Ivan Snoj, t. č. v vojnem ujetništvu, Edvard Snoj, t. č. na bojišču, bratje. — Antonija Maliy, tovarnarja in posestnika soproga, Ivanka Jeras, posestnika in tovarnarja soproga, Alojzija Ahlin, posestnika in gostilničarja soproga, Anka Verbič, c. kr. profesorja in posestnika soproga, sestre. Ljubljana—Sp. Gameljne, 10. aprila 1917. Mesto vsakega posebnega naznanila Zahvala. Z' premnoge izraze sožalja o nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo nepozabnega nam soproga, očeta, brata in svaka, gospoda iharda posestnika na Soiah pri Vipavi, predsednika krajnega Šolskega sveta, č3ana okr. cestnega odbora in raznih društev itd. izrekano tem potom svo)o najiskrenejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo dofnačemu č. g. župniku Alojziju Kralj za obila tolažila v bolezni in za asistenco pri pogrebu, dalje duh. svet. č. g. Gustav Koierju v Podragi za vodstvo pogreba in č. g. kuratu Rupniku iz Er^elja za asistenco pri pogrebu, č. g. Sinitiu, kuratu v Braniti in č. g. vojnemu kuratu za časteče spremstvo, dalje g. dežel n. poslancu Perhavcu, vsem gg. županom vipavskega okraja, gospodični učiteljici BoStjančič v.a uieležbo s Šolsko mladino, vsem sorodnikom in vsem drugim, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba in blagopokojniku izkazali zadnjo čast; zlasti še domačemu pevskemu društvu „Nanos", katerega je pokojnik ustanovil in do smrti neprestano vodil — za pretresljive žalostinke. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Goče, dne 7. aprila 1917. Žaluioii ostali. ŠsM&M&BFBgBm fc*u. aajfjjHiMBI