ALBERT SIČ O SLOVENSKIH NARODNIH NOŠAH V LJUBLJANI 1919 ZALOŽILA »TISKOVNA ZADRUGA' s f I ' ■ !■ T X ’ «1 i ALBERT SIC , O SLOVENSKIH NARODNIH NOŠAH V LJUBLJANI 1919 ZALOŽILA »TISKOVNA ZADRUGA' 2 > 4t2*03 ; AU6 m\ Natisnila ,,Narodna tiskarna" v Ljubljanf Predgovor. Na prošnjo sem opisal za listek »Slovenskega Naroda« nekaj tipov na¬ ših narodnih noš, da se preprečijo na- daljne samovoljne kompozicije in samo- lastni izumi. Opise sem dobil deloma pri starih ljudeh, deloma sem jih zajel iz našega slovstva; belokranjsko narodno nošo mi je opisal gosp. Fran Lovšin, nad¬ učitelj na Vinici, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Iz narodopisnega slovstva mi je go¬ spod župnik Iv. Vrhovnik nabral v svoji bogati knjižnici obilo gradiva; tudi mi je pomagal z raznimi nasveti. Za to njegovo nesebično požrtvovalnost mu izrekam na tem mestu najtoplejšo za¬ hvalo. Ker se je od več strani izrekla že¬ lja po ponatisu, sem objavljeno gradivo preuredil in mestoma razširil. Želel sem opisom dodati slike, po možnosti bar¬ vane; toda namero sem moral vsled neugodnih razmer odložiti za eventu- elno novo, izpopolnjeno izdajo. V Ljubljani, meseca maja 1919. Albert Sič. I. Ženska narodna noša. Lep bel ošpetelj s kratkimi rokav¬ ci. črn baržunast modrc s pozlačenimi gumbi in pošit s pozlačenimi vrvicami, kratko, temno krilce z majhnimi roži¬ cami raznih barv, še krajši zelen pred¬ pasnik, lepe bele nogavice in krasni šolnčki. Tako oblečena stopa ponosno naša Hani po ulici in gleda na vse stra¬ ni, če jo občuduje vse občinstvo v tej lepi »narodni, kmečki« obleki. Obleka je res lepa, pa narodna in kmečka je tudi, le naša narodna, kmečka ni, mar¬ več je zgornještajerska, nem¬ ška. Uboga Hani ima torej tuje krstno ime in tujo obleko. časopisi prinašajo debelo natisnje¬ no notico, da se vrši v tej in tej dvorani koncert v proslavo imenitnih mož, ki so prišli semkaj, da nas rešijo tujega jar¬ ma. »Želeti je,« pravi notica, »da se na¬ še ženstvo tega koncerta udeleži v na¬ rodni noši.« Nastane nervozno vrvenje po vsem mestu, pa pri posameznih tudi po kmetih. Največ opravka seveda ima- l 1 jo one, ki žal niso v posesti kompletne narodne noše. Pa nič ne de, za tak vele- važen nastop se vse stori. Dan koncer¬ ta napoči. 2e uro pred koncertom se la¬ me zbirati naše ženstvo v narodnih no¬ šah v določeni dvorani. Pestro sliko imaš pred svojimi očmi, ko gledaš do¬ hajajoče žene in dekleta v narodnih oblekah. Mnogo oblek je res popolnoma pristno narodnih, prekrasnih, a mnogo je takih, da bi človek najraje zamižal, ko jih zagleda. Krila kratka, segajoča malo čez kolena, predpasniki razno¬ vrstni, no, rute okrog vratu, te so že še primerne, ampak avbe, avbe. Seveda, pristnih avb ni lahko dobiti, zato si po¬ magajo, kakor si pač morejo. A avba mora biti, brez nje si ni misliti narodne noše, kakor da so žene in dekleta vse povprek nosile le avbe, in ni bilo dru¬ gega okraska za glavo. Napraviti so si dale avbe s črnim baržunastim čelom, na tem pa so našiti s pozlačeno nitjo prepleteni »kifelčki«. Strašen pogled! Se strašnejše pa je pokrivalo kake dru¬ ge gospice krasotice. Iz modre svilene krpe n. pr. je šušmarjeno pokrivalo, ki naj bi nadomesto-valo avbo, spredaj na čelu pa vidiš pozlačene, če teti ni, pa posrebrene »flinterce«, našite v fanta¬ stičnih vijugah. Nehote se spomniš na predpustno maškarado in loti se te ne- 2 volja. Ali bi ne bilo bolje, da si dekle na glavo naveže pristno domačo pečo, katerih je dobiti pri nas še dovolj. Saj te so nosile dekleta in ne avbe! Avba je bila za žene! Katera pa nima ne tega, ne onega, naj se oble¬ če v svojo navadno obleko- in naj ne napravlja na tujca napačnih utisov o na¬ ši narodni noši, domačina, poznavalca naše narodne noše, pa naj ne žali s ta¬ kimi spakedrankami. Iz nastopov našega ženstva v na¬ rodnih nošah je videti, da ie .še dosti naših žena in deklet, ki ne poznajo pristne naše narodne noše. Zato si do¬ voljujem tu podati kratek opis posamič¬ nih delov obleke, ki tvorijo našo žensko narodno nošo. !. Slovenke iz Ljubljane in okolice ter z Gorenjske. Peče so nosile žene in dekle- t a po vsem Kranjskem, v različnih kra¬ jih različno zavezane. Dekleta v Ljubljani in ljubljanski okolici ter na Gorenjskem n. pr. so imele v tri ogle zganjene peče zavezane krog čela tako, da je vezen vogel prosto visel čez til¬ nik, ostala vogla pa so- potegnile križe¬ ma pod viseči vogel in ju zavezale vrhu glave v pentljo, ki so jo zvale »peteli¬ nov greben« (»petelinček«). Žene pa so 1* 3 jih imele zavezane okoli brade; vrhu glave je bil namesto grebena vozel z navzdol visečima koncema, Posebno fine vrste blago za te peče je bil »perkal«, a v poznejši dobi, po letu 1865. nekako, so se izdelovale peče tudi iz angleškega tulja. Avbe so nosile le ž e n e, na že- nito vanju pa tudi nevesta in dru¬ žica. Te sta imeli spredaj, navadno pa ob strani vrha ali »kape«, na tenčici (belem blagu avbe) pritrjen majhen venček iz rožmarina, pa tudi iz su¬ hih rož. »Celo« avbe je bilo iz črne svile ali črnega baržuna, okrašeno z zlatim ploščnatim in visokim vezivom tako bogato, da je bil od črne podlage vi¬ deti le ob robeh veziva prav ozek pas. Čelo je bilo kroginkrog obrobljeno s trdim belim blagom. Vrh avbe je bil v Ljubljani in ljub¬ ljanski okolici grebenast. Podložen je bil s finim rdečim perkalom ali taftom. Na zadnji strani avbe, spodaj, je bila pritrjena pentlja iz pisanega svilenega traka. Konca tega traka sta visela pre¬ ko hrbta navzdol skoro do pasu. Zavijače so nosile Gorenjke krog Bohinja. S r a j č n i k je bil iz finega per- kala. Krog vratu so bile nabrano pri- 4 site ozke čipke. Pod vratom se ie srajč- nik zapel z malta belim gumbom, ali pa je bil zadrgnjen z belim trakom. Rokavi so bili široki. Za pestjo pa je imel kaka dva prsta široke zapest- nike (manšete), zapete z belim, pa tudi s srebrnim gumbom (torej ni puščal podlakta golega!) V poletnem času je bil srajčnik škroban. Rokavi so imeli položene, trdo polikane gube. Zapestniki so bili okra¬ šeni z belimi vezeninami, ali pa so ime¬ li prišite ozke čipke. Ruta krog vratu je bila svilena, rdeča ali rožasta, pa tudi bela, (preje so bile zelo priljubljene rumene svilene rute). Na prsih sta se nje konca križala in bila vtaknjena pod predpasnik. V zimskem času ie bila vidna izpod jopiča (spenzerja). Rute so si kupovale po domačih prodajalnah. Mnogo pa jih je bilo vti¬ hotapljenih iz Trsta, kamor so jih pri¬ peljali ali iz Orienta ali z Beneškega. Rute z vtkanimi zlatimi rožami so no¬ sile navadno le kmetice, meščankam niso bile priljubljene. K r i 1 a so bila široka, sešita navad¬ no iz treh pol temnomodrega sukna. Segala so do gležnjev. Spodaj so imela prišit za dlan širok črn baržunast pas. Izpod tega pasu se je videla le še ob- 5 ' robna vrvica. Tako pozimi. V polet¬ nem času pa so nosile krila iz temno¬ zelenega, vijoličastega, rjavega ali gra- natnordečega, volnenega blaga - tibeta in tudi od kambrika. Bogatejše so imele krila iz težke svile. Poletna krila navadno niso imela spodaj nikakih našivov, pač pa so imela ozke robčke, ki so segali skoro do kolen. Modrc je bil (vsled vpliva empir- skega sloga) kratek in prišit h krilu. Prikrojen je bil iz enakega blaga kakor krilo. Spredaj je bil malo izrezan, tako nekako kakor srednje izrezan moški te¬ lovnik. Našivov ni imel nikakih. Pred letom 1840. nekako so nosile brokatast modrc, ki je bil spredaj tako globoko izrezan, da je segal pod prša. Ker so bile v blago vpletene zlate in srebrne niti, so imenovale te vrste modrc »zlat« ali »srebrn modrc«. Predpasnik je bil po dve poli širok, črn, svilen ali volnen, tibetast, kake štiri prste krajši od krila. Krogin- krog, torej ob straneh in spodaj, je imel prišite kake dva do tri prste široke to¬ varniške čipke. Privezan je bil zadaj s tankima trakoma. S tema je bila ob¬ enem zadaj privezana tudi široka pent¬ lja z dolgima, navzdol visečima kon¬ cema, ki sta bila le nekoliko krajša od 6 krila. Po letu 1865. nekako pa so nosile ožje predpasnike. Pred letom 1840. so nosile tudi be¬ le, bogato vezene predpasnike. Jopič (spenzer imenovan no lor¬ du Spencerju). V jesenskem in zimskem času so nosile ali jopič, ki je bil naprav¬ ljen iz enakega blaga kakor krilo, ali pa tudi od drugačnega blaga. Rokavi so bili široki in so se zoževali proti za¬ pestju. Tu so bili zelo ozki, zapeti z zaponkami, ob robu na so imeli prišite bele, ozke čipke, da jim ni bilo treba pod obleči lepih srajčnikov. Ob rami so bili nabrani. Krog vratu je bil prišit za dlan širok črn baržunast vratnik. Ti jopiči so se zapenjali z zaponkami, prvotno spredaj navzkriž, nozneie pa od vratu naravnost doli. Ob bokih so imeli nekateri jopiči prišit kake tri prste širok črn baržunast pas, ki je bil zadaj — v sredi — nabran v nekako rožo. Spodnja krila so bila bela, škrobana, likana. Spodaj so bila okra¬ šena s širokim vezenim robom, ali pa so imela prišite kake tri prste široke čipke. Takih kril so imele na sebi po tri in tud' po štiri Pri hoii iih ie bilo videti izpod gormeea krila, in ker so bila škrobana, so oriietno šumela. Nogavice so bile bele in g 1 a d- k o pletene. Tesno so se oprijemale nog. 7 Obutev. Pozimi so nosile črne, usnjate, precej visoke, zgoraj krogin- krog ravno privezane čižme. Spredaj so bile gladke, torej brez kapic. Pete so bile srednje visoke in ne preozke. Poleti so bile nekatere obute v niz¬ ke čevlje (solne), ki so imeli spredaj v kotu zareze pritrjeno majhno črno svi¬ leno pentljo ali kokardo. Tudi to obu¬ valo je bilo brez drugih okraskov. Ne¬ katere meščanke so v poznejši dobi no¬ sile poleti tudi čevlje iz tankega črnega blaga (prunela). Pas. Nekoliko pod boki so imele opasan kovinast, Srebrn ali pozlačen pas (sklepanec). Prvotno ta pas ni imel za obesek navezanih pentelj. Zlatnina. V uhljih so nosile ali zlate »murčke« ali pa zlate uhane z obeski. Nekatere so imele tudi murčke z obeski. Za navadno rabo' soi pri rnurč- kih obeske lahko snele. Zaponk (brož) prvotno niso nosile. V poznejši dobi šele so bogatejše nosile zaponke in tudi me¬ daljone na zlatih verižicah ali na bar- žunastih trakovih. Frizura. Ker treba pri narodni noši primerne frizure, naj omenim, da so imele lase spletene v široke kite po 5, 7, 9, 11, da celo po 15 stremenov. Za¬ daj, bolj proti tilniku, je bil v lase za¬ taknjen rožen glavnik. Ljubljančankam je bil priljubljen glavnik z vrezanimi priprostimi okraski ali gladek s širo¬ kim, otlim robom. Na kmetih pa so imele glavnike, v katere so bili za okra¬ sek vdelani majhni svetli gumbi. Krog glavnika so bile ovite kite. Spredaj so imele lase počesane na prečo in so jih položile ob sencih preko uhelj, pač pa tako, da je bilo uhane dobro videti. Deklice so bile gologlave in so no¬ sile kite, viseče po hrbtu. Opisal sem tu na kratko nošo, ki je bila pri nas krog leta 1848. najbolj pri¬ ljubljena. Priporočam pa, da bi se po¬ služevale naše žene in dekleta še drugih prekrasnih slovenskih narodnih noš; noše tržaških okoličank, Ziliank, zlasti pa nam najbližjih Belokranjk. 2. Bele Kranjice. Belokranjska narodna noša je v ob¬ če enotna, bela, a se v posameznostih vendar razlikuje druga od druge tako, da se pozna Poljanko od Žumberčanke. to zopet od Marindolke i. t. d. Prijatelj g. Fran Lovšin, nadučitelj 'na Vinici, ki pozna belokranjsko na¬ rodno nošo v vseh detajlih, mi piše; »Pred 60. leti so nosile Belokranjke sploh le dvoje oblačil: robačo t. j. krilo na spodnjem životu in oplečje (rokavce, ošpetelj) na zgornjem životu. 9 To je bilo vse, kar je bilo na njih. Srajce niso nosile. Robača je bila štiri pole široka, ob pasu nabrana v »n a b o r k e« (gu¬ be). Nosila se je na štiri prste širokih o p r t a h (naramnicah), ki so bili pri¬ trjeni na širokem pasu, imenovanem 0 p 1 e č e k. O p 1 e 5 j e je segalo malo čez pas, bilo je ohlapno, za vratom pa močno nabrano v naborke. Poljanke in Vrhovke so ob vratu nosile širok, na ramah ležeč vratnik, ki je bil del oplečja. Vrhovke so ga ime¬ novale petrič (e) k (najbrže prtiček). Vse druge so nosile oplečje brez vrat¬ nika ali prtička. Pozneje so na zgornjem životu podoblekle o š p e t e 1 j, narejen doma iz domačega platna, ali Da kup¬ ljeno platneno jopico - majico. Na spodnjem životu pa so podoblekle d o- 1 e n k o (spodnje krilo), tkano iz do¬ mačega platna. Ošpetelj in dolenka sta odpravila od robače oprte in ooleček. Robača Je bila poslej brez oplečka in brez oprt, podobna navadnemu krilu. Dokler niso nosile dolenke in ošoetlja ali majice, je bila robača edino pokrivalo na spodnjem, a oplečje na zgornjem životu. Odslej pa je ob¬ lo stajala obleka Belokranjk: iz štirih komadov: robače in oplečja kot zgor¬ nje, ošpetlja in dolenke kot spodnje obleke. Spredaj so si opasale kratek, sred¬ nje širok bel, vezen zastor (pred¬ pasnik). Pripomniti je, da so Belokranjice (razen Poljank in Vrhovk, ki so nosile vratnik ali prtiček) svoje oplečje okrašale z raznimi vezeninami. V oko¬ lici Vinice, Dragatuša in Adlešič so sl okrašale z vezeninami tudi zastor in robačo. Vse Belokranjice, razun onih krog Vinice, Dragatuša in Adlešič, so svojo obleko g r o h a 1 e (krišpale, nagubale). Pas. Krog pasa so nosile t k a - n i c o, t. j. štiri prste širok, dolg pas. Tkanica je bila navadno dvobarvna, po sredi rdeča, ob krajih črna. Opasale so se s tkanico dva do trikrat okoli pasu. Pri Vrhovkah in pri Poljankah je vi¬ sela tkanica zadaj do konca robače, a viseči del ni bil več tkan, marveč je imel proste niti — »stranjc e«. Tkanice so tkale domače tkani- čarke krog Adlešič, Preloke in Pri- lišča. Ženske krog Vinice, Dragatuša in Adlešič so nosile oplečje opasano pod tkanico. Pri njih je bila tkanica vidna. 11 Poljanke in Vrhovke so nosile oplečje neprepasano, tkanica se krog pasu ni videla, je visela le zadaj navzdol.« Konec takega pasa je visel zadaj po krilu tudi ženskam v Metliki in oko¬ lici, le da je bil črne barve, zato so ga tudi zlobni jeziki Imenovali »>črni rep«. »Novice« z dne 3. grudna 1879 št. 49 vsebujejo humorističen čla¬ nek »Kako so Belim Kranj icam bili zatrti »črni repi«, spisal ga je J. Na¬ vratil. V tem članku opisuje pisec trud, ki si ga je prizadejal sloveči Baraga, (prišel je leta 1828. iz Šmartnega v Met¬ liko »duš past«) da bi odpravil »črne repe«. Vsi njegovi tozadevni cerkveni govori niso nič pomagali. Ženske so vedno le še prihajale z repi k božji službi. Na pomoč pa mu je prihitel hu¬ domušni sodnik F. G. iz Krupe. Ta je neko nedeljo pred mašo povabil vaške fante v krčmo, kjer jih je napojil in jih našuntal, da so med službo božjo zvezali kar tri ženske z »repi« skupaj. Po maši so< hotele oditi iz cerkve, a niso mogle preje, dokler si niso repov odrezale, ker jih sicer ni bilo mogoče razvozljati. Od tedaj so Metličanke nošo »repov« opustile. Obutev. Čevlje so imele »n a zaplet« (torej čižme). Revnejše so nosile lipove coklje, ki so bile izdelane 12 doma, ali pa so si na Hrvaškem kupile opanke. Zabunec. V zimskem času so nosile ženske zabunec, t. j. dolga halja brez rokavov. Brez rokavov je bil zato, ker bi rokavi ovirali pridne ženske roke pri delu. Bogatejše ženske, kate¬ rim ni bilo treba opravljati mnogo dela, so nosile zabunce tudi z rokavi. — Zabunce so šivali domači krojači. Razen zabuncev so nosile Belo- kranjice tudi kožuhe, navadno brez rokavov, premožnejše pa z rokavi, a tudi te le redko. Kožuhe so šivali in kože strojili črnomaljski kožuharji. Nogavice (»hlačice«) so si pletle doma iz domače volne, bile so bele ali pisane. Izgotovljene nogavice so dale potem štoparju v stope, da so bile mehkejše. — Prav tako so dale v stope belo sukno, ki so ga prele in tkale iz domače volne. Nakit. Krog vratu so nosile le dekleta in mlade žene bele in rdeče steklene koralde. Poi prsih izza vrata privezan pa jih je krasil »džundž« ali »rogaš (e) c« temnordeče barve. Ro- gašec je po barvi in po obleki enak rdečim koralom. Žene s Poljan, z Vrha in iz Se¬ miča so nosile na prsih igle. 13 Pokrivala. Na glavi so nosile pečo ali pečico. Pečica je bila manjša od peče in navadno brez rože. A neka¬ tere pečice so imele tudi vezeno rožo. Pečica je bila vsakdanje pokrivalo, pokrivalo za delo. Zavezala si jo je pod brado. Peča za praznike je imela veliko- vezeno rožo. Vezala si je pečo izpod brade na temenu glave. Peče so nosile rimokatoličanke in pravoslavne. Rimokatoličanke, žene in devojke so svoje kite nosile trdo spletene, nizko na tilniku povezane v svitek ali pa v obliki polumeseca. Pravoslavne Bojančice in. unijatke Žumberčanke pa so nosile kite viseče prosto- navzdol. Devojki so visele kite po hrbtišču, ženi pa spredaj po prsih. Pravoslavne žene so svoje kite nakitile s srebrnim, bogatejše tudi s' preluknjanim zlatim denarjem. Devojke svojih kit niso na¬ kitile, Belokranjske rimokatoliške de¬ vojke so bile tudi brez nakita. Nakit je bil znak žene in ženske zvestobe, nosile so ga le žene. V Beli Krajini poznamo šest raz¬ ličnih takih nakitov: poljanski po¬ čel j, vrhovska j u g 1 a, viniški glav¬ ni rubeč, adlešička j a v b a in pod¬ zemeljska metliška j a 1 b a, ter se- 14 miško dobliški p u n t e k. (Hrvati ime¬ nujejo jalbe — p o c u 1 i c e.) Da je tak nakit lepše stal na glavi, so vpletale Belokranjice v kite tako- zvane »v p 1 e t k e« ali »n a v e z« ali tudi » m a m e z «. Vpietki so bili ali navadno predivo, ali pa rdeče po¬ barvane prejine niti. Kite, v katerih so bili vpleteni »vpietki«, so pritrdile s koščeno iglo, ki so jo zvale »šil j a k«. čez teme na tilnik so si privezale gladko počesane lase, z razgrebico po sredini, z ozko porto, navadno rumene barve, okrašeno s ponarejenimi biseri. Zumberčanke unijatke nosijo tudi v praznikih in ob svečanostih rdeče kapice. (Rdeče kapice so nosili v prej¬ šnjih časih Poljanci - moški, drugi Belokranjci pa »škriljanke - klobuke«.) Poljanski po c e 1 j je bila stožcu podobna, iz domačega platna narejena kapica. Pocelj je imel klekljano čelo (»furm«). Poljanski »pocelj« so nosile tudi Kočevarice, najbrže ponemčene Slo¬ venke. Vrhovskajuglaje bila okrogla mrežasta kapica (kot jo imajo majhni dojenčki), vrhu nje je bil »p o p 1 e t«. V to kapico, »juglo«, so povezale svoje kite. Jugle so bile bele in črne. 15 Vrhovska »jugla« se je nosila po nekod po Vrbovškem kotoru in videl sem jo tudi pri rimokatoljčankah v sredi Žumberka. »Jugla« je popolnoma podobna hrvatski »poculici«,, le da ni »furm« na »poculicah« raličan, ampak je tkaničan. Po Hrvatskem je v rabi »po- culica« v Zagorju, krog Zagreba in sega v Slavonijo. V i n i š k i glavni robec je ob¬ stojal iz trikotne rdeče tkanine, in je imel spodaj bombaževe »štranjce« (resice). Štranjce so bile bele barve. Privezal se je glavni robec pod kite. Viniški^ glavni robec se razpro¬ stira od Črnomlja daleč v Liko do Otočca in Gospiča. Adlešička javba je bila okrogle oblike, iz domačega platna, rdeče in modro vezena. Adlešička »javba« je izrecno adle- šičkega značaja ter ima na sebi nekaj slovaškega. Podzemeljsko metliška j a 1 b a je bila najlepša in njen »turm« umetno vezen — raličan. Njena oblika je bil polkrog. Narejena je bila iz do¬ mačega platna. Spredaj so bile našite čipke, ki so padale po temenu glave do čela. »Furm« je bil navadno črno raličan. Jalba je po mojem mnenju 16 pristno slovenski znak z ralicanirn vezenjem. S e m i š k o dobliški p u n t e k je kolobar iz rdečega bombaža in je pritrjen okoli kit s koščeno iglo, zvano »šiljak«. »Puntek« so nosile žene le v semiško dobliškem kraju, drugod ga nisem opazil. Mogoče kje v Istri in na Goriškem. Te insignije žene in ženske zve¬ stobe so pripeli mladi nevesti, ki so ji sneli z glave svatovski venec, predno se je s svojim ženinom odtegnila sva¬ tovski družbi. Nevesta - devojka je bila na ta na¬ čin zasnažena, postala je sinova žena, v družini pa sinaha. Žal, da je vse to v Beli Krajini iz¬ umrlo. Izumira pa tudi zelo brzo po Hrvatskem. Le zelo stare žene se še o vsem tem spominjajo, saj so tudi one odložile z glave vse znake zvestobe slovenske žene in položile spomine mladih, lepih, gotovo najlepših dni svojega življenja v skrinje in omare«. (Podroben opis in vzorci belokranj¬ skih vezenin, kakor tudi sliki oplečja in viniškega glavnega robca, se nahajajo v II. delu moje zbirke »Narodne ve¬ zenine na Kranjske m«, Ta zbirka se dobiva po vseh naših knji¬ garnah.) 17 2 Narodno nošo Belokranjic opisuje tudi Vatroslav Holz v »Slov. Narodu« z dne 24. novembra 1893 št. 270 pod naslovom »Potovanje križem domovi¬ ne. — V Metliki«: »Mlada z, u m b e r č a n k a , de¬ klica« (Žumberčani prebivajo vzhod¬ no med Gorjanci in Metliko). Na glavi ima rdečo kapico, lase spletene v eno kito, viseče njej po hrbtu z vpletki (vpleteni denar, sve¬ tinje, školjke itd.), okoli vrata ima džerdan iz steklenih korald, na vitkem životu k o š u 1 j o (srajco) in skuto (janko) pisano prepasano, spo¬ daj p r e g a č o (zastor) črno ali pi¬ sano, na nogah č a r a p e (nogavice) in opanke, nosi v novejšem času tudi čižmice in pozimi kožuh. Žumberčanka, žena je enako oblečena, le lase ima spletene v dve kiti, katere na prsih nosi in na glavi jej pahlja bela, pri prav mladih ženah pa tudi ob robu pisana peča, za lase ob sencih pripeta. M a r i n d o 1 k a ima zvezano belo pečo na glavi, dve kiti las na prsih z dragimi vpletki, košuljo in skuto, mali zobun (gilet), t k a n i c o (pas) z zlatom in srebrom prešito, p r e g a č o z velikimi resami (franžami), č a r a p e, opanke. Po zimi nosi velik zobun 18 in včasih torbo na rami visečo. V Ma¬ rindolu se nosijo žene in dekleta (de- vojke) enako. B o j a n k e v črnomaljskem okra¬ ju imajo isto nošo kot Marindolke«. Pas imenujejo kaničak, pečo — povezačo. Krog vratu nosijo »džindžar« (džundž)«. O U s k o k i h, na Kranjskem čitamo v »Glasniku« leta 1866., Stran 14: »Starejša ženska je imela na glavi belo pečo, po robeh z rdečimi in zele¬ nimi nitmi prešito, spredaj (po prsih) na obeh straneh pa jej je visela po ena kita s koraldami prepletena. Obe kiti lepih črnih las ste jej bingljali izpod peče. Prepasana je bila z rdečim pasom, izpod njega je pa mahal na sprednji strani čudno narejen pisan volnat za¬ stor, ki mu pravijo ti ljudje pregača. Bela srajca jej je imela spred tako širo¬ ke rokave, da je bilo videti rok do ko¬ molca, bila je pod vratom pisano pre¬ šita, ter jej je segala do kolen. Vrh dol¬ ge srajce ni imela drugega oblačila, ra¬ zen pregače pa pasa. Pozimi nosijo že¬ ne — nekatere tudi po leti — belo suk¬ njo (zobun). Od kolen do »postolov« (čevljev) so se jej pa videle višnjeve suknene tesne hlačice. Zato jašejo te ženske prav po moški. Res sem znal IB 2 * neko bogato, ki je prijahavala v Met¬ liko na konji kakor kak možak. Mlajša ženska se je nosila ravno tako kakor starejša, samo da jej je štr¬ lela na glavi namesto' peče — rdeča okrogla kapica, in da jej je mahala za- dej (po hrbtu) le ena kita z vpletenimi biseri in morskimi koraldami, kakorš- nih sicer pri nas ni videti Tako se no¬ sijo dekliči pri teh ljudeh. Rdeča ka¬ pica na ženski glavi je znamenje de¬ viško in loči dekliče od žen.« 3. Štajerske Slovenke. V članku »Noša štajerskih Slovencev« — »Zora«, leta 1876., št. 83. — piše prof. Janko Pajk: »Pravo glavno pokrivalo slovenske kmetice je bela peča, obrobljena s finimi čipkami. Zavezana je bila svojčas po kranjski šegi, z grebenčki (peteli¬ nom) vrh glave, tako n. pr. v Savinjski dolini. Peča je bila še nedavno karak¬ teristična za slovensko narodno nošo. Kjer gine peča, gine tudi narodnost slo¬ venska, zato je po štajerskih mestih, kjer se je slovenski živel ponemčeval, peča izginila; ali vsaj postala redka, tako n. pr. okoli Marenberga, Radgone, Slovenj ega grad ca in Maribora. Okoli Radgone jo nosijo le še stare ženice. 70 Ob južnem boku Pohorja imenujejo pečo »a d r o« ali »a d r i c o«. Poleg peče nosijo ženske prtene, volnene in svilene glavne robce. V Zgornji Ložnici pri Slov. Bistrici nosijo tudi avbe, a le po redko. Okolo Slov. Gradca se vidijo pri ženskah tudi klobuki (po koroški šegi). Nekdaj so nosile ženske tudi slamnate, ploščnate, šliroke klobuke z dolgimi, zelenimi svilenimi trakovi, sedaj teh pokrival ne nosijo več. Modrc je prišit krilu (kitlji, kla- du) in je iz istega blaga kot krilo. Svojčas so imele modrce iz drugega blaga in so bili po šivih obrobljeni z bar¬ vanimi trakovi. Robci so bombažasti ali svileni. Ogrnejo si jih okoli vratu, vogala pa se na prsih križata. »S samo srajco si šta¬ jerska Slovenka ne pokriva prs.« Jopa sega do pasa in je suknena, svilena ali tudi baržunasta. Rokavi so bili prvotno široki, za pestjo pa tesni. Nekatere jope so- imele položen vratnik, nekatere so bile brez njega. Na prsih je bila jopa gosto nagubana ter na raz¬ ne načine prešita. Svojčas so nosile, kakor Kranjice, dolge jope, podložene z rdečim blagom, pozneje pa »koče- maike« ('okoli Slov. Bistrice so jih ime¬ novale »kvaternice«). 21 Pozimi so oblečene v dolge ali kratke kožuhe. Krila so pozneje imenovale »kik- lie« ali »janke». Pred kakimi 70. ali več leti so bila krila narejena sploh le iz domačega platna, dandanes je takih vi¬ deti le še po Pohorju. Navadno so krila iz modrega, bombažastega blaga. Spodnjih kril so na Pohorju nosile včasih oblečenih po deset in tudi dvanajst, ker so ljubile košatost, povprečno pa jih imajo po pet do šest. Pas (»veriga«) je kovinast; pre- pasane pa so tudi s trakovi. Predpasnik (predprt) je bil prvotno širok, zlasti ob kranjski, meji. Narejen je bil iz modrega bombaža¬ stega blaga, a za praznike je bil tudi drugih barv in je bil volnen ali svilen. Ob košnji, žetvi, trgatvi itd. pa nosijo še sedaj bele predpasnike iz domačega platna. Cist, bel predpasnik je ponos prave Slovenke, kakor je sploh čistost in snažnost v obleki lepa nje lastnost. »Kjer se tak bel predpasnik ne vidi, tam slovenska narodnost in slovenski čut ni več beden, tam je že narod od nemške »kulture« oblizan. Zato proti nemškim mejam ne vidiš več one bla¬ godejne čistote, rekel bi, bele bleskobe nredortne. ki vlada po neoskrunje¬ nih in čisto slovenskih krajih«. 22 Nogavice nosijo krog Radgone pozimi modre, poleti pa bele. Obuvalo. Ženske so nosile svoj- čas škornje, čižme, pa tudi opanke (punčuhe, vezanke). Krog Radgone nosijo opanke le mlaj¬ še, starejše pa škornje. Po mnogih krajih nosijo š o 1 n e (papuče), kakor na pr. okoli Rogatca in Maribora. Za narodno nošo pa imajo coklje do onih krajih, kjer jih nosijo tudi moški, tako na pr. na Pohorju in v Marenbergu, ki ga zato imenujejo »čoke Ib ur g«. Iz raznih štajerskih slovenskih na¬ rodnih pesmi (dr. Josip Pajk: »Čr¬ tice«, stran 120), ki omenjajo na¬ rodno nošo, posnamemo, da so nosile štajerske Slovenke: tenke rokavce, »guzano« (t. j. nabrano, pisano, tudi svileno janjko), čižme, pečo, suknjo, v laseh včasih po'tri parte (šaplje) in navezane »žnore« ter »panteljne«, čol¬ ničke rdeče, svilen »furtoh«. »štrikane štumfe«. rdeč nadrinjak (modrc), roba- čo (krilo). »V narodni pesmi »Odčvanje lju¬ bice«, se našteva obleka dekleta iz Murskega polja takole: štunfici, šolnjici, robčici, furtošec, rokavci, pe¬ čica, janjčica«. »V pohorski narodni pes¬ mi se imenujejo: škornci, štunfeci, sraj- 23 ca in kapica; nevestina obleka pa sestoji iz suknje, krila, rokavcev, črev- Ijev; na glavi ima trake. Dekleta iz Cezanjevec doha¬ jajo ob nedeljah v Ljutomer takole; »Od spod na janjkah majo tri robe, Zgor više pa tri parte žamatne, Zgor više pa tri parte žamatne, Kol šinjakov še troje krezelce«. Okoli Središča in proti Ljuto¬ meru, pa na Prekmurskem sta viseli dekletom po hrbtu dve kiti; omožene so si zvijale kite v kukmo in jo pokrivale z belo kapico. Na Prek¬ murskem se :a razlika še sedaj lahko vidi. Da se je devica od omožene svoje dni tudi po Štajerskem spoznala po kitah, je razvidno iz Modrinjakove pesmi, št. 26: »Moža nemrem dobiti — Oh! kaj bode z mene? Kite moram nositi, Oh, nesrečno breme!« O noši Ščavničarjev, Ljuto¬ merčanov, Podravcev, Halo¬ žanov in P e s n i č a r j e v piše Fran Hrašovec v »Novicah« (1. 1852 str. 259) v dopisu iz Ormoža: »Dekleta nosijo večidel čižme, ne¬ katere tudi vezivne šolne, kratke, kot sneg bele rokavce, okolo vratu in čez 24 prsi zal, svilen robec, na glavi belo pe- čo, pisano janjko, s črnim predprtom iz tibeta; nekatere imajo poletčeno (poletno) obleko narejeno iz platna. V rokah nosijo robec.« V »Novicah« (leta 1848., stran 173) čitamo kratek opis: »Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Šta¬ jerskem«: »Na glavi nosijo ženske bele peče. Modrc jenke (krila) je suknen, ima rde¬ če, debele robove. Škornji so visoki, z lesenimi podpetki, v šiveh so všiti rde¬ či, debeli sukneni robovi.« O panonskih Slovenkah piše Ivan Lapajne v »Politični in kul¬ turni zgodovini štajerskih Slovencev« na strani 237.: »... Panonski Slovenci, t. j. tisti, ki so bivali v soseščini ogrskih Slo¬ vencev (in Hrvatov), ^ so ostali pri svoji narodni obleki. .. Ženske so no¬ sile platnena krila (janjke), rokavce ali polusrajce; pa tudi po vsem telesu so nosile platneno obleko. Kratke sohe (daljše jopiče) ali gabanice (plašč) so tudi ženske pozimi nosile. Za obutev so imeli začetkoma opanjke, kasneje čev¬ lje in škornje. Na glavi so ženske na¬ vadno nosile bele peče. Kako so se Slovenci ob ogrski meji v začetku 18. stoletja nosili, razvidimo 25 iz popisov oblačil, katera so jim Kruci (neke vrste ogrski boljševiki, a iz 16. veka) pokradli in poropali. Tu najdemo zapisano, da so razen platnenih oblačil nosile ženske modra krila (janjke), ko¬ žuhe, peče. prepase, čevlje in čižme«. Iz krajepisa in zgodovine prof. Fr. Kovačiča: »Tr g Središče« (ob ogr¬ ski meji) stran 12, posnamemo: »Zenska obleka je bila vsa iz doma¬ čega platna, kar je bilo za žensko čast¬ no. kakor pravi star pregovor - »Le tako dekle kaj velja, ki gvant z domače preje ma.« Nosile so janjko, zgoraj jopič, na glavi pa pečo, vse iz domačega platna. Le tržanke so nosile peče iz tankega (kupljenega) šleskega platna, vse drugo pa, kar so si same napredle. Ženska noša je bila po priliki taka, kakor je še sedaj videti pri Zagorkah na Hrvat- skem. Posebno ob nedeljah jih je bilo lepo videti, ko so šle v cerkev bele ka¬ kor labodi z lepo polikanimi janjkami. Likale so si obleko — ne z železom, ampak z »globanjami«, namreč z glad¬ kim lesom, ki ga je obdelal strugar« ... 4. Slovenke na Ogrskem. V »Slovenskem Glasniku« iz L 1863. na strani 114., pod naslovom »Slov en c i na Ogrske m«, čitamo tale opis: 26 »Zenske nosijo po goratih krajih modro mentiko s črno kožušino, na rav¬ ninah pa temne barve; med tednom belo suknjo, na katero okoli Rabce obe¬ šajo tako imenovani zobonj; na vrhu glave nosijo bel robec, prevezan z ro- žički na rdeče izšitimi. Okoli Ujnice (Murske Sobote) nosijo pojasnike rdeče, modre ali zelene. Dekleta nosijo kite na koncu z rde¬ čimi pantelci prepletene; suknje imajo prevezane z rdečimi ali modrimi pan¬ telci. Zenske so navajene nositi se kaj čisto in osebe, v tem pogledu nemarne, karajo z vprašanjem: »jeli je pri vas voda pogorela?« 5. Koroške Slovenke. Iz raznih opisov noše Z i 1 j a n k posnemamo sledeče: Ziljanke si spletajo 1 a s e v dolge kite, ki jih zadaj zavijejo v klopčič. Dekleta pa imajo proste lase, ki so prepleteni s širokimi pisanimi trakovi. Pri posebnih svečanostih si dene na glavo belo p ečo t. j. posebne vrste avbo, napravljeno iz širokih čipk in okrašeno z zlatim brokatom. Navadno pa nosijo na glavi svilen robec. Pod avbo nosijo dekleta črn, bar- žunast trak (pintel), katerega pa žene ne smejo več nositi. 27 Srajčnik (ošpetelj) je snežno bel, ima široke rokave in dolge za- pestnike, obrobljene s čipkami. Na prsih je srajčnik gosto naguban. Modrc je pisan in je prišit h krilu. Krog vratu nosi Ziljanka bar¬ vane koralde in bel širok, gosto nagu¬ ban ovratnik, ki sega do konca ram, spredaj pa precej globoko na prša. Čez prša nosi v tri vogale zga¬ njeno, svileno, rožasto rutoi; dva vo¬ gala sta pritrjena ob pasu, tretji pa je potegnjen čez prša navzgor in je pod vratom z iglo pritrjen na srajčnik. Krilo je navadno rožasto ali sploh iz blaga živih barv. Nabrano je v goste gube in je tako kratko, da sega le do kolen tako. da se vidijo podveze. Spodnja krila so lepo- vezena in so vidna izpod zgornjega. Predpasnik je širok, gosto na¬ guban, ter je tako dolg, kot zgornje krilo; je moder ali drugo-barven. Čez pas je objeta Ziljanka s p a- som od črnega usnja, ki je okrašen z medenimi žebljički ali pa je bogato vezen. Daljši konec visi ob predpas¬ niku do konca kril. Nogavice so bele, lepo pletene (navadno imajo buclje). 28 Čevlji so nizki, rdeče obrob¬ ljeni in zadrgnjeni z modrimi trakovi; nosijo pa tudi visoke čevlje. Pete so široke. Tudi ziljsko narodno nošo omenjajo narodne pesmi iz Ziljske doline. (I. Scheinigg: »Narodne pesmi ko¬ roških Slovencev«, stran 13): 1. »Sem mi en pobič prileti, - Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?« 2. »»Prinesel sem ti črevljiče, Oj črevljiče prav prajzaršče.«« »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti tepravi.« Drugi fantje zopet ji prineso zapo¬ red: »štumfiče purgaršče«, »pantelčke židaste«, »unterfat, lep pavelnast«, »volšpateč, lep landraršči«, burtašec, lep in kortonast«, »paseč lep, prav zavcperšči«, »žvinkelco prav miglano« in »pintelč lep, prav zmodvani«, a vsa¬ kega odslovi: »Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.« Le fantu, ki ji prinese: »rinčico prav srebrno«, pravi:' »Le pridi sem, le pojdi sem, Saj ti si moj te pravi«. 6. Tržaške okoličanke. Nošo tržaških okoličank posnemamo iz raznih virov. Tržaške okoličanke so nosile na glavi bogato vezene peče, obrobljene s širokimi čipkami. »J o p e« so segale do pasu in so bile narejene iz črnega sukna. Spre¬ daj so bile obrobljene z vijoličastim ali modrim baržunom. Sprednja roba sta bila navzven obrnjena. Jopa se ni za¬ penjala, bilo je videti lepo barvano ali snežnobelo naprsno ruto. Istotako ob¬ robljeni .in navzgor obrnjeni so bili ro¬ kavi ob zapestju. Jopa je bila kratka in se je nosila le pozimi. Poleti so bile okoličanke navadno goloroke ter so rade kazale ob zapestju in na ramenih krasno vezena, lepo bela svoja »opleč- ja«, t. j. nekake do pasu segajoče srajce, katere so prišle pod modrc, da je bilo videti le rokave in nekoliko oprsja«. Krila so bila živobarvna modra, temnomodra in čmordeča; spodaj so imela našite trakove. Krilu je bil prišit drugobarven modrc. Predpasniki so bili bogato nabrani in so segali v pasu do ledij, ter so bili vselej od krila druge barve. Nogavice so nosile bele. 30 Čevlji so bili nizki, zelo odprti in z barvanim trakom (»rožico«) okra¬ šeni. Pete so bile neobično visoke in ozke. V S. Rutarjevi knjigi: »Samo¬ svoje mesto Trst in mejna grofija Istra«, čitamo na str. 171.: »O svečanih dneh nosijo močno in redno Po dolgem nabrana krila bele ali svetle barve z modrim, večinoma svil¬ natim predpasnikom. Opasujejo se z zelo dolgimi raznobarvnimi svilnatimi trakovi. Okoli svetlega modrca ovija¬ jo široke, rdeče rute z resicami. Na glavi imajo redkokdaj kako pokrivalo, a poprej so nosile posebno lepe, drago¬ cene peče. Nogavice so tudi pri ženskah rdeče, volnene in počez nabrane, čev¬ lji so beli zelo nizki od zgoraj preklani in odprti (nezavezani), tako da so od spodaj komaj prste pokrivali. Imeli so pa t i čevlji zelo visoke podpetnike (»tekone«, take). Takih čevljev se sedaj ne vidi več pri okoličankah, ki nosijo zaprte nizke čevlje z nizkimi podpet- niki; mnoge pa hodijo bose celo po mestu . . . Lepa navada okoličank, zlasti ne¬ pokvarjenih, je, da imajo ob praznikih polna nedra vrtnic in drugih lepih cvet¬ lic, izmed katerih se bliščijo zlate ve¬ rižice in drug ovratni nakras, kar prav 31 ukusno diči oprsje in se kaj lepo podaja zdravim ličicam.« 7. Istrske Slovenke. Prof. Viljem Zupančič piše v »Glas¬ niku« (1. 1867., str. 121) pod naslovom »Potovanje po Istri«: »Zenske nosijo črne kiklje z zele¬ nim ali rdečim, širocim robom, in lepo pošite srajce. Pete na postolih ali čev¬ ljih imajo zelo visoke. Tako so naprav¬ ljene z malimi razločki vse istrske Slovenke razen tistih, ki so takraj hriba Slavnika«. B. Hacquet opisuje Slovenke v Istri (v goratih krajih) v svoji knjigi: »Abbildung u. Beschreibung der stid- west- u. ostlichen Wenden, Illyrer u. Slaven« na str. 49, (I. del) takole: »Zenske so poleti in pozimi oble¬ čene v belo, platneno obleko, le tupa- tam si obleče po zimi črno, sukneno vrhno suknjo. Na glavi ima belo platne¬ no ruto, zavezano turbanu podobno ta¬ ko, da visi en konec na levo ramo. Srajca je dolga, na prsih gosto nabrana, pod vratom zapeta z gumbom, čez srajco si obleče belo haljo brez roka¬ vov, če ima pa rokave, so leti globoko izrezani. Konce rokavov vtakne zadaj za pas. Pas je bel, platnen, za pas si na¬ vadno vtakne šopek cvetk. 32 Nogavice so dolge in čestokrat gosto nagubane. Obuvalo ima sandalom podobno obliko; usnja je le toliko, da se skrijejo spredaj prsti, zadaj pa peta; sicer je noga prosta. Ti »solni« so spre¬ daj zavezani z jermenčki. 8. Beneške Slovenke. (Po S. Rutarju: »Beneška Slove¬ nija stran 76 in 173.) Rezijanke nosijo na glavi bar¬ vano ruto, ob praznikih pa še zmerom belo p e č o, kakor so jo nosile pred več kot 200 leti. To lepo pregrajeno pokrivalo (facoeloet) je na strani tako zvezano, da pokriva le polovico glave in da na pol odkriti desni strani roglji doli vise in obrazu dajejo nekaj sme¬ lega«. Modrc je navadno prevezan s srebrnimi niti. Krilo je črno, prteno pa tudi svilnato ter sega do členov in je pre- pasano s črnim pasom. To krilo ime¬ nujejo »tjamažat« ali »čimežot« (be¬ seda ital. izvora — »camiciota«, prav tako kakor naša kamižola). Krilo, ki je sešito iz dveh vodoravnih črnih platnenih kosov, imenujejo »kotula«. »Stare Rezijanke so nosile »vor- načo«, t. j. dolgo krilo, modrc in ro¬ kave skupaj sešite«. 33 3 Rokavci imajo tako kratke ro¬ kave, da se vidijo lakti. Po zimi pa oblečejo povrh volneno jopo (kakor moški). Nogavice, pletene. Čevlji so podobni moškim, ti pa so nizki, zapeti s srebrnimi zaponami. Pozimi nosijo škornje. V ušesih nosijo »rintljinave« (take nosijo tudi moški zlasti starejši). Slovenke iz drugih krajev Bene¬ ške Slovenije pa ljubijo pri obleki »bi el o« barvo. Nekdaj so nosili (ženske in moški) p r t e n i c e, pozimi pa debelejšo obleko iz bele volne. 34 II. Moška narodna noša. Da našim ženam in dekletom ne bo dolgčas, kadar nastopajo v narodnih nošah, in da bo skupina pestrejša, ži¬ vahnejša, popolna, naj se jim pridru¬ žijo tudi naši možje in fantje v narodnih nošah. V ta namen navajam tu nekaj najvažnejših tipov. 1. Slovenci iz Ljubljane in okolice ter z Gorenjske. Od starih ljudi sem izvedel, da so bili okolo 1850 moški takole oblečeni: Bela platnena srajca je imela polo¬ žen ovratnik, pod njim pa je bila spre¬ daj zavezana rdeča, rožasta ruta. Telovnik je bil tedaj črn bar- žunast z vdelanimi raznobarvnimi pi¬ kicami ali majhnimi rožicami. Gumbi, srebrni, kroglasti pa tudi iz srebrnih petič ali groškov, so bili gosto našiti. Hlače: kratke irhaste ali žame¬ taste. Jopič: črn, suknen ali žameten. Škornji so imeli do kolen vi¬ soke, gladke svetlo leščene škornjice. 3 * 35 Klobuk (kastorec) $ precej ši¬ rokimi krajevci je bil črn, za klobukom pa šopek rož (poleti svežih, pozimi suhih). Ob slabem vremenu so imeli pri sebi velik, rdeč, svilen dežnik z belo, koščeno kljuko. Take dežnike so imeli tudi po Gorenjskem. Pozimi so nosili temnomoder, suk- nen plašč z dvema ali tremi vratniki (pelerinami). Škofja Loka in okolica. Klobuk je bil črn, kosmat; kra¬ jevci niso bili zelo široki; trak krog' štule je bil iz atlasa ali baržuna. Iz¬ pod klobuka je visel po hrbtu dolg, pi¬ san »cof«. Pozimi so nosili tudi polhov¬ ko, katere zadnji del je bil višji od sprednjega. Ruta krog vratu je bila pisana. Telovnik: škrlatast, pozneje baržunast, rožasto nadičen,; gumbnic m bilo; srebrni gumbi, na gosto našiti, so bili sprva debeli, pozneje drobni, ob njih ste bili našiti zlati vrvici, pod eno teh vrvic pa se je telovnik zape¬ njal z zaponkami. Hlače: črne, irhaste (pa tudi iz črno barvanega domačega platna) so segale skoro do podpazduhe. .36 J o p i č je bil suknen. kratek, mo¬ drikast; prvotno ni imel ne žepov, ne gumbov, zapenjal se je z zaponka¬ mi (glej A. Schmidt: »Vaterlandisches« v »Illyrisches Blatt«, 1. 1843., št. 36), pozneje je imel prišite majhne srebrne gumbe (»Carniolia«. leta 1844.). Pozimi so nosili bele ali rujave, bogato okra¬ šene kožuhe. Škornji: visoki nad kolena. 2. Beli Kranjci. Opis moške narodne noše, ki mi ga ie poslal gosp. nadučitelj Fran Lovšin na Vinici, priobčujem tu v celoti. »Belokranjska moška narodna noša je bila po vsej Belikrajini enaka. Belokranjci so se pokrivali razun Poljancev s k r i 1 j a k o m (škriljak, škrlak) — klobukom. Kriljak (izpeljana beseda od kriti) je bil črne barve, pravi klobuk-zajčak, s širokimi obodi (krajevci). Obod so vsled njegove širine držale kvišku tri sponke iz črnega traka, pritrjenega na štulo in na obod. Novomeški klobučarji so jih pro¬ dajali na belokranjskih sejmih. Poljanci niso nosili kriljakov, ampak rdečo čepico — enako oni Ličanov. 37 V poletnem času so nosili Belo¬ kranjci dolgo, skoro do kolen segajočo r o b a č o (srajco) in široke b r e g e š e (gače). Robačo so nosili vrhu bregeš. Robačo in bregeše so šivale doma žene in dekleta iz domačega platna. Čez pas so se moški prepasali z jermenom z zaponko, ali pa s čeme r- j e m, t. j. z rdečim, pedenj in tudi šir¬ šim pasom iz usnja. Čemer je bil zložen iz dveh delov, ki sta bila zgoraj in spodaj sešita v cev. Spredaj (zgoraj) je imel odprtino, skozi to je Belokranjec spravljal vanj denar¬ nico, uro, nož i. dr. (Bregeše so bile brez žepa.) Čemerje so prodajali karlovški jer- menarji na belokranjskih sejmih. Za obuvalo so Belokranjcem služili č i z m i na zaplet, redko tudi škornji in opanki. Revnejši sloji pa so nosili c o k 1 j e celo k maši. V čižme so obuvali bele volnene kopice, ki so jih ženske plele doma. Pozimi so Belokranjci oblekli nad bregeše bele, ozke hlače iz domačega sukna, ki so se tesno prilegale nog. Spodaj ob meči so se z a š k a b i 1 e (zapenjale) s škabicami. Hlače so spodaj devali v kopice. Kopice so pedenj visoko molele iz čižmov. Hlače so bile spredaj na stegnih popletene s 38 temno modrim ali temno zelenim tra¬ kom v podobi dveh osmič, postavljenih navpično navzkriž. Tudi od boka po šivu hlačnic nizdol je bil prišit tak tem¬ no moder ali zelen trak. Te, za obšiv porabne trakove, so tkali v Tribučah. L a j b ( e) k ali prsljuk je bil spre¬ daj in zadaj iz domačega sukna, bele barve, ob robovih navadno obšit z modrimi ali zelenimi trakovi — obšivi. Zapenjal se je spredaj s škabicami. Halja (suknja) je bila tudi iz do^ mačega belega sukna. Zapenjala se je z medenimi škabicami in je imela pokon¬ ci stoječ ovratnik. Tudi halja je bila ob¬ robljena z modrimi ali zelenimi obšivi. V hudi zimi so moški vrhu te že itak tople obleke oblekli še kratek ko¬ žuh z rokavi. Nekateri kožuhi so bili manj. drugi bolj vezeni. Sukno so tkale ženske doma in ga dale štoparjem v stope. Zeleno, obelje¬ no, finejše sukno. so imenovali habeno sukno. To sukno so navadno dobivali od drugod. Domači krojači so šivali sukneno obleko, črnomaljski kožuharji pa ko¬ žuhe. Imovitejši sloji so nosili haveloku podobne plašče, črne ali pa temno¬ modre barve, z veliko medeno zapon- 39 ko. Ta plašč so zvali »k a p en a k« ali »kaba,nica«. Te plašče so prinesli n e m š k ar j i (krošnjarji) iz Nemčije. Torej ne spadajo v narodno obleko. Namesto dežnikov (takrat so bili dežniki v Belikrajini zelo redki) so no¬ sili v Belikrajini iz š a š i k e (bičevja) spletene. plašče. Krog vratu so bili ti plašči trdo in gosto zvezani z dreto, da so. bili trpežnejši in nepremočljivi. Se¬ gali so skoro do kolen. Te plašče (po¬ dobne kratki pelerini) so prodajali na sejmih Podbrežci. V deževnem vreme¬ nu so prišli Belokranjci celo k maši v teh plaščih, a so' jih puščali zunaj cer¬ kve kje pod streho bližnje hiše. Tam so puščali v poletnem času tudi svoje lesene coklje in šli so bosi k službi božji. Na potovanje so Belokranjci je¬ mali Svojo torbo. Torbo so obesili čez ramo, da jim je visela ob boku. V njej so nosili b r a š n o, to je živež: kruh, suho (prekajeno) meso i. dr. Raznobarv¬ ne, večinoma rdeče torbe, so izdelovali iz domače volne Priliščani. Torbni po- krovec so dičili rdeči ali modri štranjci. Kruh, prekajena slanina in meso pa žejjajo. Zato je Belokranjec vzel na potovanje tudi čutaro dobrega belo¬ kranjskega vina ali pa domače slivovke ali tropoviče. 40 Čutare so izdelovali doma, navadno iz lipovine. Nekatere so umetno izdela¬ ne in izrezljane. Da je bila to pristna belokranjska narodna noša, je dokazano že s tem, da so vse blago za obleko (tako su¬ rovino kot blago samo) dobivali in izde¬ lovali doma. Domači so bili krojači, tkalci, jermenarji, kožuharji, šivilje (ženske sploh), vezilje itd. vse, vse je bilo v domačih narodnih rokah. Vsa obleka je bila enostavna pri ženskah in pri moških, enostaven je bil kroj, enostavni so bili okraski, vse po izumu Drimitivnega naroda, vse iz pri¬ mitivnih narodnih strojev, vse je bilo produkt domače narodne obrti.« 3. Štajerski Slovenci. V članku: »Noša štajerskih Slovencev« — »Zora« leta 1876., stran 73 — piše profesor Janko Pajk: »Klobuk je iz navadne ali zajčje klobučevine ter ima krog štule ozek trak ali vrvico. Pri Pohorcih pa je trak zelo širok, zelene, črne ali modre barve. Pozimi nosijo tudi čepice (kape): čamre. kučme iz polhovih, ovčjih ali lisičjih kož. 41 Na ntiiictotn nrVHu in po nekaterih drugih krauh nosiio tudi poleti pod klo¬ bukom r>n nR-me čemoe. s čopom na koncu, ki jim vise po hrbtu. V starodavnih časih pa- so se na go¬ stijah in drugih pojedinah ponašali z ze¬ leno baržunasto čepico. Sraira '•'"a robača. rubača) je iz domačega blatna. Telovnik je rdeč, z eno vrsto srebrnih ali rumenih krogbkastih gum¬ bov; nosiio ga na ptujskem polju, pri Potraten ?oš+amu i. dr. (Nosili so ga tudi no OorenPkern in ie znak starejše slovenske noše). V Pohorju, po Savinjski dolmi in v Zgornii Radgoni ter dalie za ogrsko in hrvatsko mejo imajo telovnike pošite z vrvicami Tudi to nošivanje je znak sta¬ rejše slovenske noše. Jopič (kamžola, oruštof) sega ma]o nod ledia. ima položen, pri starej¬ ših cfnipo moder subnen vratnih (na Pohorskem je narejen iz raševine, t. j. H sukno iz ovčje volne in preje ali pa iz fineišeea sukna). Nosiio pa tudi j a n - kar k* je lažii od iopiča. in nima ne podloge, ne ovratnika. Blizu ogrske meie nosijo »č o h o«, to je nekoliko daljši jopič, narejen iz belega ali modrega sukna. (Čoha je prav taka kakor jopič Belih Kranjcev.) 42 Pozimi nosi kmet črn, bel ali rujav kožuh ali pa dolgo, sivo suknjo (»burnus«), t ki pa že spada k novejši noši. Hlače so bile prvotno irhaste in so jih nosili le še starejši ljudje na ptuj¬ skem polju. v Rogatcu, za Sotlo, Pod Pohorjem, na tudi drugod. Nosili so jih v čevliih, ki so segali nad kolena. Od Radgone dalje na meji, kakor tudi na Ogrskem Slovenskem, pa so nosili ne¬ koliko daljše hlače, ki so jih devali v škornje, ki so segali do kolen, imeno¬ vali so jih »hlače za šare«, t. j. hlače v škorniih. Platnenim dolgim hlačam pravijo okoli Radgone do Ormoža »bregu- š e«, drugod »h ereeš e« (od lat. bracca; Furlani jim pravijo »berge- siš«). Široke platnene hlače imenujejo Štajerci za Sotlo in v Poljskavi »bize«. Po južni strani Pohorja nosijo fant¬ je sive suknene hlače z zelenimi všivi ob straneh. Okoli Slovenjega gradca in pri Jarenini nosijo kratke hlače — pra¬ va gorska noša. Sploh so na Štajerskem dolge hlače naiboli v navadi. Okoli pasu so nekdaj nosili usnjate pase (»pojase«) za denar. Ogrinjali SO' se stari in mladi, pozi¬ mi in poleti v svetlomodre suknene plašče 43 Blizu ogrske meje nosijo vrh oble¬ ke g a b a n e, k e p e n j e k e, so to tu¬ di neke vrste plašči. Pri irhastih hlačah so nosili včasih nad kolena segajoče škornje, včasih pa nižje, ki so segali le pod kolena. Pri dolgih hlačah so nosili navadne čevlje. V Marenbergu nosijo coklje tudi ob ne¬ deljah, ko gredo k maši. a jih puste zu¬ naj cerkve, v cerkev pa gredo v noga¬ vicah (to spominja na šego mahome- dancev). S tem opisom se vjema^tudi opis Mateja SlekOvca v knjigi: »Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polj u«, stran 30. O Ščavničarjih, Ljuto¬ merčanih, Podraivcih, Halo¬ žanih in Pesničarjih poroča Franc Krašovec v »Novicah« leta 1852. v dopisu iz Ormoža, ko so v Jeru¬ zalemu sredi ljutomerskih goric dne 25. in 26. julija 1852 obhajali 2001etnico do¬ zidavama Marijine cerkve: »Iz deset bližnjih župnij je prišlo v slovesnem sprevodu 12.000 Slovencev v narodnih nošah ... ... Prebivalci Murskega polja so imeli svetle čižme, tenke, bele, široke breguše. kratko robačo, lep pisan prs- lik (telovnik), sukneno jopo čez ramo; za visokim klobukom pa so imeli šopek 44 cvetic. Starejši možje iz teh krajev so prišli v kožuhih. Podravci, Haložani in Pesničarji so imeli daljše breguše in tu¬ di daljše prepasane robače, rdeče in modre prslike. Nekteri nosijo tudi v poletnem času moder meten (plašč). Bolj poštami so nosili dolge bele ko¬ žuhe, pa rdeče premaste kanjere ali torbe.« O Panonskih Slovencih pi¬ še Iv. Lapajne v »Zgodovini šta¬ jerskih Slovencev«, stran 237: »Panonski Slovenci (sosedje ogrskih Slovencev in Hrvatov, severno od Dra¬ ve do Mure proti Ogrski) so nosili po¬ leti široke platnene hlače (breguše) in široko srajco (robačo). Čez ramo so si obešali torbo (kanjer). Pozimi in ob deževnem vremenu so nosili dolge in kratke kožuhe, Čohe (daljše jopiče), gabane in g.abani- c e (plašče). Za obutev so imeli začetkoma opanke, pozneje čevlje in škornje. Na glavi so nosili kosmate kape. V začetku 18. veka so Slovenci ob ogrski meji imeli razen platnenih obla¬ čil, suknje, kožuhe, gabane, kape, kos¬ mate rokavice, čevlje, čižme, rdeče predpasnike, hlače in tudi že klobuke. 45 O starih nošah, zlasti o klobukih pripoveduje loška kronika, spisana po Ripšlu, takole: »Moški so nosili svoje dni črne klo¬ buke s širokimi kraji in z baržunastim trakom, zapetim s srebrno zapono. Nov je bil takrat, ko je šel 121etni fantič k birmi. Starši so mu takoj kupili tako ve¬ lik klobuk, kot za odraslega moža, češ, saj mu bo glava vsak dan debelejša. Zato mu je glava zvonila po klobuku in če bi mu krajevci ne sloneli na pol na tilniku, na pol na ramah, bi dečko ne videl izpod njega. Od birme do ženitve je prišel klobuk dečku na glavo le ob največjih praznikih, in še le tedaj, ko je šel v cerkev. Torej je bil na dan poroke še tak kot nov. Zato je trpel celega pol stoletja. Kadar je osivela gospodarjeva glava, je postala tudi klobukova dlaka rujavkasta. V jeseni, kadar je deževalo, sta se pokrila ž njim vnučič ali vnučica, ko sta šla krave past; služil jima je na¬ mesto dežnika. Naposled, ko ni bil več za rabo, so ga poveznili na glavo stra¬ šilu v koruzi. Lase so imeli moški ostrižene na kratko, le nad tilnikom in nad čelom so bili daljši in šo izgledali kot venec. Če¬ lo je bilo do polovice pokrito s tem vencem.« 46 (Prof. F. Kovačič: »T r g. S r e d i š č e«, stran 11.) »Svoje dni so možje nosili pozimi in ob slovesnih prilikah dolge suk¬ nje iz modrega sukna, kakršne so se še deloma ohranile na Dravskem polju. Imenovali so jih »k e p e n k e« (madžar¬ sko koponyeg, plašč). Hlače so no¬ sili le po zimi in sicer v prejšnjih časih iz barvanega domačega platna, katero je pozneje izpodrinilo kupljeno blago; v poletnem času so nosili le »bregu- š e« (kratke hlače) in srajco (robačo) iz domačega platna, povrh pa t e 1 o v - n i k. Tako opravljeni so hodili ob nede¬ ljah in praznikih tudi v cerkev. Ob slabem vremenu so nosili dolge ali krat¬ ke »č o h e« (nekoliko daljše jopice, s kukulico (kapuco), ki so nadomeščale dežnik. Dežnikov dolgo časa niso po¬ znali (leta 1808. jih v Središču še niso imeli). Čevlji so bili poleti le eni pri hiši, te sta nosila gospodar ali gospodi¬ nja, vsi drugi so hodili bosi — tudi v cerkev«. 4. Slovenci na Ogrskem. (»Slov. Glasnik« leta 1863., stran 114.) »Fantje nosijo pozimi kapo ali pa okrogel in nizek klobuk, modre 47 hlače, suknen telovnik in » d o 1- m a n« (huzarska suknja). Nanj oble¬ čejo »čoh o« (daljši jopič) ali pa (okoli Mure) belo, okrašeno »k a b a n k o« (suknjo). Č i ž m e imajo navadno z visokimi podpetniki«. 5. Koroški Slovenci. Z i 1 j a n i. (Po prof. dr. M. Potočniku: Vojvodi¬ na Koroška,« str. 156. in Hugo Moro: »Das Gailtal« str. 48, ter A. A. Schmidt: »Vaterlandisches« v »Illyrisches Blatt«, leta 1843., stran 147.) Klobuk s širokimi krajevci je bil iz črne, raskave kožuhovine. Pod klobukom je nosil pisano, svileno če¬ pico z dolgim čopom, ki mu je visel preko rame, ali pa po hrbtu. Srajca, bela, platnena, je imela mehak, položen vratnik, pod njim je imel zavezano svileno, pisano ruto. T e 1 o v n i k , baržunast, pisan ali rdeč je imel na gosto našite kroglaste srebrne gumbe. Pod telovnikom bar- žunaste, vezene naramnice. Hlače, kratke do kolen, so bile irhaste. V starejši dobi so bili prepasani z rdečim pasom. 48 Jopič (janka) je bil kratek, želen ali črn, rdeče podložen, imel je našite velike kovinaste Rumbe. Pozimi so no¬ sili kožuhe. Nogavice so bile modre, vol¬ nene. Ob praznikih so bili obuti v nizke čevlje s pentljo in zapono, ali v čižme. Nosili so pa tudi do kolen visoke škornje. V enem uhlju so imeli zlat uhan. 6. Slovenci tržaške okolice. (Po »Novicah«, leta 1864., stran 50, in S. Rutar: »Trst in mejna grofija Istra.« stran 170.) Klobuk: zelo širok, črn, z lepo svileno črno vrvico, ki je zadaj nekoliko visela navzdol. Pozimi in ob burji so nosili dra¬ gocene kučme (vidrovke) iz drage ko¬ žuhovine, spredaj nizke, zadaj višje; ob robu so bile obšite z zelenim baržu- nom. Fantje so si ob nedeljah in praznikih na klobuk pripenjali šopek cvetlic, zlasti če jim ga je dala izvo¬ ljenka. Čevlji so bili nizki, na gornji stra¬ ni na dolgo odprti, pri oženjenih in bolj premožnih so imeli spredaj precej ve¬ like srebrne zapone (fibije). 49 A Nogavice: modre, dolge do kolen. Hlače: črne, široke suknene, se¬ gale so le do kolen. Na zunanji strani spodaj so bile nekoliko preklane. Spre¬ daj ob žepih in na zunanji strani od vrha do precepa so bile okrašene z rdečo, modro ali rumeno svilo. Poleti so nosili bele prtene hlače. Jopič (jaketa) je segal do pod kolka. Bil je iz črnega sukna. Okoli gumbnic, žepov in okoli rokavov za pestmi je bil, kakor hlače, obšit z ru¬ meno, rdečo ali modro svilo. Na vsaki strani je bila vrsta precej širokih, okrog¬ lih ali osmerooglatih srebrnih gumbov (betonov), ki so pri hitri hoji lepo rožljali. Pod jopičem so nosili s svilo obšit telovnik (kamižolo, kamželin) iz bele ali pisane tkanine. Prišiti sta bili dve vrsti gumbov, takih, kakor na jopiču. Pozimi so se ogrinjali s »kapo- tom« t. j. s plaščem, ki je imel kuku- lico (»kapuco«); narejen je bil iz de¬ belega, močnega sukna; od znotraj je bil kosmat in spredaj ob robih obšit z rdečim suknom. 7. Istrski Slovenci. (Po Vil. Zupančiču: »Potovanje po Istri.« — »Sl. Glasnik«, 1.1867. str. 121). 50 Hlače (brguše) so bile črne, ši¬ roke, segale so do kolen. Suknjič (kamižola) je bil črn. tak je bil tudi telovnik, ki je imel v dveh vrstah našite velike, srebrne gumbe. Nogavice so bile modre. Pokrit je bil z lisičjo kapo, ena¬ ko kranjski. 8. Beneški Slovenci. (Po S. Rutarju: »Beneška Slovenija« str. 173.) Moški so nekdaj poleti nosili prte- niče, pozimi pa debelejšo obleko iz bele volne. Klobuk je bil iz črne klobučine, imel je tako velike krajevce, da so po¬ krivali rame, ter je nadomestoval dežnik. Telovnik so imeli pod vratom zapet s srebrnimi ali zelenimi gumbi. Tudi na jopiču je bila cela vrsta gum¬ bov, od spredaj in zadaj ob precepu. Hlače so segale le do kolen; meča so pokrivale volnene nogavice. Čevlji so bili nizki, zaprti s srebrnimi zapo- nami. Pozimi so nosili tudi škornje. O hudem dežju so si ogrnili ličnat plašč. C==3 51 4 * III. S tem sem opisal najvažnejše tipe ženske in moške slovenske narodne noše. Jih je pa več, saj jih je v »Car- nioliji« iz leta 1844. opisanih dvanajst samo s Kranjskega. Ker utegnejo marsikoga zanimati tudi s ta r e j š i opisi slovenskih narod¬ nih noš, hočem tu nekatere navesti. Dr. Josip Pajk piše v »črticah iz duševnega Žitka štaj. Slo» vencev« na strani 119: »Ko je Virih Lichtemtein kot kra¬ ljica Venera 1. 1227. potoval skozi Šta¬ jersko, se je boril pri Kindsbergu z Otonom z Buhove, oblečenim, kakor so se takrat štajerske Slovenke nosile. Opravo Slovenke opisuje Lichtenstein tako-le: »Dve dolgi kiti sta ji viseli d o 1 i č r e z s e d I o in na sebi je imela godože, kar je obleka sloven¬ skih žen, a vrh tega še tudi š a p e 1 (t. j. trak, ki so ga nosile dekleta na Gorenjskem nad čelom čez lase) jako drag in bogat«. V knjigi »Goriška in Gradi¬ ščanska« pa piše S. Rutar na stra- 52 ni 67., da nam je srednjeveško kmet¬ sko nošo opisal Francesco di Toppo o priložnosti slovesnega vhoda patri- jarha Bertranda v Akvilejo (28. ok¬ tobra 1334). Tam čitamo: »Prihajali so prebivalci iz kraških gora s temnimi kapami, z rdečim čo¬ pom, obšitimi s kožuhovino ali vidro- vino. Nosili so sive jopiče in kratke hla¬ če, ki so mahljale brez gumbov pod ko¬ lenom, in izpod njih so se kazale rdeče ali pa višnjeve dolge nogavice. Neka¬ teri so nosili tudi visoke, debele in pod¬ kovane škornje, ter držali v rokah ali pa na ramo naslonjeno debelo gorja¬ čo. Prišle so žene s Kranjskega, ki leži na oni strani Goriškega, in so nosile na glavi belo strnjeno ruto, ki je visela po hrbtu doli, ter ga deloma zakrivala. Imele so bele ali rdeče modrce in z raz¬ nobarvnimi trakovi obšito krilo. Na nogah so nosile čevlje, ki so bili z jer¬ meni dobro privezani. Bile so večinoma plavolase (blondine). imele so kot nebo višnjeve oči in mnoge tudi pege v obra¬ zu. Na prvi pogled kazale so več moči in zdravja kot pa dražesti in mičnosti. Furlanske žene so se malo razločevale od Kranjic. Nosile so krajše in bolj kva¬ dratne rute. daljša krila, čevlje bolj ni¬ zke in mani okorne. Mnoge med njimi so imele prav črn e lase. bliščeče oči. s 53 svojim lahkim obnašanjem vabile so k ljubezni, k veselju. Furlani so nosili bel usnjat pas s širokim sklepancem od spredaj in ob tem je visela na verižici zakrivliena sekirica.« Valvasor opisuje v svojem slo¬ večem delu: »Die Ehre des Her- zogtums K ra in« (1689) narodno nošo Gorenjcev. Dolenjcev. Uskokov, Kraševcev in Istrijanov. Gorenjci so v njegovem času nosili: črn klobuk, kratek suknjič in krat¬ ke hlače, oboje iz rujavega sukna; dol¬ go. črno suknjo iz gorenjskega suk¬ na, nogavice in škornje. Tovorniki so imeli pri srajci okrogel vratnik: čez srajco so bili pre- pasani s širokim, črnim pasom iz usnja, hlače so imeli črne ali bele, platnene; čevlje črne; dolge lase in dolgo brado. Gorenjke so imele platneno pečo; krilo iz belega ali črnega platna; modrc je bil druge barve kot krilo; imele so platnen predpasnik, de¬ bel, štiri prste širok, moder, tkan pas in železen ali meden sklepanec; krog vratu belo, platneno ruto; bele ali rdeče nogavice; škornje ali čevlje; pozimi kožuh. Obleka Dolenjcev: klobuk, po¬ zimi kapa; srajca, ponekod z viso- 54 kim ovratnikom; kratek jopič z rta¬ stim, štirioglatim ali zaokroženim vrat¬ nikom; črn, usnjat pas. Lasje so bili dolgi ali od temena do ušes postriže¬ ni tako, da je njih spodnji del tvarjal nekak venec, drugi zopet so si pustili nad čelom čop las; pustili so si rasti brado. Dolenjke so bile oblečene kakor Gorenjke, le predpasnika niso imele; obute so bile v čevlje ali v nagubane škornje. Noša Uskokov, M o šk i so se po¬ krivali z majhno čepico; nosili so hlače in jopič iz barvanega plat¬ na, ter opanke. Bili so ostriženi, le nad čelom so si pustili čop las. Ženske so imele na glavi pisano, platneno ruto. Nosile so rdeče ali drugobarvno krilo, rokavce, dol¬ go vrhnjo suknjo brez rokavov in opanke. K raš evc i so nosili velike kape: široke spodaj ne zavezane hlače iz debelega sukna in kratek jopič. Kraševke so imele belo p c č o na glavi; belo, dolgi srajci podobno obleko z rokavi, okrašeno z kožuhovi¬ no; črno dolgo jopo. ki se spredaj ni zapenjala, čez to moder ali rdeč pas; rdeče nogavice; črne čevlje, okrašene z belo krpico. 55 V Istri so bili moški tako oblečeni kakor Kraševci, pokrivali so se tudi s klobukom. Žene niso imele peč, ampak na¬ guban platnen robec; srajco z ro¬ kavi, ki so bili ob zapestju pisano ve¬ zeni; opanke. Obleko starih Slovencev na Kranj¬ skem opisuje Anton Linhart v svoji knjigi: »Versuch einer Ge- schichte von Krain und den ii brig en Lžndern der s u ri¬ li c h e n Slaven Osterreichs«, 2. zvezek (Ljubljana, leta 1791.), na strani 310. takole: »Kranjci so nosili nekoč, kakor Hr¬ vati, dolge, široke hlače. Noga¬ vic niso poznali. Ogrinjali so se v plašč brez rokavov, pozneje so mu prikrojili še rokave in nastala je suk¬ nja. Telovnika prvotno niso po¬ znali. Pokrivali so se s klobukom, nosili so pa tudi čepice raznih oblik. Obuvalo, ki prvotno ni moglo biti bolje od hrvatskih opank, so ime¬ novali »črevlje«. So to debeli pod¬ plati, ki so zgoraj do gležnjev privezani z jermeni. S ko r n j e v niso nosili, ker jih vsled dolgih hlač niso rabili. Obleka žensk je bila v starej¬ ših časih enaka moški. S6 Ženske so nosile krog vratu ro¬ bec, ki je bil zarobljen (imel je r o b — odtod tudi ime). S tem so si zakrivale prša. Še sedaj je Slovankam priljub¬ ljeno, kar je obrobljenega, navitega, na¬ gubanega. Iz takega robca je utegnil nastati srajčnik. Na glavi so nosile »čepe c« (pri¬ haja od besede »čepi« — na glavi). Kra- njice nosijo sedaj belo platneno ruto, ki jo imenujejo »pečo«. Ker se ta be¬ seda sicer iz slovanskega jezika ne da izpeljati, se mi zdi verjetno, da so sa¬ moglasnike zamenjali med seboj in se je to originalno pokrivalo Slovenk imeno¬ valo »čepa«. Dekleta so se razločevale od žena po vencu, imenovanem »S apel j«. 5a- pelj je kake tri prste širok črn baržu- nast trak, ki je zadaj pošit z loščem (bleščico). Lošč so nosile tudi na prsih. Prepasane so bile z medenim ali srebr¬ nim pasom. Lase so si spletale v dve kiti, ki sta viseli pri dekletih prosto, žene pa so ji ovijale krog medenega obroča, ki je bil spredaj na čelu pritrjen s črnim trakom. Vse Kranjice ljubijo gube. Nagubajo si krilo — mezlanko (italijansko: mezza lana, je pol iz volne, pol iz platna), vrh 57 avbe, srajčnik na prsih in na rokavih ter nogavice. B. Hacquet opisuje v svoji knjigi: »A b b i 1 d u n g und Beschrei- bung der siidwestl.- und osti. W e n d e n, 111 y r e r und Slaven« (1. 1801) razne narodne noše, med temi tudi nošo Kranjcev (Gorenjcev, Vipav¬ cev, Kočevarjev) in Ziljancev. Naj na¬ vedem tu na kratko le opis noše Go¬ renjcev. Moški so imeli lase postrižene na kratko (»na lonec«, t. j. na glavo so mu poveznili lonec in zaradi enakomer¬ nosti strigli ob robu lonca); brade niso nosili. Klobuk je bil črn, okoli štule je imel prišit širok črn trak, čigar konca sta visela zadaj čez krajevce. Srajca je bila brez vratnika. Po¬ zimi so nosili rdeč telovnik s kovi- nastimi majhnimi gumbi (poleti ga ni¬ so nosili); čez kolena dolga rujava suknja je bila brez gumbov (zape¬ njala se je z zaponkami), podložena je bila z rdečim suknom. Hlače so bile kratke, mezlanaste; prepasali so se z modrim pasom. Nosili so bele vol¬ nene tržiške nogavice, škornje in pozimi kožuh. Zenska obleka (Bohinjke) je bila preprosta, snažna in zelo mikavna. Žene in dekleta so imele lase spletene 58 ■r dve kiti. Žene so ji ovijale zadaj krog kovinastega glavnika, dekletom pa sta viseli, okrašeni z rdečimi tra¬ kovi, prosto po hrbtu. Dekleta so si nad čelom čez lase privezale še »š a - p e 1 j«, t. j. ozek, črn baržunast trak. Po nekaterih krajih je bil šapelj 4 do 5 prstov širok, zadaj pa so bile nanj pri¬ vezane bliščice. Cez šapelj niso nosile zavijač. Žene vse in tudi nekatera dekleta so nosile platnene zavijače ta¬ ko zavezane, da ni bilo videti las. Na zavijačah, ki so jih nosila dekleta, so bile prišite v gube nabrane navadno idrijske čipke, čez te pa je bilo prišito z zlatimi ali drugimi pisanimi vezeni¬ nami okrašeno čelo. Zavijače, ki so jih nosile žene, niso bile okrašene, ker so si čez nje zavezale še p e č o. Krog vratu niso imele ničesar. Na životu so nosile dolgo platneno srajco brez rokavov, ki jo je bilo ne¬ koliko videti izpod črnega vrhnega krila. To sraico. če je bila platnena, so imenovale »interfat«, če je bila vol¬ nena, pa »košuljo«. čez njo so si oblekle kratek s r a j č n i k s širokimi rokavi in ozkimi zapestniki; krog vratu in zapestnikov je bil obšit s čipkami, na prsih pa nabran v goste gube. Pod vratom se je zapel z gumbom, na prsih pa z okrašeno iglo - zaponko. 59 Modrc ie bil kratek, črn. svilen, pa tudi iz drugega blaga. Na vseh ši¬ vih in robovih je bil obrobljen s svi¬ lenimi (rumenimi) trakovi, spredaj je bil zadrgnjen z rožasto rdečim trakom. Krilo, ki se je držalo modrca, je iz črnega ali rujavega mezlana, in je bilo gosto nagubano. Spodaj ob robu je bil krifu našit trak iz enakega blaga ali pa iz modre svile. Predpasnik je bil črn in ob¬ robljen z dva prsta širokim temnim trakom. Pas je bil pol »palca« (1'5 do 2 cm) širok, usnjat ter okovan z mede¬ nimi, pa tudi srebrnimi žebljički. Del pasa je visel do meč navzdol, na koncu pa je bil nanj pritrjen zaprt nožiček. Za časa Valvasorja so> bili ti pasovi po¬ dobni verižicam. (Glej Valvasor, IV. knjiga, stran 279.) Nogavice so iz rdeče volne in so spodaj nagubane. Obutev. Škornji, ki so jih nosile Kranjice le po redko, so bili poleti spre¬ daj belo predšiti. Navadno so nosile solne z majhnimi, ozkimi petami; spre¬ daj so bili zadrgnjeni z rdečimi trakovi. Suknjo so si oblekle pozimi. Bila je črna, ob robovih obrobljena s črnimi trakovi; podložena je bila z rdečim blagom. 60 Roleti so nosile ženske belo plat¬ neno obleko, ki je obstojala iz štirih de¬ lov: iz spodnje srajce, ki je segala do meč, iz ošpetlja in belega predpasnika, na glavi pa so imele belo pečo. Iz knjige Henrika Jurija Hoffa: »Hi s torišč h - statistisch - to- pographisches Gemalde vom Herzogthume Krain und dem- selben einverleibten Istri- en. Ein Beitrag zur Volker- und Lan- derkunde« (Ljubljana, 1808, str. 32), po¬ snamemo: Uskoki so v 15. veku prišli iz Srbije in Bosne na Kranjsko, imenujejo se Vlahi. Moška obleka: rdeča ali črna čepica; srajca kratka, spredaj od¬ prta; suknjič in hlače pošite z vrvicami. Volnene nogavice; opanke. Lasje počesani na prečo ali na kratko postriženi. 2 ene so nosile na glavi turbanu podobno, zavito platneno ruto. Lase so imele spletene v dve kiti, ki sta vi¬ seli spredaj navzdol in sta bili okra¬ šeni s koraldami in medenimi gumbi. Nakit na glavi in vratu so tvorili razni novci, gumbi i. dr. Srajca je bila iz grobega platna in je segala čez kolena ter je bila spre¬ daj odprta. Krog vratu in rokavov je 61 bila vezena z zeleno, rdečo ali modro volno. Predpasnik je bil podoben vol¬ neni preprogi in je bil okrašen z resi¬ cami. Krog pasu je bil privezan z vol¬ nenim pasom. Obute so bile v opanke. O Kranjcih piše: »Kranjci so ohranili svojo narodno nošo še izza prejšnjih stoletij, le lepša in krasnejša je od prejšnje. Ženske nosijo temnorujave, rdeče podložene jopiče. Krilo je rujavo in je z modrcem skupaj sešito tako, da se obleče oboje obenem. Kroj jopiča je tak, kakoršnega je videti v kamen vklesanega v 200 let starih nagrobnih spomenikih. Nogavice so iz rdeče volne in so navzdol potisnjene v gube. Čevlji so iz rujavega naravnega usnja, so zeleno obrobljeni in imajo tudi gube. Na glavi nosijo bel p r t, ki je pod vratom nalahno zavezan, vogali pa vi¬ se navzdol. Gorenjke se odlikujejo od vseh Slovenk po bliščeče snežnobelem pe¬ rilu, ki je vsepovsod položeno v drobne gube. 62 A v b a in p e č a sta ob robeh tudi drobno nagubani (nosijo jih množene ženske). Tudi sr ajdnik je na prsih nagu¬ ban in naguban je tudi predpasnik. Celo rdeče nogavice, ki niso podve- zane, se gubijo ob čevljih. Najlepši okrasek deviške Kranjice je »š a - P el j«. To je tri prste širok črn bar- žunast trak, ki si ga navežejo ob čelu čez lase. .Zena. je imela namesto šaplja za¬ daj v lase vtaknjeno iglo. Dekleta nosijo na glavi zavijačo, ki je zadaj zadrgnjena v gube, spredaj (na temenu) pa je z zlatom vezen trak.« Tudi slavni naš Vodnik omenja žensko narodno nošo v svoji pesmi »Zadovoljni Kranjec«, priobče¬ ni v »Pisanicah« leta 1781. Tretja ki¬ tica te pesmi se glasi: Imam oblačilo Domačega padvana, Zenica pa krilo Iz pravega mezlana; Se sveti na lice Ko pirh moj škrlat. Nje šapelj, iglice, Nje modrec je zlat. (Dr. Jos. Lovrenčič razlaga v »Brstju« str. 7.: »Podlan« (Vodnik ima 63 po gorenjskem narečju; »padvan«) je drugi, pozni lan, ki se seje o sv. Ja¬ kobu ter je slabši od prvega; prvi, zgodnji lan se seje pa spomladi.«) Narodno nošo pa omenjajo tudi raz¬ ne narodne pesmi, kakor n. pr. ta-le: Ko bi jaz vedela, Kje je moj ljubi, Jaz bi mu kupila Sama za svoje, Lajbelček čist rdeč, Da bi bil vsakmu všeč, Da bi ga nosil fantič moj. Srajčko brkalasto, z žido preštepano Izprememba iz. novejšega časa: Lajbelček žametov. Da b’ se bolj spametvov. Hlače baržunaste z žido preštepane itd. itd. Nevenljivih zaslug za opise in slike slovenskih narodnih noš ima tudi Emil Korytko. Dr. Ivan Prijatelj piše v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko«, 1. 1909, str. 85: »Poleg zbirke narodnih pesmi je bilo najvažnejše delo, ki se ga je lotil 64 Korytko, zbiranje slik narodne noše po slovenskih in sosednjih hrvatskih kra¬ jih. V ta namen je stopil Korytko v ' zvezo z ljubljanskim slikarjem Kurzem pl. Goldensteinom. ki mu je naslikal v celoti 70 podob. Po Korytkovi smrti jih je kupil dr. Chrobath, po njem jih je podedovala njegova hči Luiza Pes¬ jakova, iz njene zapuščine pa jih je kupil deželni odbor kranjski za »Ru- dolphinum«, kjer se sedaj nahajajo.« Od teh 70 slik jih je (po bakrorezu L. Zechmayerja z Dunaja) v Carnio- liji iz 1. 1844. dvanajst in sicer: noša iz ljubljanske okolice. Smled¬ nika, Prema, T r n o v e g a in Krakovega, Šiške, Poljan na Dolenjskem, Bohinja, Škof¬ je Loke, Osilnice, Vipave in Polhovega grade a. Opisal jih je tedanji urednik Carniolije, Kordesch. Naj podam tu kratek ekscerpt nekate¬ rih opisov. Noša iz ljubljanske okolice. Moški: zelena baržunasta če¬ pica, spredaj nizka, zadaj visoka; pi¬ sana volnena ali svilena vratna ru- t a ; suknen rdeč telovniki« gosto vrsto srebrnih gumbov; hlače irhaste ali iz črnega domačega platna; čez ko- 65 5 lena visoki škornji; pozimi kožuh z vezeno rožo na hrbtu. Zenska (perica): avba. obšita s kožuhovino, čez njo je zavezana bela peča (tako so nosile tudi krog Škofje Loke); rumena, volnena ali svilena ruta; dolgo široko krilo iz gorenj¬ skega mezlana (ital. mezza lana t. j. pol volne pol platna); širok,' platnen, moder predpasnik, posut z beli¬ mi pikicami; dolga rujava suknena jo- p a, podložena in ob vratu ter ob spred- niih robih obšita z rdečim blagom, nje sprednja konca sta zavihana nazaj, in sta zadaj zapeta (vidna je podloga); š k o r n j s i imajo črna stopala in rujave škornjice z ozkim zelenim jermenčkom nad gležnji. Noša iz smledniške okolice. Moški: črni klobuk s širokimi krajevci; črne platnene ali rujave me- zlanaste hlače (kroj kakor pri irha¬ stih) ; telovnika poleti niso nosili, pač pa so se videle raznobarvne na¬ ramnice (domač izdelek); jopič (kamižola) iz domačega, belega sukna, ob obeh straneh gosta vrsta gumbov, okrašenih z rožami; čez kolena visoki škornji; poklejen (rumenkast), plat¬ nen d e ž ni k. ... » U *