Ob   zori
Šumele so lipe ob zori,                      Na vranca je sedel in z mečem
poljana je rosna blestela.                   razganjal polnočne mrakove,
Skrivnostna, v tenčice zavita             bežali so jezni čez polje
pod oknotn je vila zapela:                 in skrili se v črne gozdove.
,Hej, vstani iz nočnega spanja,         Pa prišlo je solnce dobtotno
ti vltez svetlobe in dneva!                 na naše prostrane ravnice
Oblaki nam skrijejo solnce,                in dolgo s prijaznim očesom
a kdo naj sirote ogreva ?"                  sirotam je gledalo v lice.
Božidar Borko   .