OZRIMO SE NAZAJ!
V sedanji dbčini Ljub-ljana Moste-Polje (pred voj-no so bile namreč na tem območju občine Polje, Mo-ste in Dobrunje) je bila Osvobodilna fronta dejansko država v državi, kot je dejal sedaj že pokojni Boris Kidrič. Ko se ozremo nazaj na njeno ustanovitev, se je potrebno ozreti še v leta pred okupacijo, dabi razu-meli širino in učinkovitost Osvobodilne fronte, tako rekoč vseljudsko vstajo leta 1941. Na tem območju, kjer je bilo veliko proletariata, je
imela  komunistična partija            pj^ poide Maček
pred vojno močno partijsko
organizacijo. Komunistična partija je svoje članstvo in de-javnost usmerjala v takrat obstoječa legalna društva in po-vezovala svoje zaveznike v kmečko-delavskem gibanju ozi-roma zvezi delovnega ljudstva. Obe organizaciji sta po-vezovali tiste demokratične sile in množice, ki so bolj ali manj zavestno sledile komunistični partiji. Tako rekoč popoln vpliv je imela komunistična partija v drugih društvih - SOKOL, delavska kultumo-prosvetna društva, VZA-JEMNOST in SVOBODA ter Jugoslovanski strokovni zvezi. To enotno gibanje delavcev in kmetov je združevala idejna in politična usmerjenost in zavest, da je vedno bolj potrebna enotnost vseh delovnih ljudi. Večina naprednfli ljudi, de-lavcev in kmetov in napredne inteligence se je zavzemala za uresničitev izreka Ivana Cankarja: ,,Na plečih delavca pro-letarca sloni bodočnost slovenskega naroda delavca pro-letarca."
Tako široka demokratična fronta je vodil boj širokih mno-žic pod vodstvom komunistične partije ob raznih nastopih, političnih kampanjah, volitvah, štrajkih itd. Ob to enotno fronto se je leta 1936 obregnil meščanski časopis Domoljub in pred volitvami zapisal: ,,Samo še dve listi se potegujeta za zaupanje volivcev; prva je naša domača jugoslovanska radna zajednica (JRZ), druga pa neka tajinstvena Kmečko-delavska zveza", za katero so se skrili naši marksisti" ... Tudi poljski marksisti so te dnj na shodu v Zadobrovi in drugod v vsem svojem dejanju pokazali, da so v večini pravi bratje španskih in ruskih boljševikov. Zato nedeljske volitve niso navadna domača zabava, ampak so plebiscit (ljudsko glasovanje) pod geslom Za sovjetski komunizem ali proti njemu ... itd.
Kljub grožnjani in pozivom na maščevanje proti tistim, ki bi volili delavsko-kmečko listo, je samo ta v poljsfci občfni dobila skoraj 1000 glasov in zmagala na več voliščih v bivših občinah Polje in Dobrunje. Tudi kasneje je fronta delavcev in kmetov nastopala skupaj in bila glavni nosilec boja proti režimu, koncentracijskim taboriščem in vedno bolj agresiv-nemu fašizmu, ki je že stegoval roke po našem ozemlju. Tako organizirano Ljudsko fronto pod vodstvom komu-nistične partije nista presenetila fašizem in okupacija. Zato ni slučaj, da se je v prvih dneh javilo ogromno prostovoljcev, ki so šli v boj proti fašizmu, čeprav takoj brez uspeha zaradi razsule stare in gnile jugoslovanske politike in izdajstva v vojski.
Že prve dni okupacije so se pričele priprave za odpor. Zbranega je bilo veliko orožja in municije v razstreljenih municijskih skladiščih v Zajčji dobravi in drugje. Že pred vojno v Ljudski fronti organizirani del delavcev in kmetov je bilo moč povezati v prvih odborih Osvobodilne fronte, ki so jih začeli ustanavljati takoj po ustanovitvi Osvobodilne fron-te 27. aprila 1941. Osvobodilna fronta je tako postala ne le najbolj množična, temveč tudi najbolj ogranizirana sila, jedro odpora proti fašizmu v vsaki vasi, zaselku, v tovarnah in drugje. Povezalaje mlado in staro, vse, kar je lahko nudilo odpor proti okupatorju, razen peščice izdajalcev, ki so se zbrali že pred vojno okoli župnišč in postali izdajalci že v prvih dneh okupacije, kasneje pa so se organizirali v beli gardi in služili Italijanom in Nemcem vse do konca vojne. Njihovi zločini na Urhu, ob Savi, v Mostah, Dobrunjah še sedaj pričajo o njihovih zločinskih dejanjih.
Rezultati tako organizirane Osvobodilne fronte so prva slovenska četa — Molniška, ki je bila ustanovljena 13. julija 1941. 2. štajerski bataljon, kasneje druga grupa cxlredov, 1. štajerska brigada, v kateri je bila večina borcev iz tega ob-močja in druge partizanske enote. OF je bila organizatorica pomoči partizanskim enotam, organizirala je ilegalno pro-pagandno dejavnost na terenu od časopisov, letakov, na-pisnih akcij in druge oblike boja proti okupatorju. V ne-posredni bližini Ljubljane so bile partizanske bolnišnice, skladišča, bunkerji in v vsaki vasi enote narodne zaščite. Konec aprila 1942 so po hudih bojih na Pugledu Italijani pod pritiskom partizanov zapustili posojanke na tem ob-močju, tako da je nastalo tik na pragu Ljubljane osvobojeno ozemlje, kjer je Osvobodilna fronta izvajala svojo oblast. Izdanih je bilo vrsto odlokov, npr. o prepovedi prodaje živine in ostalih poljskih pridelkov okupatorju, o cenah živil, o javnem redu, opozorilo javnim in skritim sodelavcem oku-patorja itd. Večina prebivalcev tega območja je sprejela te odloke za svoje in so se po njih ravnali.
Konec leta 1942 pa pomeni v delovanju odborov OF od-ločilno prelomnico na našem območju. Žakaj? Večina mož je odšla v partizane in veliko v internacijo in zapore. Doma so ostale žene, starejši in otroci. Tako so bili odbori Osvo-bodilne fronte v večini sestavljeni z ženami, ki so uspešno nadaljevale z delom in vodile boj na terenu vse do končne zmage. Ko so prispeli prvi partizani v osvobojeno Ljubljano, so jih dočakali mladina in žene s parolami in zastavami, ki so jih sami sešili pred prihodom partizanov in tako obeležile zmago in konec trpljenja, obeležile začetek novega življenja v svobodi, življenja, kateremu cilj je postavila komunistična partija že pred vojno in Osvobodilna fronta 27. aprila leta
194L                                                                        M.P.