Velik goljuf.
Te dni dobili smo iz Pariza novico, da so ondu zaprli barona de Soubeyrana, ki je goljufal več milijonov. Bil je več let ravnatelj francoskih denarnih zavodov „Ban-que de Excompte" in pa „Societ6 de Immeubles". Prvo banko je ta poštenjak popolnoma izpodkopal, poslednjo je pa osleparil za 34 milijonov frankov. Baron Soubeyran je bil sam sin nekega bankirja in se je z mladega pečal z raznimi denarnimi špekulacijami. Znan je bil tudi dobro na Dunaji, kot upravni svetnik jednega prvih denarnih zavodov, od katerega je dobival 20000 gld. letne plače. Dvajsetletnega mladeniča je francoski finančni minister Fouth že bil poklical za načelnika temu ministerstvu in od tega časa je Soubeyran pečal z milijoni. Udeleževal se je vseh mogočih borznih špekulacij. Bil je posebno predrzen, kadar je delal s tujim denarjem. Koliko zaupanja je imel o svojem času v Franciji, vidno je iz tega, da se je pogajal o načinu, kako se izplača Nemčiji vojna odškodnina in je vodil to izplačevanje. Listi pišejo, da je bil nenavadno delaven. Ves dopoldne so prihajali odvetniki, finančni možje, in borzni agentje in on jim je dajal naročila.
y
Ze deset let je pa ž njegovimi podjetji šlo navzdol in v Parizu so že dolgo pričakovali, kdaj bode konec njegovim sleparijam. Dolgo let je bil v vodstvu denarnega zavoda „Credit Foncier". Ko je izstopil iz tega zavoda, je ž njim imel dolgo pravdo, katero je tudi'dobil. Sklenil je pa, da uniči »Credit Foncier" za vsako ceno. Začel je proti njemu hud finančni boj, kar je lahko, ker je bil na čelu dvema finančnima zavodoma. Ob jednem je pa bil sklenil povzdigniti italijansko rento y ceni. Obe ti podjetji sta se mu posrečili in ga pripeljali v zapor. Vodje pri „Credit Foncier" so bili previdni možje in se ni spustili v nevarne špekulacije, zavod je pa tudi bil trden, italijanski vrednostni papirji so pa že tako zgubili na veljavi, da se niso dali več povzdigniti. Da bi dosegel svoje namene, se tudi ni ustrašil velicih izgub.
Te zgube so naraščale na milijone in milijone. V to je [porabljal vloge pri njegovih dveh zavodih, S tem je prvega popolnoma uničil, poslednjega ravno uničiti ni mogel, ker stoji na trdni podlagi in ima večji del premoženja v hišah, katerih ima samo v Parizu 194. Omeniti moramo, da je Soubeyran tudi bil zamotan v panam* ske goljufije, ali se je srečno izmotal.
Mož je pa tudi jako potratno živel. Dovoljeval si je razne drage zabave, posebno dirkališča. Imel je s svojim sorodnikom vojvodo Castriesom najlepše konje v Parizu. Zmogel je večkrat pri raznih dirkah. Znan je bil tudi potem, da se je z lepimi konji nenavadno hitro vozil po Parizu v strah in jezo policaji. Govori se pa, da je tudi znanje z raznimi ženskami dvomljive poštenosti, katero znanje ga je mnogo stalo. V nedeljo so tega veljaka odpeljali policijsti iz njegove lepe palače v ječo. Tako mine posvetna slava
66