•Upravnlštvo to uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, ^ _	* w	« Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—,
Knafljeva ul. St. B/IL nad., telefoni od 81-22 do 31-20 f7|ia|3 VSAK CGuTlCK oe^letno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.—, Račun poStne hranilnice, podruž. v LJubljani St. 10.711	■■	polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev
i ptaSana * gotovini. Posamezna ftevilka Din 1,— Leto XXIII.__Ljubljana,» aprila 1941	&t.
Za mladim kraljem stoji vsa Jugoslavija
27. marca je kralj Peter II. vzel kraljevsko oblast v svoje roke
Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije pozivam vse državljane in vsa oblastva V državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kra> lja in domovine.
Beograd, 27. marca 1941.
PETER H,
Sestava vlade narodne sloge
General Dušan Simovič je takoj po pre* vzeftju naročila za sestavo vlade začel v prostorih glavnega generalnega štaba posvetovanja s političnimi osebnostmi
Vsi člani nove vlade, ki so v Beogradu, so se zbrali v kabinetu načelnika glavnega generalnega štaba, kjer jim je ministrski predsednik general Dušan Simovič po končanih posvetovanjih objavil sestavo nove vlade, ki je takoj prisegla Nj. Vel. kralju Petru II.
Nova vlada je sestavljena takole: predsednik vlade: armijski general Dušan Simovič, prvi podpredsednik vlade: dr. Vladko Maček (Hrvat. selj. stranka), II. podpreds. vlade: dr. Slobodan Jovanovič (Srbski klub), minister za vojsko in mornarico: armijski general Bogoljub 1116, zunanji minister: dr. Momčilo Ninčič (Narodna radikalna stranka), notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (Samostojna demokratska stranka), minister za finance: dr. Juraj Šutej (Hrvatska seljaška stranka), minister za pravosodje: Boža MarkoviČ (demokratska stranka), minister za pros veto t Miša Trifunovič (Narodna radikalna stranka), minister za promet: Bogoljub Jevtič (Jugo-slovenska nacionalna stranka), minister za trgovino in industrijo: dr. Ivan Andres (Hrvatska seljaška stranka), minister za gozdove in rudnike: dr. Džafar Kulenovič (musliman), minister za kmetijstvo: dr. Branko Čubrilo-vič (zemljoradnik), minister za gradnjo: dr. Fran Kulovec (Slovenska ljudska stranka), minister za socialno politiko in narodno zdraje Milan Grol (Demokratska stranka) minister za pošte in brzojav: dr. Ivan Torbar (Hrvatska seljaška stranka), minister za preskrbo in prehrano: Sava Kosanovič (Samostojna demokratska stranka). Ministri brez portfelja: Jovo Banjanin (Jugoslovanska na--cionalna stranka),* Marko Dakovič (črnogorska federalistična stranka), Bariša Smoljan (Hrvatska seljaška stranka), dr. Milan Gavrl-lovič (zemljoradnik) in dr. Miha Krek (Slovenska ljudska stranka). Zastopnik ministra za telesno vzgojo je armijski general Bogoljub Ilič.
Jugoslavija hoče živeti s sosedi v miru in prijateljstvu
Centralni Presbiro je objavil tole sporočilo!
»Zvečer 27. marca se je sestala kraljevska vlada pod vodstvom predsednika armijskega generala Dušana Simoviča. Seji je prisostvoval tudi ban Hrvatske dr. Ivan Subašič. Po seji je predsednik vlade podal za tisk tole izjavo:
V resnih dneh se je jugoslovenski narod čutil nemirnega zaradi načina, kako so se * opravljali javni posli. Nezaupanje nasproti
Srb«, Hrvati, Slovenci!
V teh hudih trenutkih za nai narod sem se Odločil, da prevzamem v svoje roke kraljevsko oblast. Kraljevi namestniki, ki so razumeli moje upravičene razloge, so podali ostavke. Moja zvesta vojska in mornarica sta se mi takoj stavili na razpolago in že izvajata Moja povelja.
Pozivam vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo okrog prestola. To je najzanesljivejši način, da se v teh hudih razmerah ohranita red na znotraj in mir na zunaj.
Naročila za sestavo vlade sem dal armij-skemu generalu Dušanu Simoviču.
VLh.fFjS STRAN 2
stanju pof lednih dni se je izražalo s tako silo, da je nastala nevarnost za javni red. Spričo tega vznemirjenja javnosti je prišlo do današnih sprememb.
Za to vznemirjenje ni več razloga od trenutka, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast in sestavil vlado narodne sloge, ki je tudi izraz razpoloženja naroda srbskega, hrvatskega in slovenskega. V imenu vlade, ki ji načeljujem, posvečam svojo prvo besedo kot poziv vsem državljanom kakor tudi vsem ob-lastvom, naj podpro kraljevsko vlado pri izpolnjevanju njene, v tem trenutku prve na-
Dne 28. marca dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter II. prisegel na ustavo kraljevine Jugoslavije. Zgodilo se je to v kraljevskem gradu na Dedinju ob prisotnosti kraljevske vlade. Kralj, ki je bil v uniformi letalskega armadnega generala, je pri prisegi govoril nastopne besede:
»Jaz Peter II. prisegam, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast ,pred vsemogočnim Bogom, da bo nad vse branil edinost naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti ter da bom po ustavi in zakonih vladal in da bom imel v vsem svojem stremljenju pred očmi blagor ljudstva. Tako mi Bog pomagaj! Amen.«
Posledne besede prisege so vsi prisotni pozdravili z vzklikom: »Živel kralj Peter II!«
V beograjski patriarhijski cerkvi je bila v fcetrtek popoldne velika svečanost, ker je kralj Peter II. prevzel kraljevsko oblast. V Okviru te svečanosti je imel patriarh srbske pravoslavne cerkve kratek govor, iz katerega povzemamo:
»Očiščena sta čast in ime našega naroda. Vstal je naš mladi, mili kralj Peter II., sin Viteškega in mučeniškega Aleksandra I., dostojen potomec vodje Karadjordja, ki je prvi dvignil kosovsko ponižano zastavo za svobodo naroda in križ častni. Povedel nas je spet na pot, ki nam jo je že zdavnaj pokazal Srbskemu narodu sv. Sava. Bog pravice, ki lias je obvaroval pogina, je čul našo molitev
Ni razloga za
Predsednik kraljevske vlade je 31. marca izdal naslednji ukaz št. 1.:
Zaradi razburljivih vesti, ki jih po naši državi širijo tuji agenti, da bi zanesli nemir med naše ljudstvo in uradništvo, ukazujem, da se sporoči in objavi vsem, naj se ljudstvo ne da zapeljevati od teh neresničnih, spretno
Jiripravljenih in prenesenih vesti, ker ni raz-oga za vznemirjenost.
Kraljevska vlada vodi prijateljsko politiko M vsemi našimi sosedi in si prizadeva, da z vsemi ostane v odnošajih najboljšega sosedstva in prijateljstva. V tej smeri si bo tudi v bodoče prizadevala in storila vse, kar je v mejah njene možnosti.
Vse naše prebivalstvo naj bo mirno, naj opravlja svoje tekoče posle in naj se ne da vznemirjati z neutemeljenimi govoricami, ki so prišle iz tujine in iz države same.
Zaradi tega prepovedujem vsako izseljevanje ljudi iz domačih krajev in zapuščanje domov, ker za to ni razloga, utegnilo pa bi imeti tudi škodljive posledice. Koristi države in naroda terjajo, da vsak čuva svoj dom in da
Iz pisarne Nj. Vel. kralja: O priliki, ko je prevzel kraljevsko oblast, je Nj. Vel. kralj Peter II. prejel mnogoštevilne čestitke iz vse države in iz tujine, v I -jterih so izražene vdanost in rodoljobne
loge: ohranitev reda v državi in miru na zunaj.
Pozivam vse rodoljubne državljane Jugoslavije, da opuste vsakršne manifestacije, ki bd mogle poslabšati naše odnošaje s sosedi, s katerimi hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Pozivam vse državljane, naj se ne dado zavesti k nikakršnim nepremišljenim dejanjem, pa naj pride pobuda s kakršnekoli strani. Posvetimo se skrbi za sebe, za svojo neodvisnost in dostojanstvo! Strogi red in dostojno zadržanje sta prvi pogoj uspešne Izvedbe nalog, ki so pred nami.«
Nato je patriarh Gavrilo pristopil h kralju, mu čestital in rekel:
»Po tem svetem in slovesnem dejanju prevzema Vaše Veličanstvo danes posel gospodarja in kralja naše velike domovine. Naj Vas milostljivi in vsemogočni Bog spremlja pri vseh Vaših važnih opravilih in naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastije in v napredek vsega našega ljudstva Naj bo srečna in dolga. Tako naj Bog da!«
Takoj nato so predsednik kraljevske vlade general Simovič in drugi ministri pristopili k Nj. Vel. kralju, ki je prebil okoli četrt ure v razgovoru z vsemi, ki so prisostvovali temu slovesnemu dejanju, potem je pa zapustil dvorano. Ob odhodu so mu vsi prisotni trikrat zaklicali: »Živel kralj Peter II.U
in nas napotil spet na našo zgodovinsko pot, ki je nespremenljiva. Slava in hvala Bogu!
Ponižajmo se vsi pred Bogom. Ce je Bog z nami, kaj nam morejo ljudje! Ce je njegova volja da živimo v svobodi, bomo živeli in rasli, če naj umremo za svobodo, kakor so mnogi milijoni naših prednikov, bomo umrli.
Pobožni in složni, vsi kakor en sam, oprav-ljajmo svojo dolžnost do kraja, spoštujmo oblast in izpolnimo svoje delo z ljubeznijo do države in domovine.
Vsi vdani Bogu in zvesti kralju si prizadevajmo, da bo brod naše države in našega naroda srečno prebrodil zdajšnje čase, in prebrodil jih bo z božjo pomočjo!
vznemirjenost .
na njegovem pragu, če bi bilo treba in če bi to usoda dodelila, žrtvuje življenje za dobro domovine, kralja in naroda.
Vojska, letalstvo in mornarica naše kraljevine so pripravljene, da store svojo dolžnost.
Vsa državna oblastva, v prvi vrsti občinska oblastva in duhovščina, morajo ostati na svojih mestih v vsakem primeru.
Pristojni ministri bodo dovolili samo tako izpraznitev, ki je določena po načrtu in za katero se sicer izdajo pismeni ukazi.
Gospod notranji minister naj blagovoli izdati vse potrebne ukrepe, da se vsa zborovanja, ki ne ustrezajo potrebam tega položaja, prepovedajo. Prav tako naj se prepove zbiranje prebivalstva na raznih mestih.
Po gornjem ukazu naj pristojni ministri takoj ukažejo vse potrebno zaradi točnega postopka. Pri tej priliki je treba zlasti opozoriti državno uradništvo, naj vestno opravlja službo v teh hudih trenutkih, naj pobija neresnične vesti in naj ohrani narodov duh na potrebni višini.
želje za dolgo življenje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja. Čast nam je izraziti zahvalo za poslane čestitke kakor tudi zahvalo vsem osebnostim in ustanovam, ki so se pri tej priliki vpisale v dvorske knjige.
Dopisi
ROGAŠKA SLATINA (Smrtna kosa). T«
dni smo spremljali k večnemu počitku 68 let staro gdč. Druflokovo. Kako je bila pokojni-ca priljubljena je pokazal njen pogreb, kate-rega se je udeležilo velikansko število ljudi. Pokojnica je bila nacionalnega kova in za take je vzgojila tudi pet otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Vsi bomo pokojnico obdržali v najlepšem spominu in jo zelo pogrešati. Zlasti bo manjkala siromakom, saj noben siromak ni odšel od njene hiše brez pomoči. Naj ji bo lahka toliko ljubljena domača zen»lji| ca, žalujočim ostalim pa izrekamo naše iskrlP
no sožalje!	.	I
-
Naše vinograde grozi uničiti rak
Mraz lanske zime je kriv, da je vinska trta, če ni pozebla, zelo oslabela. Posledica tega je rak na trti. Ta bolezen se v naših krajih še ni pojavila v takem obsegu Ponekod so napadena celi nasadi. Bolezen se pojavlja največ na skorji starejših delov trte Skoda zaradi te bolezni je velikanska. V nekaterih! krajih nastopa tako usodno kakor svoječasno trtna uš.	1
Posebno napadena sorta je laški rizling. Le tam, kjer so trto mazali lani z žvepleno brozgo in železno galico, je ta bolezen bolj redka.	•
Dokler ves žlahtni del nI napaden, je treba trto porezati do najnižjega zdravega očesa, ali celo do kopulacije, bolne dele pa sežga-ti. Nujno je potrebno, da se ta bolezen v vseli podrobnostih preuči in se najdejo sredstva zai njeno pobijanje. Javnost upravičeno pričakuje, da bodo pristojna oblastva takoj-Izdala potrebna strokovna navodila. Kjer je rak že t uničil nasad, naj se da prizadetim javna pod* pora aH pa vsaj brezobrestno posojilo, da sf bodo mogli obnoviti vinograd.
Lep razmah industrije v Žalcu
Žalec, v marcu, Ze pred letom dni so del bivše žalske pi* vovarne prezidali in v njem uredili tvornico za izdelovanje tkanin iz jute.
Zdaj pa podirajo zapadni del bivšega pivo-varniškega poslopja, kjer je obratovala pivovarna, ki jo je bil zgradil v letih 1891. in 1892. pokojni žalski pivovarnar Simon Ku-kec. To poslopje bi bilo torej v prihodnjem letu staro 50 let Na tem mestu bodo zgradili predilnico. Tako bodo izginile zgradbe, ki imajo za seboj precej zgodovine.
Pivovarno v Žalcu je ustanovil že L 1842. Franc Zuža, posestnik v Žalcu. To podjetja bi torej v prihodnjem letu praznovalo 100-letnico ustanovitve.
Širši javnosti neznano je, da je bila v pritličju te zgradbe, ki jo zdaj podirajo, prva žalska dvorana za razne prireditve V njej so prirejali prve gledališke predstave. Tako, so uprizorili 15. avgusta 1. 1846. v korist po-gorelcev v Petrovčah dve enodejanki. Ohrar njen je še izviren lepak, ki vabi na to gledališko predstavo. Lepak je tiskala Jeretinova tiskarna v Celju.
Tedanji žalski pivovarnar Franc Zuža j« bil tudi lastnik stanovanjske hiše na Kolen-čevem, ki je danes last lekarnarja Karčiča.
Vdova Franca Zuže je prodala leta 1878. vse podjetje pokojnemu industrij«! Simonu Kukcu, ki je v letih 1891.in 1892. povečal in prenovil obrat Simon Kukec, ki je bil lastnik pivovarn v Žalcu in v Laškem, je po prevratu prodal obe podjetji pivovarni »Unioou« v Ljubljani, ki je 1. 1924. ukinila obrat v obeh tovarnah. Žalsko podjetje je prišlo nato v roke žalskega posestnika g. Franca Pikla, ki ga je prodal dalje Savinjski posojilnici v Žalcu. Ta je vse skupaj razprodala.
Ko bo obratovala tudi nova predilnica, bo v celotnem tkaninskem podjetju zaposleno do 1400 delavcev in delavk, kar bo pomenilo 1« razmah industrije v trgu Žalcu.
Kraljeva prisega na ustavo kraljevine Jugoslavije
čast našega naroda je očiščena
Kraljeva zahvala
Položaj na bojiščih
Na grško italijanskem bojišču ni bilo zad-lie dni posebnih dogodkov. Po italijanski Ofenzivi, ki ni prinesla uspehov, spet po malem napadajo Grki, kakor je razbrati iz oboj-pih poročil. Atenske vesti trdijo, da so si Grla tu in tam izboljšali položaje in ujeli nekaj Italijanov.
Na zapadu se vrše letalske borbe v nekoliko manjšem obsegu. Nekaj dni Nemci sploh niso napadali Anglije, potem pa so spet zaceli prihajati nad angleško otočje in so med drugim napadli Bristol in razne pristaniške kraje. Predvsem so se udejstvovale nemške letalske sile pri napadih na angleške trgovinske ladje. Angleška letala pa so bombardirala med drugim K61n, Diisseldorf in druge nemške kraje. Bila so tudi nad zasedenim ozemljem. Londona niso nemška letala napadla že enajsto noč zaporedno.
Na afriških bojiščih so angleške čete dalje napredovale. V Abesinlji je angleška vojska, ki je prodirala iz Italijanske Somalije, za-
Pod predsedstvom predsednika vlade generala Dušana Simoviaa je bila te dni seja ministrskega sveta. Na seji
so sprejeli predlog novega državnega proračuna, ki je stopil v veljavo 1. aprila.
Letošnji državni proračun je izdelan za dobo devetih mesecev v skladu z novo uredbo o državnem računovodstvu in bo veljal do 31. decembra letos. Proračun znaša nekaj nad 14 milijard dinarjev. Sestavila je proračun Že poprejšnja vlada. Budimpeštanski listi poročajo:
Zadnji dogodki v Jugoslaviji se niso dotaknili dobrih odnošajev z Madžarsko.
Zaradi tega je več kakor gotovo, da želi Ju goslavija tudi v bodoče obdržati politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje z Madžarsko.
vzela Harar in nato Diredavo. S tem je dospela do edine abesinske železniške proge, ki drži od Džibutija v Francoski Somaliji do Adis Abebe. Italijanski prevoz po tej železnici je zdaj onemogočen. Angleške čete iz raznih strani, ki so na zemljevidu označene s puščicami, napredujejo v notranjost Abesinije, odnosno proti Adis Abebi. Kolikor je mogoče presoditi, se morajo Italijani boriti v Abesiniji in drugod v Afriki na 14 bojiščih z angleškimi četami, ki so jim pridruženi abesinski uporniki, avstralske in južnoafriške čete in čete svobodnih Francozov. V Eritreji je po hudih bojih padla utrdba Ke-ren v angleške roke. Kmalu zatem se je vdala Asmara, glavno mesto Eritreje. Zdaj korakajo angleške čete proti Masavi, največjemu pristanišču v Rdečem morju. V Libiji nastopajo tudi nemške čete. E1 Aghelo so morali Angleži prepustiti italijanskim in nemškim četam. Sicer pa v Libiji ni bilo posebnih dogodkov.
Turški list »Ulus« piše, da
zadne dogodke v Jugoslaviji napačno označujejo za državni prevrat.
V njih ni prav nič, kar bi bilo temu oodobno. Kralj je s^mo ^i-o^el oblast in vsemu svetu povedal, da ni za izvajanje njegovih vladarskih poslov nič več potreben posredovalec. Dogodki v Jugoslaviji so pokazali, da -avno mnenje dejansko živi in da politika manjšine ni bila v skladu s stvarnostjo. Ljudstvo in vojska iz ljudstva sta s kraljem in z vso vlado.
Ameriški predsednik Roosevelt je 27. marca na svoji jahti
podpisal zakon o kreditu sedmih milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala.
S tem denarjem se bo omogočilo pospešeno izdelovanje letal, orožja in municije. — Angleški ministrski predsednik Churchill in
ameriški veleposlanik Winant pa sta istega podpisala že pred mesci sprejeti sporazum o odstopitvi oporišč za ameriško vojno mornarico in letalstvo v angleških posestvih v zapadnem delu Atlantskega morja.
V svojem govoru, ki ga je imel pri slavnostni razdelitvi podpor družinam tistih vojakov, ki so padli ob priliki legionarskega upora, je poglavar rumunske države general Antonescu dejal med drugim tole:
*Ne jaz in ne rumunski narod nisva sprejela in nikdar ne bova sprejela kot dokončnega položaja, v katerem smo se znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti.
Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, niti resnične pravice na svetu, dokler rumunski narod ne dobi ali si sam ne izposluje pravice. Pravica bo prišla. To svečano izjavljam. Rumunski narod zna spoštovati čast, prav tako pa tudi upa, da njegovo čast spoštujejo drugi-
Iz Berlina javljajo, da je
japonski zunanji minister Macuoka, ki je imel več razgovorov z nemškimi državniki, odpotoval v Rim.
Pri prihodu mu je priredilo ljudstvo velike počastitve. Na postajo je Macuoka spremljal tudi nemški zunanji minister Ribbentrop.
Anatolska agencija poroča: Narodni poslanec Ataj obravnava v poluradnem listu »Ulu-su« poslanice, ki so jib naslovili na grški narod predsednik republike Ismet Ineni in drugi visoki dostojanstveniki turške republike in pravi med drugim:
Te turške poslanice pomenijo prisrčen pozdrav vsega turškega naroda grški vojski in grškemu narodu.
V	svetu Grki morda nikdar niso uživali toliko ljubezni kakor danes, ker morebiti v vsej svoji zgodovini niso nikdar imeli tako hudih časov. To je razlog, zaradi katerega mnogoštevilni lavorjevi venci iz vseh krajev sveta pokrivajo to deželo hrabrega in mučeniškega naroda. Grčija ne nosi nobene odgovornosti za to vojno. Branila je svoj mir do skrajnosti kljub neštetim izzivanjem. Huda je bila preizkušnja, a Grki so jo prestali z občudovanja vredno odločnostjo in pripravljenostjo, kakršno naletimo v vseh zgodbah o junaštvu v stari grški prestolnici. Spomin na slavne grške boje bo zapisan v zgodovini bojev vsega človeškega rodu. Grški bojevniki, ki so prekrižali vse račune, imajo pravico, da so ponosni. Ni mogoče, da bi narod, ki zaradi obrambe svoje neodvisnosti ne pozna mej svojih žrtev, izgubil to neodvisnost.
Vse turško časopisje je
z velikim odobravanjem vzelo na znanje izjavo ruske vlade o polnem razumevanju in nevtralnosti Sovjetske zveze v primeru, da bi bila Turčija zaradi svoje obrambe prisiljena stopiti v vojno.
»Jeni Sabah« označuje to moskovsko izjavo kot zelo prijateljski čin Sovjetske zveze, ker Moskva v pričujočih okoliščinah glede na nenapadalno pogodbo, ki jo ima z Nemčijo, pač ni mogla storiti več kakor poudariti svojo voljo do nevtralnosti proti Turčiji.
Na zborovanju konservativne stranke v Londonu, je
govoril predsednik angleške vlade Win-ston Churchill
V	govoru je najprej omenil najnovejše dogodke v Jugoslaviji, potem pa izrazil prepričanje, da bo bitka na Atlantiku v neka] mesecih dobljena. Dejal je med drugim: »Bitka na Atlantskem morju bo dobljena m naše pošiljke živil in municije in ameriška pomoč vsake vrste bodo mogle prispeti do nas v čedalje večjem obsegu. Toda obstoje tudi težave in nevarnosti, ki jih bomo morali prebresti, ker ne moremo pričakovati, da bomo imeli same uspehe in da ne bomo zabeležili prav nobenega umika.« Ministrski predsednik je nadalje dejal, da je prevzel oblast zato, ker je imel občutek zmage. »Ista vera me navdaja tudi danes«, je nadaljeval Churchill. »Od tedaj dalje smo izvojevali vrsto pomembnih zmag. V prvi vrsti smo prekrižali
Politični pregled
načrte Nemčije, da bi izkrcala svojo vojsko na angleških otokih, in to po zaslugi sijajnih nastopov angleškega letalstva. Potem smo preprečili poskuse oplašitve prebivalstva, zaradi neusmiljenega letalskega bombardiranja. Ta poskus ni uspel po zaslugi neomajne hrabrosti vsega našega naroda. Tretjič pa smo mi uničili italijansko cesarstvo v Afriki, čeprav so naše čete, ki so to delo izvedle, ostale brez podpore našega francoskega zaveznika. Med tem časom se je pripetil zelo pomemben dogodek, prav tako važen, kakor so važne naše zmage, in to je čedalje tesnejše pridruževanje Zedinjenih držav k skupni zadevi.
Reuter poroča: Angleški minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook je imel po radiu govor, v katerem jte očrtal
položaj angleških letalskih sil .
Naglasil je, da ima Anglija sedaj v najstrožji pripravljenosti tolikšne zaloge bombnikov in lovskih letal, da presegajo vse, kar je bilo v zgodovini angleškega letalstva kdaj doseženo. Produkcija je dosegla doslej najvišjo zmogljivost. Vse zaloge so dobro shranjene po skritih hangarjih in skladiščih ter so pripravljene, da takoj posežejo v borbo. Tudi na področju novih letalskih izumov so bih v zadnih mesecih doseženi novi veliki uspehi. Na letališča so bile postavljena letala šestih različnih novih tipov.
»Washington Post« poroča, da je irski minister za narodno obrambo Frank Aiken prispel v Washington na pogajanja zaradi nakupa vojnih potrebščin. Minister Aiken je izjavil, da se bo Irska borila proti vsakemu napadalcu, pa naj bo to Anglija ali Nemčija. Na vprašanje, zakaj Irska ne da Angliji na razpolago svojih pristanišč, je Aiken dejal, da
je Irska razglasila svojo nevtralnost in
jo bo tudi varovala.
Ce bi odstopila svoja oporišča Angliji, bi se zapletla v vojno, tega pa irski narod ne želi. Irski narod bo odločno stopil v boj samo v primeru, če ga kdo napade. Ce bi Nemčija izvedla napad, bi Irska prosila za pomoč Anglijo. Aikena so potem vprašali, ali bi Irska prosila Nemčijo za pomoč v primeru, če bi jo Anglija napadla. Aiken na to vprašanje ni dal določenega odgovora, poudaril pa je, da bi v tem primeru Nemčija sama ponudila Irski svojo pomoč. Na vprašanje, ali Irci drže z Angleži, je Aiken odgovoril, da Irci drže sami s seboj.
Po londonskih vesteh z bolgarsko-grške meje
ima Nemčija v dolini reke Strume na več točkah zbrano mnogo letalstva.
Morda je na tem področju nemška legija znana še iz Španije. Poveljnik je general Richt-hoffen. Med letalskimi aparati utegne biti tamkaj tudi več aparatov »Teufel«, ki so namenjeni v prvi vrsti za to, da bi širili poplah med ljudstvom. Ti aparati s posebnimi pripravami povzročajo peklenski vrišč, ki naj bi ustrahoval nasprotnika.
Več madžarskih listov objavlja po vesti Tassa govor, ki ga je imel te dni rumunski vodja general Antonescu o rumunskih zahtevah do Transilvanije.
Madžarski listi navajajo zlasti Antone-scovo izjavo, da se Rumunija nikdar ne bo sprijaznila z odstopitvijo dela Transilvanije Madžarski kakor tudi izjavo, da ne bo miru v tem delu Evrope, dokler ta krivica Rumuniji ne bo popravljena.
Nadalje navajajo madžarski listi drugo izjavo generala Antonesca, podano 26. marca ru-munskim in tujim novinarjem. General Antonescu je ob tej priliki dejal, da je 1,300.000 Rumunov v madžarskem delu Transilvanije v položaju sužnjev. Madžari se ne drže prevzetih obveznosti, zaradi česar je rumunska vlada odločena obrniti se na vladi v Rimu in Berlinu z zahtevo, da se spremeni dunajska pogodba o odstopitvi dela Transilvanije Madžarski. Ce se to ne zgodi, bodo nastali v Rumuniji notranji nemiri, za katere, tako je dejal general Antonescu, ne bo mogel prevzeti nobene odgovornosti. Dokler odločitev glede Transilvanije ne bo spremenjena, ne bo miru. Poluradni list madžarskega zunanjega ministrstva objavlja Antonescove izjave pod velikim naslovom: »Čudne izjave vodje ru-munske države«. List pravi, da so Antonescove izjave zbudile na Madžarskem veliko pozornost.
Da okrepe svojo obrambo,
so vlade ameriških držav doslej zaplenile 160 nemških in italijanskih trgovskih ladij,
ki so se v začetku vojne zatekle v njihova pristanišča, precej ladij pa so italijanske in nemške posadke same zažgale.. — Med Mehiko in Združenimi državami je bil sklenjen sporazum, da bodo letala Združenih držav lahko uporabljala tudi mehiška letališča.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v, Ljubljani: voli in telice I. po 11 do 12, II. po 10 do'11, krave I. po 9 do 10, II. po 8 do 9, III. po 6 do 7, teleta po 12 din; v Kranju: voli in telice I. po 12, II. po 11, III. po 10, krave I. po 9, II. po 8, III. po 7; v Mariboru: debeli voli po 11 do 12, poldebeli po 10 do 11, plemenski po 10 do 12.50, biki za klanje po 8.50 do 11, klavne krave debele po 9 do 11, plemenske po 8 do 9, krave za klobasarje po 7, do 9, molzne po 9 do 11, breje po 8 do 9, mlada živina po 10 do 12, teleta po 11 do 13 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v, Ljubljani: domači špeharji po 18 do 19, srem-ski špeharji po 19 do 20, pršutarji po 16 do 17; v Kranju: špeharji po 19 do 19.50, pršutarji po 17 do 18; v Ptuju: debele svinje po 16.75, pršutarji po 14 do 16, plemenske svinje po 12 do 14 din. Prasci za rejo, Šest do 12 tednov stari, so bili v Ptuju po 220 do 305 din za rilec.
KONJI. V Ptuju so se trgovali konji po 1500 do 8000, žrebeta pa po 1200 do 4000 din za glavo.
KRMA. V Ljubljani: seno 100 do 140, slama 80, v Kranju seno 175 do 200, slama 100, v; Konjicah: seno 100, slama 80, v Murski Soboti: seno 120, slama 70 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 96 do 100, oprana 108 do 112, v Dravogradu: neoprana 50 do 60, oprana 70 do 80, v Konjicah: neoprana 35, oprana 50 din za kg.
VINO. Pri vinogradnikih smo dobili: v mariborskem okolišu: navadno mešano po 10, finejše sortirano po 14, v konjiškem okolišu: navadno mešano po 8 do 12, finejše sortirano po 15 do 16 din za liter.
KROMPIR. V Ljubljani 1.75 do 2.50, v Kranju 2.25, v Kamniku 2, v Konjicah 2.50, 15 Mariboru 2, v Murski Soboti 1.80 din za kg.
MOKA. V Ljubljani: pšenična 5.50 do 9.50, turščična 4 do 5, ajdova 11.50, v Kranju: pše« nična 5.50 do 9.50, turščična 6, v Konjicah! pšenična 5.50 do 9, turščična 4 do 4.50, v Murv ski Soboti: pšenična 5.50 do 10, turščična 5, ajdova 11 din za kg.
JAJCA. V Ljubljani 1 do 1.25, v Murski Soboti 1, v mariborskem levobrežnem okraju 0.75 din za kos.
»Bodite prepričani, da je kopališče Brauns bad odlično.«
Toda v Bergmannovih očeh je ostal izraz, ki je pričal o nejevolji. »Ali poznate to obupno gnezdo?« je vprašal odvetnik.
»To se razume. Prav zaradi tega, ker poznam Braunsbad kot prijazen, tih kraj, sem" ga smatral za primernega za vas. Sam sem preživel več tednov na nekem posestvu tem v bližini...«
Leon Bergman je skomignil z ramami. S trudnim glasom je rekel :»Prosim vas, da mi še enkrat predpišete uspavalni prašek, ki sem ga dobival v januarju «
Položil je stari recept na mizo.
Martens je pogledal recept. Na njem je bila predpisana zelo močna doza, kakišno je po navadi predpisoval le v zelo obupnih primerih. Takšne doze ni mogel brez nadaljnjega še enkrat predpisati, toda čisto od* klonljivo ni smel nastopiti proti njemu. Čutil je globoko notranjo razrvanost mladega moža pred seboj. Ce mu to zdravilo odkloni, se bo nesrečnik le zelo razburjal, a po* treben mu je mir, vsaj nekaj ur pozablje-nja.
»Predpisati vam hočem drugo, prav tako dobro zdravilo ...«
»Ne, prav to mi pomaga...«
Doktor Martens je nekaj trenutkov premi-šljaje gledal skozi okno. Bilo je tako težavno od živčno zdelanega človeka kaj izvedeti o njegovem stanju. »Ali ste že dolgo doma?«
»Od ponedeljka.«
»Od ponedeljka?« Nenadno je zdravnik postal živahnejši. »No, potem ste pa še bili v Braunsbadu, ko so izvršili strašen umor nad baronom Schmelingom?« Leon Bergmann je
Zuchhoid:
Kriminalni roman
potu
Doktor Hans Martens je pravkar odpravil napol doraslega fanta na hodnik, ko se je pojavila pred vrati njegova žena.
»Hans, samo nekaj trenutkov te bom motila!« Mlada žena je bila rdeča od razburjenja.
»Draga ženka, saj vidiš, da ne utegnem Čakalnica je polna ljudi,« jo je skušal odpraviti, toda žena je že stala v sobi.
»Hans, baronica Elizabeta Schinelingova je pravkar brzojaviia, da pride z vlakom že danes popoldne ob šestih!«
Doktor Martens jo je samo napol poslušal »Da, ne utegnem se pečati s to rečjo. Boš morala iti že ti ponjo na postajo.«
»Toda jaz ji še nisem utegnila preskrbeti stanovanje. Pa tudi mudilo st še ni, saj je hotela šele prihodni teden priti semkaj.«
»Bo pač nekaj časa stanovala pri nas.«
»Naša soba ji pač ne ho prijala Pa tudi pripravljena ni za bivanje«
Doktor Martens je videi, da je bila žena blizu solz. Zato je prijazno stopil k njej.
»Nikar si ne delaj toliko skrbi, dragica. Zdaj je ura pol petih. Reci služkinji Rozi, naj pripravi našo sobo za tujce. Nato se obleci. Četrt ure pred šesto pojdi na Pots-damski trg, vzemi si avto, pa boš v petih minutah na postaji na Friedrichovi cesti. Preden bosta doma, bo Roza že desetkrat gotova. Kakor hitro bom odpravil bolnike, bom priskrbel kaj primernega za večerjo. £« še cvetja bom prinesel.«
»No, prav,« je olajšano zavzdihnila. Nagel poljub in že je šla.
»Prosim!« Doktor Martens je poklical z mirno zdravniško prijaznostjo naslednega bolnika iz čakalnice.
Velik, vitek gospod z zelo velikimi modrimi očmi in pozornost zbujajočimi svetlimi lasmi je stopil iz čakalnice v ordinacij-sko sobo.
Zdravnik ga je začudeno pogledal. Saj to jc odvetnik, ki se je pred četrtjo leta zdravil pri njem in ki ga je naposled poslal v Braunsbad na okrepitev.
Postavil je predenj stol, sam pa je sedel na stol pred pisalno mizo. Odvetnik je bil videti vse prej kakor zdrav.
»Kaj ste se že vrnili? Kolikor mi je znano, ste si vzeli namestnika za dalje časa.«
»Gre za neko neodložljivo reč Vsake reči pa zastopniku ni poveriti.« Odvetnik Berg mann je te besede mrmraje, vendar vljudno izrekel.
»Škoda, škoda,« je govoril zdravnik sočutno in gledal bolnika v obraz »Slabi, res slabi ste še videti. Zdravljenje v kopališču bi vašim živcem gotovo zelo koristilo.«
Toda Leon Bergmann ie napravil nestrpno kretnjo. *>Ne, to ni bil primeren kraj zame.«
Nestrpni glas je jezil Martensa. Nasveto-val mu je gotovo najboljše, zato Leon Bergmann nima pravice do očitkov.
SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 26, telečje 26, svinjske 10 din za kg.
JABOLKA. V Ljubljani 8 do 14, v Kranju 10 do 14 din za kg.
SIROVO MASLO. V Ljubljani: navadno 40 do 46, čajno 52, v Murski Soboti: čajno 56, v mariborskem levobrežnem okraju: navadno 40 din za kg.
TRDA DRVA. V Ljubljani 165 do 175, v mariborskem levobrežnem okraju 200, v Murski Soboti 190 din za kubični meter.
FIŽOL. V Ljubljani: 6 do 8, v Kranju 9 do 10, v Kamniku 4 do 5, v Konjicah 8, v Mariboru 9, v Murski Soboti 6 do 7 din za kilogram.
MED. V Dravogradu 35 din, v Ljubljani 36. v Kranju 36 do 40 din za kg.
ZABELA: V Ljubljani: slanina 29 do 30, svinjska mast 32, v Dravogradu: slanina 28, svinjska mast 30, v Kamniku: slanina 25, svinjska mast 27, v Konjicah: slanina 28, svinjska mast 32, v Kranju: slanina 26 do 28, ■vinjska mast 28 do 32, v Murski Soboti: slanina 28, svinjska mast 35, v mariborskem levobrežnem okraju: slanina 27, svinjska mast 28 din za kg.
MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Murski Soboti 2.50, v mariborskem levobrežnem okraju 3 din za liter.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 31. marca v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.98 do 219.10) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 ti*d2.81) din.
Nemške klirinške marke so bile po 17.72 8o 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 477.50 din.
Sejmi
7.	aprila: Moravče, Višnja gora, Poljčane,
Murska Sobota (za živino);
8.	aprila: Črnomelj, Dobrovnik (le za živino),
Lesce, Podčetrtek;
10. aprila: Rajhenburg, Konjice, Laško, Stična, Kropa; 12. aprila: St. Jernej na Dolenjskem.
Drobne vesti
~ Novi nakupi hmelja za Rusijo. Iz Žalca poročajo, da je bilo za kontinentalni račun
kupljeno 200 metrskih stotov hmelja po 23 do 25 din, zastopnik Sovjetske Rusije Sokolov pa je sklenil s Hmeljarno v Žalcu pogodbo za nakup novih 4500 metrskih stotov blaga po istih pogojih, kakor je bilo že prej-šni mesec kupljeno 3000 metrskih stotov.
= Naraščanje hranilnih vlog. Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v državi narasle od 1. januarja do 1. februarja za 110 milijonov
dinarjev, in sicer od 10.543 na 10.653 milijonov din. Lani so znašale vloge 1. efbruarja 10.227 milijonov, najnižje pa so bile 1. junija, ko so padle na 9749 milijonov. Od lanskega junija, ko je bilo najnižje stanje, so najbolj narasle vloge pri hranilnicah (za 308 na 2696 milijonov) in pri zasebnih bankah (za 505 na 5859 milijonov), pri državnih zavodih pa so le nebistveno narasle za 91 na 2098 milijonov.
Vodnikova družba že
pripravlja nove knjige
Občni zbor Vodnikove družbe je bil te dni. Vodil ga je predsednik g. Rasto Pustoslemšek. Gospodar družbe profesor Fran Vrhovnik je prečital poročila odsotnega tajnika profesorja dr. Pavla Karlina.
Za leta 1941 bo Vodnikova družba izdala nastopne štiri knjige. So to:
1 Vodnikova pratika za leto 1942., ki bo skušala v besedi in sliki objaviti kar največ splošno zanimive, sodobne, poučne in zabavne vsebine. Uredil jo bo profesor dr. Karlin.
2.	Povest »Jalov dom«. Napisal jo je znani pisatelj in pesnik Miran Jarc, ki ga je zamikalo življenje našega kmeta po vojni, zlasti razrvane razmere na vasi v bližini industrijskega središča, ko je značilni beg v mesto čedalje usodnejši za prihodnost naše zemlje.
3.	Povest »Begunci«. Spisala jo je pisateljica Ina Slokanova, ki se je doslej uspešno uveljavljala zlasti v naših ženskih in mladinskih časopisih. To je zgodba slovenske meščanske družine iz hudih let preteklega svetovnega požara. Pisateljica je v gospe Jam-nikovi in njenih hčerkah Janji in Evi, ki morajo zapustiti sončno Gorico in se kot begunke zatečejo v Ljubljano, kjer preživota-rijo tesne vojne dni, ganljivo podala usodo neštetih rodbin, ki jih, kakor se zdaj spet dogaja, vojna vihra požene iz urejenega doma v svet bridkih izkušenj. Zgodba se vedro izlije v zarjo narodnega osvobojenja.
4.	Poučna knjiga »Dobra manira vsa vrata odpira«. Napisal jo je znani prosvetni delavec, leposlovec in gledališki kritik Fran Govekar. Delo je kramljanje o spodobnem in prijaznem vedenju v javnosti in družini, toda to ni knjiga o dobrem vedenju v navadnem smislu te besede, ker ne prinaša dolgo-
časnih pridig o predpisih lepega vedenja, temveč skuša poučiti brez razlike vse sloje našega naroda o lepoti, dobrotnosti in koristnosti vedenja in nastopanja.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je družba lani proti koncu leta v pičlih 14 dneh razposlala približno 12.500 garnitur knjig, ostale pa do srede januarja letos. Zaradi podražitve papirja, tiskarskih stroškov in vezave se bo povišala članarina za 1. 1941 na letnih 25 din za štiri knjige, prispevki za vezavo pa na devet dinarjev od knjige. V tujini bo odslej garnitura Vodnikovih knjig veljal« 40 din, v Ameriki pa 1.25 dolarja.
G. Milan Sterlekar je poročal o stanju blagajne, prof. Vrhovnik pa o gospodarski bilanci za leto 1940. Na predlog nadzornega prof. Frana Jerana, ki je z dr. Otonom Fetti-chom pregledal račune, je bila odboru podeljena razrešnica s pohvalo. Sprejet je bil soglasno tudi proračun za 1. 1941., nato pa je sledilo poročilo gospodarja prof. Vrhovnika.
Celotna naklada družbenih knjig je lani znašala 58.000 izvodov. Družba je zbrala 14.083 članov, a ustanovnikov je imela 163, skupaj torej 14.246. Porast članstva znaša 862, a porast ustanovnikov devet. S tem napredkom v preteklem poslovnem letu moramo biti izredno zadovoljni. Povpraševanje po letošnjih knjigah je bilo zelo veliko. Zal je naklada pošla že okoli 15. decembra. Družba bi oddala lahko še okoli 350 garnitur, ako bi jih imela v zalogi. Ljubljansko okrožje izkazuje 8356. članov (prirastek 633), mariborsko okrožje 4526 članov (prirastek 232), kraji izven dravske banovine pa 697 članov (prirastek 79), a kraji izven države štiri člane
slovel kot spreten pravnik. Zaradi tega se je pač moral ustvariti neko mnenje o tem umoru. Zdravnik je pri tej misli čisto pozabil svoje bolnike, tako je zahrepenel po tem, da bi od pravega strokovnjaka kaj izvedel o zagonetnem zločinu.
Leon Bergmann pa navidezno ni kazal ni-kakega zanimanja za to reč. Ves utrujen mu je rekel, ko mu je bil doktor Martens ponovil vprašanje: »Da, to tudi ni bilo nič primernega za moje živce.«
V Bergmannovi notranjosti pa je zdravnikovo vprašanje zbudilo cel vihar. To čisto nepričakovano vprašanje ga je zadelo ko strela z jasnega. Občutek, da se mu počasi bliža strašna nevarnost, se je spet zbudil v njem. Najrajši bi bil takoj zapustil sobo, toda to bi gotovo zbudilo pozornost. Martens bi začel sumiti vanj in bi ga gotovo dal aretirati.
»Baron Ulrik Schmeling je bil eden izmed najboljših mojih prijateljev«, je začel pripovedovati Martens. »Bil je prav plemenita duša...» Martens je hotel s temi besedami zbuditi sočutje v Bergmannu, kar naj bi živčno bolnega moža dvignilo, da ne bi zmerom mislil na svoje slabe živce. Hotel je v Bergmannu zbuditi njegovo pravno žilico, zato mu je začel pripovedovati razne zgodbice iz Ulrikovega življenja.
Leon Bergmann pa je sedel na stolu kakor bre^ življenja. V Martensovih besedah je slišal samo skrivno sumničenje. Misel, da ga bodo prej ali slej prijeli, ga ni hotela zapustiti. Pismo baronovo, revolver, ki so ga našli v kapeli, in njegovo nenadno odpotovanje iz Braursb&da se vsekakor sumljiva dejstva.
Bergmann ni več bral listov. Ni hotel za-
sledovati potek preiskave, da bi si še bolj ne razzval živcev, ki jih bo potreboval, ko bo dokazoval pred sodniki svojo nedolžnost.
Iz njegovih misli ga je zbudil zdravnikov glas- »Moja žena pojde zdajle na postajo po sestro umoijeni-ga barona. Od nje bomo marsikaj izvedeli. Veste kaj, pridite zvečer k nam na <"a;. Gete ve vas mora zanimati, ka ko daieč je h napredovala preiskava.«
Bergnanr.i\o nezaupaaje se je spet po««:-čalo. Tole povabilo je gotovo le pretveza, je pomisli!.
»Zapisal vam bom potem pozneje kaj primernega za vaše živce«, je menil Martens. »Zdaj moram odpraviti še ostale bolnike. Sicer vas pa moram prej malo natančneje pregledati...«
Bergmann je vstal.
»Dobro, sprejmem povabilo.«
»Torej ob pol osmih ...« Martens je odprl vrata v čakalnico.
Takoj nato je Bergmann zaslišal, kako je zdravnik zaklical v čakalnico svoj mirno prijazni »Prosim!«
Bergmann je nagonski čutil, da se bo moral izogibati sestre umorjenega barona. Nasproti njej ne bi mogel biti miren, kar bi v njej zbudilo sum, ki bi se še povečal, kakor hitro bi izvedela, da je bil v času umora v Braunsbadu. Toda Bergmann je bil kakor vešča, ki se tako dolgo zaletava v plamen, da si osmodi krila. Zato je naposled sklenil, da bo šel zvečer k Martensovim. Mora govoriti z njo. Neka skrivna moč ga sili k temu. Zelo se bo moral premagovati pred njo.
Na stopnicah je naletel na mlado, lepe I žensko, ki ga je radovedno pogledala od stra-i ni. Vzdignil je klobuk. Ne da bi mu bil kdo
to povedal, je vedel, da je bila mlada ženska Martensova žena, ki je odhajala od doma, d« privede v svojo hišo veliko nevarnost zanj.
Žena doktor Martensa je naglo korakala. Na Potsdamskem trgu si je vzela avto. Storila je zmerom tako, kakor ji je mož svetoval, zakaj vedela je, da ji je mož zmerom svetoval najboljše.
Malo pred šesto je bila na postaji. Natanko ob šestih je prihrumel brzi vlak iz Sle-zije.
Baronica Elizabeta Schmelingova je šla počasi skozi gnečo. Sledili so ji nešteti pogledi. Njene oči so iskale med čakajočimi.
Gospa Martensova je stala tik ob stopnicah. Elizabeta jo je spoznala po svetlem klobuku.	a
Mlada žena se je takoj začela opravičevati, da njen mož ni mogel priti na postajo, ker ima polno čakalnico bolnikov. Rekla ji je tudi, da bo morala pri nji prenočiti, ker še ni mogla najti zanjo primerno stanovanje.
Martensova je brez prestanka govorila in pri tem skrivaj opazovala Elizabetin obraz. Ali se je kaj jokala? Ali se Elizabeta sploh zna jokati? Pri tem se je Martensova spomnila, da ji še ni izrekla sožalja. Hitro je iz-jecljala nekaj sožalnih besed, toda Elizabeta jo je takoj prekinila.
«Seveda prav rada ostanem začasno pri vas. Pozneje pa si bom sama poiskala kakšno primerno stanovanje.«
Na cesti je izročila Elizabeta svoj prtljažni listek nekemu nosaču, ki je prinesel Eliza-betino prtliago in jo potisnil v avto. Kaj si le misli Elizabeta o njej in njeni pozabljivosti.
Zaradi prometega ropota Martensova med vožjo ni mogla kramljati z Elizabeto. Šele, ko
(padec 82). Izpadla je letos prvič zaradi vojne Amerika. Število članov, ki so včlanjeni samo v pisarni Vodnikove družbe, se je dvignilo od 950 na 1112, to je 162 članov več kakor lani. Delovalo je uspešno 431 poverjenikov, ki jim gre iskrena zahvala z željo, da tudi v teh hudih časih ne zapuste naše napredne kulturne Vodnikove družbe. Naša srčna želja je, da čimprej nastopi pomirjenje v vsej Evropi, da bi mogli naši pridni poverjeniki neovirano opravljati svoje prosvet-
no poslanstvo med našim naprednim in nacionalno zavednim ljudstvom.
Zborovalci so počastili spomin umrlega ustanovnika dr. Rika Fuxa in umrlih poverjenikov Angela Grudna, Ivana Korošca in Avgusta Tušaka.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen do-zdajšni odbor s predsednikom Rastom Pusto-slemškom, na novo sta bila pa izvoljena v odbor prof. Ivan Kolar in inž. Boris Sancin. Tudi nadzorstvo je ostalo nespremenjeno.
Narod, ki se ne brani,
si piše sodbo
»Koroški Slovenec« piše o življenju poedin-ca in naroda ter med drugim podaja tudi tele misli:
»Tudi narod lahko gre po poti samoljub-nega poedinca. Njegovi drobci se lahko oklenejo otipljivih dobrin tega sveta, lahko prodajo zanje dediščino svojih očetov, svoj jezik in svojo čast. Morda so te vrste ljudje narodnjaki v času narodove sreče. Ali ko terja narod od njih tudi žrtve, se jih ustrašijo in zbežijo. Kaj šele, če narod terja od njih veliko žrtev njihovega življenja! Da bi se rešili, so pripravljeni izdati narodno ime in narodno čast in se pričnejo sramovati svoje narodne pripadnosti. Zgodovina v neštetih primerih sodi takšno zadržanje. Narod, ki ni pripravljen braniti dediščino svojih očetov, če treba z največjimi žrtvami, si je pisal smrtno obsodbo. Narod, ki mu je golo živ-
ljenje njegovih članov ali celo kakšna trenutna gospodarska dobrina posameznikov najvišji smoter, izgubi svojo svobodo, zemljo očetov, možnost kulturnega in gospodarskega napredka. Ker njegovih vrst ne polnijo več ideali, marveč samo še hlastanje za otipljivimi dobrinami, preneha biti narod in se razdrobi v tisoče drobcev, preko katerih gre veliko življenje, ne da bi se zanje zmenilo.
Kaj torej pomeni beseda o narodni pripadnosti? Nič več in nič manj kakor izjavo, da smo za narodnost pripravljeni vzeti nase vsakršno breme in vsako žrtev. Za svoje vzore smo pripravljeni dati svoje življenje. Ob malem premisleku je taka sveta požrtvovalnost preprosta in samo po sebi umevna. Iz požrtvovalnosti članov cvetijo družine, ra-sejo narodi, se krepijo države.«
Slovenska izseljenska
zveza je ustanovljena
Ze dolgo je Rafaelova družba v Ljubljani premišljala, kako bi poenotila delo izseljenskih združenj v Sloveniji. Ze od 1. 1937 dalje se je zlasti g. Zakrajšek trudil, da bi bilo delo za izseljence čim bolj enotno v vsakem oziru. Njegova zamisel se je uresničila z ustanovnim občnim ^borom Slovenske izseljenske zveze v nedeljo 30. marca v pisarni Rafaelove družbe v Ljubljani. Predsednik pripravljalnega odbora vseučiliški profesor dr. Ivan
Tomšič je dopoldne otvoril ustanovni občni zbor in pozdravil zastopnike Rafaelovih družb iz Ljubljane, Maribora, Crensovcev in narodnega izseljenskega odbora iz Ljubljane.
Rafaelove družbe so bile doslej včlanjene v Zvezi izseljenskih združenj, ki pa ni v vsem ustrezala. Ustanovljen je bil zaradi tega pripravljalni odbor z nalogo, da se za zgoraj omenjena izseljenska združenja ustanovi v Ljubljani centrala z naslovom Slovenska iz-
je pred svojo hišo na Potsdamski cesti izstopila in opazila pri oknu svojega moža, je spet oživela.
Zaklicala je, kolikor je mogla: »Služkinja, služkinja, pridite po prtljago!«
Toda medtem je že šofer pograbil elegantni, s srebrom okovani usnjati kovčeg in ga zanesel po stopnicah navzgor. Doktor Martens je stal pri vratih. Njegova žena je zbezljala v stanovanje. Hotela je reči možu nekaj nežnega, kar je zmerom storila ob prihodu domov, toda ko je videla v moževih očeh resnost, se je plašno umaknila in se ozrla po Elizabeti. Seveda je resen, si je mislila, ker mora izreči še sožalje Elizabeti.
Toda Martens ni poslužil nikakih sožalnih besed. Samo nežno je prijel Elizabetino roko, jo nekaj trenutkov držal in jo nato spoštljivo pritisnil na usta.
Martensova je prišla zaradi tega prizora prav v zadrego, zato se je hitro umaknila v kuhinjo. Bilo ji je pa le Všeč, kako imenitno je njen mož pokazal sožalje. Prav ponosna je bila nanj.
Martens je pomagal sleči Elizabeti plašč in jo je nato povedel v svojo govorilnico.
Drget okoli njenih ust mu je izdal, da je Ulrikova strašna smrt pri pogledu na najboljšega prijatelja rajnkega spet močneje razgibala njeno notranjost. Elizabeta je morala prav s silo zadrževati solze.
Martens jo je pustil za nekaj minut čisto samo. Nato je prinesel kozarec vina, ga postavil pred njo in rekel, da je k večerji povabil nekega bolnika.
Govoril je čisto stvarno in mirno. Ni je hotel po nepotrebnem spominjati gorja, ki ga je bila doživela.
»Povabil sem odvetnika Bergmanna ...«
Elizabeta ga je presenečeno pogledala. »Odvetnika Bergmanna?«
Po imenu ji je bil že znan.
»Da,« je rekel Martens, »poslal sem ga bil na okrepitev v Braunsbad in je bil v času umora še tam. Seveda se kot pravnik zelo zanima za ta primer. Mislil sem tudi, da bi vam morda mogel kako pomagati...«
Elizabeta se je spomnila besed, ki jih je bil rekel komisar Butow o odvetniku. Kako čudno je to, da se bo tu seznanila s tistim človekom, o katerem je rabil Butow tak« čudne besede. Ali je odvetnik res v kakšni zvezi z zločinom? Odkimala je. Ne, nemogoče! Tisti robec in pisma izvirajo od ženske!
»Ne, gospod doktor,« je rekla počasi. »Ne verjamem, da bi ta gospod odvetnik kaj vedel o zločinu ali pa mi mogel pomagati. Razen tega mislim, da sem našla neko sled, ki jo bom zaenkrat sama zasledovala. Ne bi še rada govorila o tem ...«
Martens je bil zelo presenečen. Torej tako daleč je že ta reč! Da bi še več izvedel od nje, jo je vprašal: »Ali ste za trdno prepričani, da je vaša sled prava?«
»Ime mi je še neznano. Jutri pojdem k bivši Ulrikovi gospodinji...« Ni izrekla stavka do konca kakor v strahu, da ni že preveč povedala.
»Hans, ali pride še kdo drugi k večerji?« se je oglasila izza vrat Martensova žena. »Naročil si, kakor je povedala služkinja, večerjo za štiri osebe. Gospodični baronici moram tudi pokazati njeno sobo.«
Napetost je minila. Smehljaje se je odprl
seljenska zveza. V Zagrebu se je medtem ustanovila že hrvatska in v Beogradu srbska zveza. Vsa društva brez izjeme so z veseljeni pozdravila ta načrt in s polnim razumevanjem sprejela pravila, ki jih je banska uprava odobrila dne 29. januarja letos.
Namen te zveze je razviden iz pravil, ki pravijo, da želi zveza doseči sodelovanje slovenskega izseljenskega skrbstva v vseh vprašanjih, ki so skupna celotnemu slovenskemu izseljenstvu, in sicer s skupnimi posvetovanji in ukrepih
Predsednik je predlagal občnemu zboru, da odpošlje brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. z besedami: »Slovenska izseljenska zveza, ki tolmači čustva vseh slovenskih izseljencev, raztresenih po širnem svetu, izraža s svojega ustanovnega občnega zbora Vašemu Veličanstvu ob nastopu kraljeve oblasti najglobljo vdanost in neomajno zvestobo ter želi vso srečo.« Razen tega so bile poslane še pozdravne brzojavke ministru za socialno politiko in narodno zdravje Milanu Grolu, ministru za zunanje zadeve dr. Momčilu Ninčiču, obema slovenskima ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku in banu dravske banovine dr. Natla-čenu.
Zatem je bil soglasno sprejet predlog o ustanovitvi Slovenske izseljenske zveze. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: za predsednika vseučiliški profesor dr. Ivan Tomšič (Rafaelova družba, Ljubljana), za 1. podpredsednika duhovni svetnik Drago Oberžan (Rafaelova družba, Maribor), za 2. podpredsednika ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec (Narodni izseljenski odbor, Ljubljana), za 3. podpredsednika duhovni svetnik Josip Klekl (Rafaelova družba, Crensovci), za tajnika Stanko Grims (Rafaelova družba, Ljubljana), za blagajnika profesor Franc Jeran, Narodni izseljenski odbor, Ljubljana), za odbornike univerzitetni docent dr. Stojan Bajič (Narodni izseljenski odbor, Ljubljana); zdravnik in bivši narodni poslanec dr. Franc Klar (Rafaelova družba, Crensovci), v nadzorni odbor: sreski podnačelnik Jakob Počkaj (Rafaelova družba, Ljubljana), inž. Janko Mačkovšek (Narodni iz seljenski odbor, Ljubljana), Ivan Ko rez (Rafaelova družba, Maribor), v razsodišče: Jakob Počkaj (Rafaelova družba, Ljubljana), Ivan Jerič, dekan, (Rafaelova družba, Ljubljana), uradnik OUZD Franc Juvan (Narodni izseljenski odbor, Ljubljana).
Postani in ostani član
V o dniho v e družbe!
Martens Elizabeti vrata v njeno sobo. »Ob pol osmih bo večerja,« ji je rekel.
V	jedilni sobi so gorele vse svetilke velikega lustra. Miza je bila okrašena s cvetjem.
Gospa Martensova je bila oblečena v svetlo domačo obleko. Njen obraz je žarel in njene roke so pospravljale po mizi položene serviete.
Martens je stal poleg nje in se ji smejal.
»Veš, Greta, za oba ta dva človeka, ki bosta nocoj večerjala z nama, je ta okrasitev nepotrebna. Oba sta polna drugih misli in n« bosta ničesar opazila.«
Martensova je bila zaradi teh besed užaljena.
»Gospodična baronica gotovo ve, da je lepše videti, če so servijete na mizo položene v. obliki pahljač in ne čisto gladko.«
»2e, že, toda v takšnem razpoloženju, v kakršnem je zdaj, gotovo ne utegne mislti na take reči...«
V	tem se je oglasil hišni zvonček.
»Moj Bog, gost že prihaja.«
Marten? je šel sam k vratom, da sprejme odvetnika bergmanna. V tistem trenutku je stopila Elizabeta iz svoje sobe na hodnik.
Martens je predstavil Bergmanna.
Odvetnik je le s silo prikrival drget, ki ga je nenadno spreletel.
Kakor bi bila planila vanj električna iskra, mu je bilo, ko je tako neposredno zagledal pred seboj Elizabeto. Kakor bi ga bil mrtvi baron sam pogledal, se mu je zdelo in ves prestrašen je okrenil glavo na drugo stran.
Trajalo je nekaj sekund, da je premagal svojo slabost in spet mogel pogledati Elizabeto.
Velika bitka v Jonskem morju
Ob koncu preteklega tedna je prišlo v Jonskem morju do velike bitke med angleškim in italijanskim vojnim brodovjem. Iz poročila, ki ga je objavila o tej bitki angleška ad-miraliteta, povzemamo:
Letalske izvidniške patrulje so v četrtek 27. marca sporočile, da so vzhodno od rta Passero na Siciliji opazile italijanske vojne ladje, ki so plule proti vzhodu. Angleško vojno brodovje jim je takoj odplulo nasproti. Zjutraj 28. marca so lahke edinice angleške vojne mornarice opazile južnovzhodno od Krete oklopnico »Littorio« v spremstvu več križark. Hkratu so naše letalske izvidniške patrulje opazile dve oklopnici, več križark in rušilcev, severno od tega položaja. Kakor hitro je bilo opaženo, je sovražno brodovje takoj krenilo proti zapadu in nato z veliko hi -trostjo vztrajno vzdrževalo to smer.
Poveljstvo grških vojnih sil je v pričakovanju pomorske akcije takoj odredilo, da je oddelek grških vojnih ladij odplul z vso naglico v določeno smer in zavzel svoj položaj ob strani angleške vojne mornarice. Preko dneva je bila nato sovražnikova oklopnica razreda »Littorio« ponovno uspešno napadena od angleških letal z zračnimi torpedi. Oklopnica je bila resno poškodovana in njena hitrost občutno zmanjšana. Angleška bombna letala so nato prav tako uspešno napadla sovražnikove križarke in rušilce, ki so jih 7 bombami večkrat zadela- Ker je s tem sovražnikovo brodovje izgubilo na hitrosti, so nato še težje bojne ladje prišle v stik s sovražnikom, vendar je prišlo do akcije iz bližine šele potem, ko je nastal mrak. Naše boj-
ne ladje so v spremstvu lahkih edinic prešle v napad in z granatami potopile sovražnikove križarke »Polo«, »Zaro« in »Fiume« kakor tudi veliki rušilec »Vincenzo Gioberti« in ru-šilec »Maestrale«. Verjetno je, da je bil potopljen tudi rušilec »Alsieri« in morda je bila potopljena tudi križarka »Giovanni delle Ban de nere«. Vsekakor je bilo opaženo, da je bila sovražnikovim vojnim ladjam prizadejana škoda, čeprav zaradi teme podrobnosti ni bilo mogoče dognati.
Do zjutraj 29. marca je bilo rešeno približno 1000 mornarjev s potopljenih nasprotnikovih ladij. Rešiti bi bilo mogoče še nadaljnjih 200 do 300 italijanskih mornarjev, vendar so med tem začeli nemški bombniki napadati angleške ladje. Vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja admiral Cunningham je zato italijanskemu mornariškemu poveljstvu sporočil položaj, v katerem so bili preostali italijanski mornarji, ki jih je moralo angleško brodovje zapustiti. Nasveto-val je italijanskim oblastvom, naj bi tjakaj poslala reševalno ladjo. Italijani so res takoj odgovorili in je zaradi tega mogoče, da so še nekaj italijanskih mornarjev rešili.
British United Press javlja, da so se vse angleške vojne ladje, ki so se udeležile te pomorske bitke, vrnile v aleksandrijsko pristanišče. Niti ena ladja ne kaže poškodb. V angleških mornariških vrstah označujejo bitko, ki je bila v petek v Jonskem morju in zapadno od Krete, kot eno največjih v zgodovini. Posebno velik uspeh so dosegla v bitki angleška letala, ki so ponovno napadla italijansko oklopnico tipa »Littorio«.
Delavsko zavarovanje in poklicanci na orožne vaje
Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V korist delodajalcev in deloi^malcev je, da na odjavnicah delodajalci označijo, da gre za orožne vaje, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. iVsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo spet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnem nastopa dela. Pozneje naj član predloži uradu na vpogled vojaško knjižico ali potrdilo vojaške-
ga poveljstva ali pa tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bodo razvidni: ime, priimek in rojstni podatki zavarovanca, prvi dan orožnih vaj, zadni dan orožaih vaj, število dni orožnih vaj, ime in naslov vojaške edinice, v kateri je služil. To je potrebno zaradi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno dobo.
Za čas orožnih vaj zavarovanca imajo njegovi družinski člani pravico do zdravljenja kakor v času, ko član dela in plačuje prispevke. Družinski član, ki se hoče poslužiti bolniških dajatev ob času orožnih vaj svoipfa hra-
ni telj a, se mora izkazati pri uradovem zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdrževatelj zaposlen, in s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje, in da je bil odvisen od njegovega zaslužka.
ovice
*	Brzojavni pozdrav kraljice Marije sinu kralju. Nj. Vel. kralj je dobil od svoje matere Nj. Vel. kraljice Marije brzojavko nastopne vsebine: »Naj Bog blagoslovi Tebe, mojega sina in kralja, kakor tudi milo domovino. Tvoja mati Marija.«
*	Zahvalne službe božje za mladega kralja. V nedeljo dopoldne so bile v cerkvah vseh veroizpovedi po Sloveniji zahvalne služ be božje z molitvami za kralja Petra II. in za domovino. Službi božji so povsod prisostvovali predstavniki oblastev in uradov, šole, društva in številno občinstvo. Zlasti številno obiskane so bile zahvalne službe božje v Ljubljani, Mariboru in Celju.
*	Slovenci v Clevelandu pozdravljajo našega kralja. Kako silen odmev so izzvale v Jugoslaviji nastale spremembe, dokazujejo številne brzojavke, ki jih pošiljajo predstavniki naših izseljencev v tujini. Z vseh strani prihajajo izrazi zadovoljstva in veselja, da je mladi kralj prevzel oblast v svoje roke in da je prišla na krmilo vlada narodne sloge. Posebno prisrčno brzojavko je poslala slovenska kolonija iz ameriškega Clevelanda, ki je za Ljubljano drugo največje slovensko mesto. Clevelandski Slovenci navdušeno pozdravljajo mladega kralja in mu žele vso srečo.
*	Sokolstvo v službi kralja in domovine.
V nedeljo je bila v Beogradu pod vodstvom namestnika staroste Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Vladimira Belajčiča seja starost sokoiskih žup iz vse države. Navzočni so bili staroste sokoiskih žup iz Banja Luke, Beograda, Bjelovara, Celja, Cetinja, Karlovca, Kranja, Kragujevca, Ljubljane, Maribora, Mo-starja. NiSa, Novega Sada, Novega mesta, Osijeka, Petrovgrada, Sarajeva, Skoplja, Splita, Tuzle, Užic, Varaždina, in Zagreba. 2up-ni staroste so obvestili vodstvo o velikem navdušenju, ki ga je izzvala v njihovih edini-? cah vest, da je prevzela oblast vojska in da je stonil na prestol starosta Sokola kraljevi-
MIRKO BRODNIK:
K NOVIM ZARJAM
ROMAN IZ SEDANJIH DNI
' Vzela sta si voz in se odpeljala že ob devetih dopoldne. Hodnikovki sta rekla, da ni treba zanju kuhati, ker bosta kosila kar zunaj in se bosta vrnila šele zvečer.
Dobro uro sta se vozila. Tam je bila vas, ki so jo Slovenci prejšnje mesece ob nedeljah pogosto obiskovali. Ves pevski zbor je šel vselej z njimi. Tam so se zabavali in se zvečer vračali dobre volje domov.
Gostilna, kjer so se zbirali Slovenci, je bila zdaj skoraj prazna. Le nekaj vojakov je sedelo tam. Naročila sta si kosilo, potem pa sta šla nad grič nad vasjo, odkoder je bil lep razgled daleč po deželi.
Pomladno sonce je skoraj pripekalo, ko sta stopala navkreber. Na levi je bil širok gozd s senco, toda nista šla po njem. »Naj naju sonce malo ogreje!« je dejal Janez. Vso zi-,mo ga v našem gnezdu skoraj nismo videli.«
»Lepo je tu«, je šepnila Zlata.
»Pa je pri nas lepše. Ko bi ti vedela, koli-krat sem v duhu gledal naše gričke z vinogradi, kjer je vse zeleno in rjavo, ne pa tako sivo od prahu in dima kakor tu ...« '
»Da, pri nas ...«
Prižela se je k njemu. Hotela mu je reči: »Pojdiva domov!« — toda potem bi začela spet govoriti o vojni in Janez tega ni maral.
Molče je sklonila glavo in samo stisnila njegovo roko.
Toda Janez je menda uganil njene misli. Spet je postal nekam otožen.
Na vrhu griča sta obstala. Kamor je segal pogled, je bila ravnina, ki jo je časih presekal kakšen majhen grič. In drugače je bila ta ravnina skoraj prazna, zdaj pa se je povsod videlo življenje.
Vojaki so kopali okope in zagrajali ravnino povsod z bodečo žico. Po sivih cestah so hiteli težko obloženi tovorni avtomobili, po zraku so brnela letala.
»če se tod vlije povodenj ...« je rekel Janez, pa se je ugriznil v ustnice. Zdaj je on sam prelomil besede, ki jih je bil zjutraj rekel.
Z vzhoda je enakomerno bobnelo kakor po taktu.
Legla sta v travo in strmela v nebo, zatopljena vsak v svoje misli. Ali pa oba v iste. Kdo ve?
Ves čas nista spregovorila niti besede.
Potem je Zlata počasi vstala. Sonce je bilo še visoko.
»Kdaj bo kosilo?« je vprašala.
»Da, saj res«, se je Janez zdramil. »Rekel sem, naj ga pripravijo ob pol enih. Podvizati se bova morala, da ga ne zamudiva.«
In hitro sta šla.
Ko sta se vrnila v gostilno, je bilo tam vse polno ljudi in videlo se je, da so močno raz-
burjeni. Janez in Zlata sta poiskala kotiček, kjer so jima pripravili kosilo. Sveži zrak jima je dal dober tek. Po kosilu sta vprašala gostilničarja, kaj je novega, in možak jima je preplašen povedal, da prihajajo prav vznemirljive vesti. Da se je Belgija vdala in da so jo Nemci preplavili. Baje so že boji na fran-cosko-belgijski meji, kamor so sovražniki poslali svoje najboljše čete, in da za zaveznike ti boji ne potekajo prav ugodno.
»Upamo, da bodo le vzdržali«, je nazadnje dejal gostilničar... Saj je bilo v svetovni vojni še huje. Skoraj pred pariška vrata so prišli Nemci, pa smo jih nazadnje le zmogli.
»Zdaj je bolj nerodno«, se je nekdo vmešal »Takrat so Nemci imeli Ruse za hrbtom, zdaj pa tega ni. Bitke na Marni nismo dobili mi sami, ampak Rusi, ki so zdruge strani padli po Nemcih in jih prisilili, da so z naše strani potegnili polovico čet na rusko stran. Drugače bi bili takrat Nemci prišli v Pariz. Zdaj pa je vse padlo po nas ...«
»Pa naši poveljniki?«
»Kaj vemo o njih. Bog ve, ali jih je dovolj.«
In spet so se vneli pogovori, kakršnih je bil Janez že do grla sit. Vsak dan jih je moral poslušati povsod, v tvornici, doma. In ko je prišel k Zlati, ga je tako gledala, da je spet bral v njenih očeh sam strah in vprašanja, kaj bo.
Slabe volje je bil, ko sta se potem spet odpeljala v Foret-Long. Vso pot je molčal m strmel v tla.
»Janez, kaj misliš?«
»Sam ne vem. Zlata, še ta teden morava
iti.« 1
Zlata se ga je oklenila.
»Res?«
ne Jugoslavije kralj Peter II. Prav tako so izjavili pripravljenost vseh sokolskih pripadnikov, da vse svoje razpoložljive sile stavijo v službo kralja, naroda in domovine. Namestnik staroste dr. Belajčič je prosil staroste, da se vneto lotijo nadaljnega sokolskega delovanja. Sprejet je bil program dela za vse edinice.
•	Upokojeni ministri. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog predsednika ministrskega sveta upokojeni nastopni ministri na razpoloženju: Cvetkovič Dragiša, Pešič Peter, Nedič Milan, Cincar-Markovič, Jevrem To-mič Danilo Vulovič in Dušan Pantič. Ministri na razpoloženju dr. Milan Protič, dr. ča-slav Nikitovič in dr. Dragomir Ikonič pa so razrešeni dolžnosti.
*	Beograjski župan razrešen. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog notranjega ministra razrešen poslov predsednika beograjske občine dozdajšni župan Jevrem To-mic.
*	Smrt bivšega ministra Mirka Komneno-viča. V Hercegnovem so v nedeljo dopoldne ob veliki udeležbi pokopali zaslužnega državnika Mirka Komnenoviča, bivšega ministra in dolgoletnega župana v Hercegnovem. Iz vse Boke pa tudi od drugod so prišli pogrebci. Zaradi velikih zaslug za narod je bil pokopan na državne stroške. Velikemu rodoljubu bodi ohranjen časten spomin!
♦	Turški poslanik v Berlinu Gerede je po rodu is Hercegovine. Njegov ded je bil ugleden musliman v Stolcu in umen kmetovalec, ki je mnogo storil za napredek kmetijstva. Njegov sin je bil Ali-paša, ki je živel v Odri-nu in je imel pri sebi stalno srbskohrvaškega učitelja, ki je njegove otroke učil rodnega jezika. Eden izmed njegovih sinov je bil Hus-rev Zulfikar beg, ki se je posvetil državniški službi in je postal turški zastopnik v tujini. Ko so pa v Turčiji poturčili vsa imena, je ta dobil ime Gerede. Najprej je bil veleposlanik v Tokiu, zdaj pa je nekaj mesecev turški zastopnik v Nemčiji. S svojimi brati ima še danes večja posestva v Hercegovini.
•	Zavarovanje hišnih pomočnic V smislu zakona o zavarovanju delavcev je minister za socialno politiko in narodno zdravje odredil kategorizacijo za služkinje (hišne pomočnice) v hišnih gospodinjstvih in za hišnice. Za te je določen 1. mezdni razred ne glede na višino njihovega zaslužka in znaša mesečni zavarovalni prispevek 47 din za vse vrste zavarovanja z vštetim prispevkom za delavsko zbornico in borzo dela. Za služkinjo se sma-
»Da. Prehiteti morava nevihto, da naju ne zajame. Morda bi bilo bolje, če bi bila že pred dnevi šla.«
»VidB, tudi jaz sem tako mislila, pa se ti nisem upala tega reči, da ne bi mislil, da se bojim. Tako bom vesela, ko bo enkrat vse to za nama ...«
»Ti ni všeč tu?«
»Ne, po pravici ti moram povedati, da mi ni. Soj so ljudje dobri z menoj, pa vendar... Tako se mi zdi, kakor bi me zmerom očitajoče gledali.«
Tiho se je stisnila k njemu. Njegova roka je nervozno zdrsnila po njei.
Ko sta prišla domov, sta zvedela, da so novice, ki sta jih čula na izletu, resnične, in da je še več novega. Na nekaterih krajih so Nemci predrli francoske obrambne črte in se zagnali s svojimi tanki daleč naprej. Po radiju je sicer vlada mirila prebivalstvo, da ni nič hudega, toda kdo je še verjel uradnim poročilom, zlasti tu za fronto. Sicer je vse kazalo, da misli vdreti sovražnik bolj proti vzhodu, toda tisti, ki so količkaj poznali položaj, so vedeli, da je to samo začetek njegove poti, ki se bo kmalu obrnila tudi proti jugu. Počasi so začeli uvedevati, da bo umetni zid ob meji — Maginotova črta, o kateri so nekoč toliko govorili — postala brez pomena, ko bo sovražnik vdrl globoko v deželo.
Razpoloženje pri Hodnikovih ni bilo najboljše. Sicer sta bila Hodnik in njegova žena , že tu kar domača, saj sta že dovolj dolgo pre- j bivala tu, in tudi doma nista imela prav za prav nikoga, ki bi bil zaradi njiju v skrbeh, a vendar je vse viselo nad njima kakor mora, ki tlači človeka v težkih sanjah.
»Midva bova ostala tu«, je dejal Hodnik,
tra ženska oseba, ki vrši pomožna dela v domačem gospodinjstvu. Niso pa kategorizirane kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in gospodinje, ki vrše samostojno gospodinjske posle. Te se uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka. Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v na ravi, skupaj 250 do 500 din mesečno. Določila te kategorizacije veljajo od 1. marca L 1941. dalje. Delodajalci se naprošajo, da v onih primerih, v katerih so njihove v gospodinjstvu zaposlene uslužbenke od zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, na primer pomočnica je postala samo kuharica, javijo to spremembo uradu na tiskovini »sprememba pri članu« z natančno označbo zaposlitve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v denarju in naravi.
*	Savinjski splavarji se borijo z aboljše mezde. Delavstvo gozdne, lesne in žagarske stroke v Savinjski in Zadrečki dolini se je v zadnjem času začelo zbirati v strokovnih združenjih, da bi laže doseglo izboljšanje svojega položaja. Pri pogajanjih s podjetniki pa je bil dosežen sporazum le glede ureditve plač za tesarje, gozdne delavce in Žagarje. Glede določitve plač za splavarje se kljub posredovanju zastopnikov oblastev in Delavske zbornice ni dosegel sporazum. Splavarji zahtevajo: za vožnjo iz Ljubnega ob Savinji in iz Krope v Zadrečki dolini do Celja 200 din, iz Ljubnega na Rogljico 600 din, iz Krope na Rogljico 570 din, iz Šmart-nega ob Dreti na Rogljico 550 din, iz Mozirja 450 din. V Mitrovico naj se plača krmarjem po 2000 din, drugim pa 1800 din.
*	Tretji brezmesni dan bo v kratkem uveden. Doslej sta bila brezmesna dneva četrtek in petek, zdaj pa se jima bo najbrž pridružila še sreda.
*	Trojčke je rodila. V Veliki Brusnici nedaleč od Bosanskega roda je žena siromašnega dninarja Ivana Babica v svoiem 40. letu rodila trojčke: dva dečka in deklico. Ubo-žna mati prebiva z možem in družino v napol oodrti hišici. Poleg trojčkov ima še osem otrok. Denar služi edino oče Ivan, njegov zaslužek na je premajhen za vse živlieniske potrebe številne družine. Kljub temu se otroci krepko razvijajo. Res so vaščani dobrega srca in pomagajo ubogi materi, to.da za toliko ust je to že premalo. Prav bi bilo, da bi prevzela država in banovine skrb za matere številnih otrok.
*	Tovorni tank za nafto so našli na morju. Na odprtem moriu pred Dubrovnikom so nedavni večer opazili ve1;k t*nk ra prevažanie
ko mu je Janez povedal, kaj sta z Zlato sklenila, »za vaju pa je res bolje, če gresta. Zgoditi bi se vam kaj utegnilo. Ce se zgodi nama, nič hudega ...«
Drupo jutro je Janez odcovedal službo. Nič ni zahteval kakšne odpravnine, čeprav bi bil imel pravico do nje. Vesel je bil, da je vse hitro odpravil. Potem je šel še r.oslednjič na delo.- Ni mu šlo prav od rok. Pogovarjal se je s tovariši in zvedel je. da jih ima še več izmed njih iste namere k^kor on. Hotel se je zmeniti z njimi, da bi skupno odpotovali, toda vsak izmed njih ie še imel kakšno opravilo, tako da bi se njegovo potovanje zavleklo, če bi bil hotel koga Dočakati. Sklenil je, da pojdeta z Zlato naslednji večer.
Po kosilu je brzoiavil izseljeniškemu duhovniku v Parizu, da pride v Pariz in ga prosil, naj ga počaka na postaji. Na pošti je moral dolgo čakati, ker so mu rekli, da smejo oddajati le uradne brzojavke. Šele po dolgem povpraševanju pri vojaških oblastem so mu dovolili brzojavko odposlati. Uradnik na pošti pa mu je še rekel, da je vprašanje, ali bo naslovljenec brzojavko sploh dobil,..
Tako se Janez ni vrnil preveč potolažen domov. Pogovarjal se je tudi s Tonetom, kako misli on. Prijatelj se je dolgo pomišljal. Ali naj bi ostal še tu, ali naj bi šel z Janezom. Ni bil toliko varčen, kakor nekateri njegovi tovariši, in še domače je moral podpirati ves čas, kar je bil na delu v tujini. Doma se je mislil oženiti in si kupiti kmetijo. S prihranki, ki jih je doslej nabral, bi bil mogel kupiti le kaj manjšega, da bi se moral potem zmerom trdo boriti za kruh. In zdaj so imeli tu tako lepe plače...
»Saj ni treba, da greš domov. Tudi jaz mor-
nafte, ki je brez posadke plaval po vodi. Opazil ga je naš potniški parnik, ga privezal k sebi in privlekel v luko Sobro na otoku Mlje-tu. O najdibi so bila takoj obveščena naša pristaniška oblastva in je v Sobro odplula neka naša vojna ladja, ki je tank privlekla v pristanišče v Gružu. Tank je skoraj nov, ima 20 do 25 vagonov nosilnosti, pripada pa Italiji.
*	Smrt otroka zaradi opeklin. 12-letni krojačevi hčerki Matildi Mordejevi pri Sv. Roku pri Rogatcu se je pri štedilniku vnela obleka. Deklica je dobila hude opekline. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila.
*	Po navalu na bivšega delodajalca je izvršil samomor. 321etni trgovski potnik Rudolf Jug je prišel v nedeljo dopoldne v tehnično tkaninsko pisarno v Cankarjevi ulicf v Mariboru, kjer je dobil izplačano zasluženo provizijo. Lani je bil Jug uslužben pri Pin-terju, a ga je Pinter odpustil. Jug je nato šel toda čez nekaj minut se je spet vrnil in zahteval s Pinterjem razgovor med štirimi očmi. S Pinterjem se je Jug zatem razgovar-jal, toda med pogovorom je po Pinterjevih izoovedbah Jug nenadno napadel Pinterja in mu prizadejal poškodbe na glavi. Zatem je Jug planil iz Pinterjeve sobe v garderobo, kjer se ie zaklenil. Kmalu nato je odjeknilo šest strelov. Ko so Pinterjevi uslužbenci vdrli v garderobo, so našli Juga v mlaki krvi mrtvega
*	Na Golovcu se je obesil. V nedeljo so našli na GoloVcu obešenega v gozdu nad Hra-deckega vasjo neznanega moškega. Ugotovili so dp gre za rudarja Martina Lenarta, rojenega 1. 1909. v Zegarju pri Planini na Štajerskem. Lenart je bil nekoliko slaboumen in se je zdravil v bolnišnici za duševne bolezni, kjer so ga te dni odpustili.
*	Otrok je zanetil požar. V Kicarju je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jos'oa Šica. Ogenj se je razširil tudi na hišo. Obe poslopji sta zgoreli. Preiskava ie dognala, da je ogenj zanetil domači sinček, ki se je igral z vžigalicami na skednju.
*	Življenje si je vzel. V banovinskem gozdu pri Zgorni Kungoti so našli obešenega 50-letnega viničarja Antona Srebernika. Mof je šel prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Zapustil je ženo in šest nepre-skrblienih otrok.
*	Oproščen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati urednik »To-tega lista« g. Božo Podkrajšek, ki ga je državni toobtožil po zakonu o nevtralno-
da ne pojdem. Če bo kje bolj na jugu, kjer bo varneje, lepa priložnost, bom ostal kar tam.«
»Tu sem se že tako navadil«, se je le še malo upiral Tone.
Janez je videl, da se mu ne bo treba več dosti truditi, da ga bo pregovoril.
»Tu bodo boji«, mu je dejal. »Utegne se ti kaj primeriti. Če zasedejo Nemci te kraje, tudi ne bo boljše kakor je sedaj. Tam na jugu se nam pa ne bo treba ničesar bati. Ali je ža pisal kdo od naših, ki so šli?«
»Samo eden, ki je nekje pri Marseilleu. Trdi, da je dobro in vabi še druge.«
»No, vidiš!«
Tone je še malo pomislil, potem pa je segel Janezu v roko in mu dejal:
»Prav imaš. Najbolje je, da odidem tudi jaz. Čemu bi hodil za druge v žerjavico po kostanj? Jutri se odpeljem tudi jaz.«
Zdaj je bil Janez kar boljše volje. Tudi Zlata, ki je kmalu zvedela za to novico, se je razveselila. Janez je začel takoj pregledovati vozni red.
»Če pojdemo jutri zvečer, bomo po voznem redu pojutrišnjem zjutraj v Parizu. Tam pa mislim ostati ie tako dolgo, da bova uredila vse na našem poslaništvu, če bo treba iti domov. Pariza imam že kar dovolj, zlasti zdaj, ko je vojna, me nič ne vleče, da bi predolgo ostal tam.«
Drugi dan sta z Zlato hodila okoli in se poslavljala od svojih znancev. Vsi so jima želeli srečno pot in mnogi so obluibili, da pridejo k odhodu vlaka na postajo. Čeprav je Zlata že prej vse pripravila, je imela polne roke dela ves dan.
Prtljago sta spravila na postajo. Veliko je ni bilo, a vendar mnogo za te dni, ko je bilo
sti. Sodišče je g. Podkrajška oprostilo vsake krivde in kazni.
*	Smrtna nesreča pred sodiščem. Pred tričlanskim senatom v Celju se je zagogvarjal 371etni upokojeni rudar Martin Korošec, ru-dosledec v Loki pri Franklovem. Korošec je začel lani iskati plasti premoga v Črešnjicah pri Frankolovem. Najprej so izkopali pod zemljo vodoraven rov. Ker pa se je začela zemlja v rovu vsipati in je grozila nevarnost, da bo plaz zasul bližno cesto, so začeli kopati globok navpičen jašek, ki so ga zavarovali s štirimi okviri. Ko so hoteli jašek razširiti in okrepiti omenjene štiri okvire, so ti okviri začeli popuščati in so stisnili delavca Antona Znidarja, ki je delal v jašku. Korošec je priskočil Znidarju na pomoč, a sam ni mogel pomagati Znidarju. Zato je poklical še druge ljudi, ki jim je po 11 urah uspelo rešiti Znidarja iz nevarnega objema. Znidar ni imel nikakih zunanjih poškodb. Spravili so ga na njegov dom, kjer pa mu je ponoči postalo slabo. Nesrečneža je zadela srčna kap in je izdihnil. Zdravnik dr. Pokom iz Vojnika je izjavil, da bi bila zdravniška pomoč najbrž uspešna, če bi bili poklicali zdravnika, ko so Znidarja rešili iz jaška. Prof. inž. Dušan Rudolf je kot izvedenec izjavil, da jašek ni bil zgrajen pravilno. Martin Korošec je bil obsojen na tri mesece strogega zapora pogojno za dobo dveh let.
♦	Tatvina mesa. Pišejo nam: V Desnjaku pri Ljutomeru je bil okraden posestnik g. Franc Filipič. Tatovi so mu prav tako kakor lansko leto odnesli vse svinjsko meso. Odločnemu nastopu orožnikov iz Ljutomera se je zahvaliti, da so bih tatovi tokrat izsledeni in razkrinkani. Obe tatvini sta izvršila komaj 171etni Jožef K. in 181etni Franc L., oba stanujoča v Lahoncih, občina Sv. Tomaž pri Ormožu. Pri mladih tatovih so našli še skoraj vse pri Filipiču ukradeno meso. Manjkale so samo tri klobase, ki sta jih tatova že pojedla. Tatinska dvojica bo dobila pred sodiščem primerno plačilo.
•	Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v Šabcu, konjeniško v Zemu-nu artilerijsko v Čupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu v starosti od 18 do 21. let. Rok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ah pismeno v Koncesionirani pisarni Pera Franca, kape-tana v p., Ljubljana, Maistrova 14t Za pismen odgovor priložite znamke za 10 din.
popotnikova m
V Halozah ni dovolj kruha
Podlehnik, marca.
V	Haloze se je naselilo siromaštvo zlasti takrat, ko je začela vinska kupčija pešati. Vmes so bile še slabe letine. To vse je občutil viničar še bolj kakor vinogradnik.
V	goricah se je te dni začelo najtežje delo, to je kop. Letos je to delo še posebno težavno, ker je premalo kruha in premalo moke. V februarju in v začetku marca smo dobili na osebo 2 kilograma moke, nekaj dni pozneje že samo en kilogram, zdaj pa sploh nič. Tisti, ki je imel denar, je moko lahko kupil prej, ko je je bilo dovolj in je bila cenejša, viničar s svojim skromnim zaslužkom 10 do 12 din na dan pa je ni mogel kupiti za številno družino. Tudi kruh se ne dobi. Občinski prehranjevalni odbor je dal nekemu peku malenkostno količino moke, iz katere smo jedli kruh do 10. marca, zdaj smo pa ostali brez njega. Haložanu je glavna hrana kruh. Tudi za otroka je najvažnejše, da ima vsaj nekaj kruha. Pri vsem tem pa morajo haloški otroci večkrat opravljati dela odraslih. Haložani prosimo odločujoča oblastva, da nam preskrbe dovolj cenene moke.
Iz Prekmurja
Smrt zaslužnega moža
Murska Sobota, marca.
Te dni so v Murski Soboti pokopali upokojenega orožniškega narednika-vodnika in občinskega tajnika g. Franca Gregoriča, ki je umrl v starosti 64 let. Pokojni je bil doma iz Brguta v Primorju in je kot orožnik služboval skoraj po vsej Istri. Nazadnje je bil v Lušinu, odkoder se je moral kot narodno zaveden orožnik izseliti.
Ko so jugoslovenske čete 12. avgusta leta 1919. zasedle Prekmurje, je bil narednik-vodnik Gregorič že čez pet dni na svojem novem mestu v Murski Soboti. Po upokojitvi 1. 1926. je postal tajnik murskosoboške obči- | ne, kateri je posvetil vse svoje moči. Bil je delaven in požrtvovalen. V prostem času je marljivo deloval tudi v raznih društvih.
vse na železnici tesno. Komaj sta pregovorila uradnika, da jima je vse prevzel. Tone, ki je prišel malo za njima, je imel samo en večji kovčeg. Vse drugo je pustil pri svoji gospodinji, in ji dejal, da se vrne svoje reči iskat, ko bo konec nevarnosti, ah pa bo sporočil, kam naj mu jih pošlje.
»Kar je kaj vredno, sem vzel s seboj«, je rekel, »drugo naj pa počaka, ko že jaz nočem čakati.«
Nekam potlačen je bil, a svojo čemernost je skušal skrivati, pa se mu ni prav posrečilo.
Vlak bi bil moral ob pol osmih oditi in nabralo se je precej znancev, ki so se prišli poslovit. Toda ob pol devetih še zmerom ni bilo od nikoder glasu, kdaj vlak pride. Šele okoli devetih so sporočili, da je nekje na severu železniški tir od tujih bomb poškodovan. Rečeno pa je bilo poleg tega, da bodo sestavih na bližnjem križišču nadomesten vlak, ki bo prišel najbrž še pred polnočjo.
»Lepo se začenja naše potovanje«, je dejal Tone.
»Le malo potrpi!« mu je rekel Janez in ga potrepljal po rami. »Kmalu bo bolje. Zdaj lahko vidiš, kako dobro je, da smo se odločili za odhod!«
Ker je bilo pozno, so začeli tisti, ki so se prišli poslovit, odhajati domov. Zjutraj jih je čakalo naporno delo.
Malo pred polnočjo je res prišel obljubljeni vlak. Ljudje so se zagnali v vagone, ki so bih stari in zatohli. Videlo se je, da so jih le za silo zbrali in so bili najbrž že določeni, da jih razdro.
»Prav hitro ne bomo s temi zaboji v Parizu«, je rekel nekdo.
»Samo da pridemo tja«, so se tolažili drugi.
Naši trije znanci so našli še precej dober
Kako velik ugled je užival, je pričala velika množica pogrebcev, ki ga je spremila na zadni poti. V sprevodu so nosili vrsto krasnih vencev, ki so jih poklonili svojci in razna društva. Pevski zbor »Zarja« je zapel svojemu požrtvovalnemu odborniku v spomin ža-lostinko, ob odprtem grobu pa sta se poslovila od blagega pokojnika v imenu občine župan g. Ferdinand Hartner in v imenu Sokola g. Velnar. Pokojnik zapušča globoko užaloščene soprogo, hčerko in sina.
Naj bo blagemu pokojniku lahka zemlja, žalujočim pa izrekamo naše globoko sožalje!
Ženski vestnik
prostor. Pred odhodom so še uradniki preiskali listine vseh potnikov. Nekateri jih niso imeli v redu in nastal je vik in krik, ker so morali z vlaka. Nazadnje se je vlak le premaknil.
Počasi je sopel po ravnini in na vsaki postaji je dolgo čakal. In povsod so se ponavljali isti prizori. Na peronih je čakalo polno ljudi, ki so se vsi hoteli umakniti iz nevarnih krajev. Vlak se je čedalje bolj polnil in kmalu ni bilo nikjer več prostora. Ljudje so se gnetli po tesnih oddelkih in po hodnikih. Le malokje je kdo izstopil in takoj je hotelo priti namestu njega na vlak deset drugih. Vse police so bile založene s prtljago, vagoni hladni, a vendar je bilo soparno v njih.
Zlata je v svojem kotu zaspala in glava ji je omahnila na Janezovo ramo. Tudi Tone je skušal zaspati, pa ni mogel. V sosednem oddelku je vekal otrok in ni maral utihniti.
»Janez, kam se bomo obrnili v Parizu?«
I »Kam? Upam, da bo prišel naš duhovnik na postajo. Ta nam bo svetoval. Najceneje bo, če poj demo v kakšno delavsko zavetišče. Saj jih je tam dovolj. Jaz sem že večkrat stanoval v njih, če sem bil v Parizu.«
»Ne verjamem, da bo tam kaj prostora, ko je pa toliko beguncev. Vse hiti zdaj v Pariz, kakor bi bilo tam najbolj varno. No, bo že kako«, je končal in odmahnil z roko.
Mimo so pogosto hiteli vlaki z vojaštvom in orožjem. Včasih je bilo na takih vlakih vse živo in veselo, zdaj pa je vladal molk. Vsi ljudje so čutili težo trenutkov, ki so jih preživljali.
Ko so se vozili skozi neko mesto, so videli na zapadu odseve velikih ognjev. Izvedeli so, da so imeli tam zvečer hud letalski napad,
Za kuhinjo
Cenena turščična torta. Vzemi štiri rumenjake, dodeni 17 dekagramov sladkorja in mešaj, da narase. Potem vmešaj 15 deKagramov turščične moke, pomešane z enim peciv-nim praškom, lupine in sok ene limone in naposled sneg štirih beljakov. Dobro namaži kozo z mastjo, opraži z moko in daj v kozo to zmes. Pečeno prerezi čez pol in nadevaj z marmelado.
Praktični nasveti
Preostalo jed hrani na mrzlem. Ce je opoldne kaj ostalo od kosila, ne hrani na toplem v pečici ali na ognjišču, temveč deni do večera na hladno. Ohlajena in spet dobro pogreta jed ne škoduje. Le krompirja in zlasti gob ne pogrevaj. Zlasti lahko pogrete gobe zelo škodujejo prebavilom.
Jed okisaš šele, ko je skuhana. Jedem, ki jih je treba okisati, dodaj kis, vino in limo-nov sok šele, ko so kuhane in jih odstaviš. Prej dodana tekočina za kisanje namreč med kuhanjem izhlapi in se okisanje prav nič ne pozna ali pa le malo občuti.
Vonj po tobaku preženeš, če obesiš v sobi ožeto mokro brisačo. Ko se brisača nekaj časa v sobi suši, izgine iz nje vonj po tobaku. Ako so se predmeti v sobi preveč navzeli to-bakovega vonja, pa je treba prostor dobro prezračiti in postopanje z mokro brisačo ponoviti.
Svilene tkanine, čipke in svilene nogavice se lepo svetijo, ako v zadnji vodi, ki v njej izpiraš te predmete, razstopiš nekaj kock sladkorja.
ki je terjal dosti žrtev. Požare gase, pa jih je preveč, da bi jih moeli udušiti. Bombe so bile merjene na tovarne, pa so padle na delavske naselbine...
Več niso mogli zvedeti, ker se je vlak pomaknil naprej. Le po prestrašenih obrazih ljudi na postaji so lahko sklepali, kako hudo je moralo biti.
Potem so morali nekje sredi proge obstati. Zlata se je zbudila, ko se je vlak s sunkom ustavil. Preplašeno je pogledala okoli sebe.
»Kaj pa je?«
»Pogledal bom«, je dejal Janez in skušal odpreti okno, pa je bilo menda zarjavelo in se mu namen pri vsem trudu ni posrečil.
Potem je nekdo zaklical od zunaj:
»Pogasite luči!«
»Kaj je? Kaj je?« so preplašeni klicali ljudje.
»Tuja letala!«
V trenutku so v vlaku izginile luči. Zunaj je bilo tako temno kakor v rogu.
Janez je pogledal na uro. Skoraj štiri je kazala. Ob šestih bi bili morali biti v Parizu, pa še tretjine poti niso prevozili. In zdaj bodo še tu čakali bog ve kako dolgo.
K sreči je otrok v sosednem oddelku utihnil in ni več vznemirjal ljudi s svojim jokom.
Tako počasi so tekle minute.
»Hvala Bogu, da se bo kmalu zdanilo!« je zavzdihnila Zlata. »Če bi bila vedela, kaj bo...«
»Kaj?«
»Bi ti bila že davno rekla, da morava iti.«
»Do Pariza bova že potrpela, potem bo pa bolje«, jo je potolažil.
»Bog daj!«
Pravijo, da se bo zemlja
nekoč spremenila v prah
Pred kratkim so zborovali ameriški zvez-doslovci in podali svoje domneve o koncu sveta. Eno izmed podanih poročil pravi, da bo nekega dne naše sonce zgorelo z vsemi zvezdami, ki spadajo pod njegovo območje. S tem bo seveda tudi na zemlji zamrlo vsakršno življenje.
Raziskovanja so dognala, kakor trdi to poročilo, da naš svet ni starejši od deset milijard let in da bo v razdobju prihodnjih 100 milijonov let nastala strašna eksplozija na soncu. Ljudje bodo takrat doživeli nekaj strašnega. Ameriški učenjaki namreč napovedujejo, da se bo sončna svetloba za stomi-lijonkrat pomnožila, kar se bo zgodilo docela nenadno. Velikanski oblaki gorečega plina se bodo takrat ločili od sonca ter z naglico 600 km na sekundo z vročino 37.000 stopinj Cel-
zija zdrveli v vesoljstvo. Ker pa sončna svetloba potuje od sonca na zemljo z naglico 300.000 km na sekundo, bodo na zemlji že čez osem minut ln tri sekunde začutili neznosno naraščajočo vročino. Pet ur nato bodo že prvi oblaki gorečega sončnega plina zadeli na zemljo in pokončali vse življenje.
Ko se bo vse to zgodilo, se bo sonce spet skrčilo in bo veliko približno kakor planet Jupiter. Sonce bo pri tej svoji eksploziji izgubilo kakih devet desetin zdajšnje svoje snovi. Zemlja in drugi planeti sončnega območja se bodo spremenili v čisto droben prah, zaradi česar bo ves prostor, ki ga zdaj imenujemo obsončje, spremenjen v morje prahu in plina, ki je nastal ob sončni eksploziji.
X Roosevelt častni doktor atenskega vse- | učilišča. Reuter poroča: Predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu je bil podeljen naslov častnega doktorja pravne fakultete na atenskem vseučilišču.
X General Lorenzini, ki je branil Keren, je padel. Pred dnevi smo čitali v poročilu italijanskega generalnega štaba, da je padel junaške smrti pred Kerenom general Orlan-do Lorenzini. Pokojnik je bil razmerno mlad, saj se je rodil L 1890. v Guardistallu pri Piši in je 1. 1012., ko je dosegel čin podporočnika, stopil v aktivno službo na področju Ci-renajke. L. 1917. je dosegel čin kapetana ter se bojeval na italijanskem bojišču proti Avstriji. Poveljeval je oddelku strojnic. Dve leti pozneje ga najdemo spet v Libiji. Potem je odšel z italijansko okupacijsko vojsko v Malo Azijo, odkoder se je vrnil spet v Cirenaj-ko in prevzel poveljstvo nad oddelkom strojnic na avtomobilih. Povišan je bil v majorja, se vrnil v Italijo, stopil 1. 1934. kot prostovoljec v vojaško službo v Afriki, kjer so mu poverili poveljništvo nad oddelkom domači nskih čet v Eritreji. Nekaj časa je bil poveljnik oporišča v Masavi, a 1. 1938. je bil imenovan za polkovnika in vojaškega komandanta Eritreje. V zdajšni vojni je najprej poveljeval neki kolonialni brigadi, po osvojitvi angleške Somalije pa je bil povi-San v brigadnega generala. V zadnjem času je bil imenovan za poveljnika vseh italijanskih čet pri Kerenu, kjer je padel junaške smrti za svojo domovino.
X Nove, še večje leteče trdnjave nameravajo izdelovati. Kakor poročajo iz Amerike, je izdelala znana letalska Douglasova tvor-nica v Kaliforniji nov tip leteče trdnjave »Douglas B-19«. Novo letalo prekaša po svoji velikosti, oborožitvi in možnosti vztrajanja v zraku vse dozdajšnje leteče trdnjave. Novo veleletalo je celo iz kovine in je opremljeno s štirimi 18cilindrskimi zvezdastimi motorji, od katerih vsak razvija po 2000 koniskih sil. Dolžina letala znaša 40 metrov, razpetina kril 64 metrov, višina 12.6 metrov. Skupna teža letala med poletom znaša preko 80 ton. Od tega odpade na tovor 28 ton, in sicer 18 ton na bombe, ostalih 10 ton pa na gorivo in drugo tvorivo. Leti lahko brez prestanka okoli 6100 km, brzina pa znaša preko 320 kilometre vna uro. Oborožitev še ni znana, vendar se ve, da bo opremljeno tudi s topovi kalibra 37 mm. Po potrebi se lahko letalo spremeni v prevozno letalo, ki bo moglo nositi poleg desetih članov posadke še 125 vojakov v polni vojaški opremi, torej skupno 135 ljudi.
X Daladier in Reunaud izpuščena. Bivši francoski ministrski predsednik Daladier in bivši francoski zunanji minister Reynaud, ki sta bila na krmilu Francije tedaj, ko je Francija napovedala vojno Nemčiji, sta bila po vesti Tassa zdaj izpuščena iz preiskovalnega zapora. Preiskava proti njima je ustavljena. Daladier in Reynaud sta bila po izpustu na svobodo opozorjena, da se bo postopanje proti njima obnovilo, kakor hitro bi se poizkušala spuščati v kako politično delovanje proti politiki zdajšnje Petainove vladavine v Franciji.
X Smrt uglednega fašističnega veljaka na albanskem bojišču. Uradno glasilo italijanske fašistične stranke poroča, da je padel junaške smrti na albanskem bojišču vodja šole za fašistični svetovni nazor Nioolo Giani. Pokojnik je izšel iz vrst fašistične mladine. Napisal je kopico knjig o fašizmu. Stel je šele 32 -let.
X Novo lovsko letalo. Londonski »Daily Mail« poroča, da je Anglija naročila v Ameriki množino lovskih letal najnovejšega tipa, ki bodo izzvala v zračni vojni pravcat prevrat. Podrobnosti o izdelavi ostanejo do nadaljnega skrivnost, vendar namigavajo, da bo oborožitev teh letal neprimerno večja kakor pri vseh doslej rabljenih lovskih letalih. Pripovedujejo, da ta letala lahko zelo dolgo časa vztrajajo v zraku brez pristanka in da se odlikujejo tudi po svoji hitrosti, ki je baje nedosegljiva. Novi tip lovskih letal predstavlja odgovor na nemške bombnike tipa Condor, ki trenutno ogražajo morsko pot Anglije čez Atlantsko morje. Angleži upajo, da se bodo ta letala zelo uspešno uveljavljala v borbi.
X Italijanskim četam v Afriki manjka vojnih potrebščin. »Volkischer Beobachter« piše: Angleški uspehi v Afriki so posledica pomanjkanja streliva in vojnih potrebščin italijanski vojski. Angleži imajo veliko premoč tudi v oklepnih enotah in v preskrbovanju iz ozadja. Ob koncu aprila se bo začel v Abe-siniji dež, ki bo močno otežaval angleške operacije. Razen tega pa bo vojvoda Aosta, ki zapoveduje italijanskim četam v Abesiniji, ustvaril iz nemogočega mogoče. Članek v omenjenem listu se končuje z ugotovitvijo, da zaposluje Anglija v Abesiniji 300.000 mož, ki jih ne more uporabiti nikjer drugje in da so angleške izgube znatne.
X Ameriški prevozi pod varstvom ameriških ladij. V zasebnem razgovoru je neki višji predstavnik ameriškega mornariškega ministrstva izjavil, da ne bo več dolgo, ko bodo ameriške vojne ladje same spremljale trgovinske ladje, ki bodo prevažale vojno gradivo, namenjeno Angliji in njenim demokratičnim zaveznikom.
X Francozi delajo želeunico čez Saharo. Ze pred mesecem dni je vlada maršala Petaina izdala naredbo, da se mora gradnja železnice preko saharske puščave takoj začeti. Načrti so bili napravljeni že pred več leti, vendar se gradnja ni začela prej. Dasi bi bila ta železnica za francoski imperij izredne važnosti, so strankarski boji gradnjo stalno zavlačevali. Vlada maršala Petaina hoče zdaj železnico čimprej dogotoviti.
X Novo angleško orožje proti nočnim 1©-talskim napadom so tako imenovane zračne mine, ki jih privezane na balončke spustijo v zrak s tal ali pa jih stresajo s padali iz letal, da plavajo po ozračju nad napadenim krajem. Mina se razleti le, če se zadene vanjo letalo. Če pade na tla, je udarec preslab, da bi se razpočila.
X Nemški napad na angleške ladje pri Kreti. Kakor poroča Nemški poročevalski urad so nemški bombniki napadli blizu otoka Krete zelo močno zavarovan angleški konvoj,
ki je sestajal iz več oboroženih trgovinskih ladij. Po tej vesti so bile uničene tri trgovinske ladje.
X V Ameriki bodo izdelovali velike podmornice za prevažanje blaga. Ameriški radio je nedavno sporočil vest, da so v neki ladjedelnici v Ameriki spustili v morje prvo novo trgovinsko velepodmornico. S tako velepod-mornico, ki jih bodo začeli graditi na debelo, bo mogoče prevoziti 3000 in morda še več ton tovora.
X V Rumuniji je uvedena kazen šibanja. Te dni je bil v Bukarešti objavljen odlok ministrskega sveta, s katerim se spet uvede kazen šibanja. Kazen bo uporabljena proti nepokornim in neubogljivim kaznjencem obeh spolov in je določeno pet do 15 udarcev z jermenom. Ta kazen pa se bo smela izvajati le v navzočnosti zdravnika
X Trije vlaki so zadeli drug v drugega. Iz Tokia poročajo: Nedavno ponoči se je zgodila v bližini Osake huda železniška nesreča. Več oseb je obležalo mrtvih. 140 oseb pa je bilo hudo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je vlak vozil čez neki ovinek. V istem trenutku je vanj za vozil drugi vlak. Da je bila nesreča še večja je privozil še tretji vlak. Strojevodja tega vlaka ni mogel več zavreti, vendar pa je nekoliko zmanjšal hitrost. Več vagonov se je prevrnilo v jarek ob progi in se čisto razbilo.
X 5000 indijskih žensk ne nosi več feredže. Dopisnik nemškega poročevalskega urada pravi, da je 5000 indijskih žensk pri nekih demonstracijah v Ajmeri pred javnostjo potegnilo z obrazov feredže (s katerimi si morajo mohamedanke zakrivati obraze). Ženske so svečano izpovedale, da jih nikoli več ne bodo nosile. Neka voditeljica je poudarila, da na ta način indijske žene nastopajo proti nasilju, ki se skriva za feredžo in katero so si moški spretno izmislili, da bi ženske držali v stalnem suženjstvu.
X 300 let stara hiša se je podrla. V Brnu na Moravskem so tri hiše, ki stoje že od 17. stoletja. Vse te hiše je sprejel v svoje varstvo urad za varstvo starih spomenikov. Zdaj na pomlad bi bila mestna občina morala vse tri hiše temeljito popraviti, ker so že razpadale. V hudi zimi pa je pod eno izmed teh hiš počila vodovodna cev, zaradi česar je voda raz-močila in raz jedla osnovne zidove te hiše. Zdaj so se začele na hiši kazati nevarne razpoke. Županstvo je sicer takoj vse ukrenilo, da se prepreči nesreča, toda ni bilo več mogoče pomagati in se je hiša te dni sesedla. K sreči so oblastva poprej storila vse potrebno, da ni prišlo do človeških žrtev.
X V Siriji je oživelo samoupravno gibanje. Iz Jeruzalema poročajo, da je v Siriji, ki je pod francosko upravo, oživelo gibanje, stremeče po samoupravi. V raznih delih Sirije je nastala splošna stavka. Večina uradov in podjetij je prenehala delovati. V Damasku in drugih mestih je poslovno živjenje čisto zastalo. V Damask so prišli novi oddelki francoskih čet v okrepitev tamkajšnjih čet Vodie tako zvanega sirskega nacionalnega gibanja terjajo takojšno sklicanje narodnega pred-nega predstavništva, ki naj razglasi samoupravo Sirije.
X Angleži zbirajo napadalni zbor. Angleško vrhovno poveljstvo je ustanovilo poseben napadalni zbor. V te oddelke so bili sprejeti najboljši vojaki. Napadalni zbor se je začel že vaditi v najtežjih vojaških disciplinah. Člani tega zbora so opremljeni z avtomatskimi puškami. Znati bodo morali plavati v polni bojni opremi s puškami nad vodo, vzpenjati se po najvišjih strminah in opravljati druga težka vojaška dela.
X Okrog 70.000 žrtev pri vseh dozdajšnih letalskih napadih. Podtajnica angleškega notranjega ministrstva Willkinsonova je sporočila, kakor poroča Reuter, da je bilo doslej pri letalskih napadih v Angliji ubito skupno 28.859 oseb, huje ranjeno pa 40.166. Ena petina žrtev odpade na vojake, vsi drugi pa so civilisti. Civilni obrambni oddelki v Angliji štejejo že 1,750.000 oseb. Od tega odpade nad milijon na oddelke za civilno zaščito pred letaiskimi napadi, četrt milijona na pomožne gasilske oddelke, 200.000 na pomožno policijo in okoli četrt milijona na pomožne reševalne oddelke.
«1 MMfJ*S STRAN 11 T

A D I O
Liubliana
od 6. do 13. aprila Nedelja, 6. aprila: 8.00: Jutrnji pozdrav.
—	8.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij.. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. _ 10.15: Verski govor (dr. Gvidon Rant).
—	10.30: Mandoline in balalajke (plošče). — 11.00: Havajski trio in tercet sester Finkovih (pri klavirju prof. Mihelčič). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi — 13.02: Koncert operne glasbe (Ivanka Ribičeva, Mila Kogejeva in radijski orkester). — 16.30: Prosvetno delo Zveze fantovskih odsekov > (dr. Franc Blatnik). — 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30 Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 18.15: Godbe na pihala (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Ura slovenske pesmi in besede: V spomin skladatelju Josipu Kendi. Sodelovali bodo: Albin Lajovic (predavanje), Ivan Kenda (klavir) in radijski komorni zbor. — 20.30: Radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisano polje (plošče).	f
Ponedeljek, 7. aprila: 7.00: Jutrni pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Zvoki iz Španije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila, objave. — 17.30: Komorna glasba za pihala. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. 18.40: Mesečni slovstveni pregled
ro&la, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 20.00: Koncert operne glasbe (Ksenija Vidalijeva, Ivo Anžlovar in radijski orkester). — 21.30: Slavni solisti (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila.
Torek, 8. aprila: 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Vaški umetniki (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13.00: Napovedi. — 13.02: Jugoslovenski spored (radijski orkester). — 14.00: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Venček planinskih pripovedk — dvogovor s petjem (vodil bo Janko Sicherl). — 17.30: Pisan spored radijskega orkestra. — 18.40: Znanost in naša obleka (dr. Miroslav Adlešič). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Slovenski tabori (prof. Franc Koblar). —. 19.40: Plo&če. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 20.00: Uvodna glasba (plošče). — 20.15: Ivan Robida: Rože ob poti. Dramska pesnitev v petih slikah. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 21.30: Iz starih časov (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda, 9. aprila. 7.00: Jutrni pozdrav. — ,7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Iz Dvorakovih skladb (plošče). — 14.00: Napovedi poročila. — 17.30: Josip Suk: Godalni kvartet v B-duru (plošče). — 18.00: Mladinska ura: a) Kako nastane šolski zvezek (reportaža iz tovarne Ivana Bonača v Ljubljani). b) Naše jadralno letalstva (Janko Čolnar).
_18.40: Najdbe iz kamene dobe na Vinome-
ru pri Metliki (dr. Rajko Ložar). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. —19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: Plošče.
—	20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje Vilka Uk-marja, v drugem odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 10. aprila: 7.00: Jutmi pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Virtuo-zi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Napovedi, poročila. — 17.30: Slike iz Rima (plošče). — 48.00: Zbor orglarske šole. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila, objave.
—	19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. — 10-40: Plošče. — 20.00: Pergolesi: Stabat Ma-
ter (Prenos Iz velike filharmomične dvorane). Sodelovali bodo Valerija Heybalova, Franja Golobova ln komorni orkester (dirigent Samo Hubad). — 21.00: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 11. aprila: 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Haydn: Simfonija v d-molu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. —14.00: Napovedi, poročila. — 14.10: Turistični pregled: Velika noč v hribih in dolinah, pa tudi v podzemskem car-gtvu. — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Preludiji in melodije (plošče). — 20.00: Prenos postnih pesmi iz stolnice. — 20.30: Haydn: Sedem Zveličarjevih besedi na križu (godalni kvartet). — 21.15: Resni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.
Sobota, 12. aprila. 7.00: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Praznični zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila, objave. — 17.00: Prenos procesije Vstajenja od cerkve sv. Petra.
—	17.40: Orgelski koncert iz cerkve sv. Petra (prof. Pavel Rančigaj). — 18.30: Nadaljevanje prenosa procesije. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.03: Debussy: Nokturni, simfonična sudta (plošče). — 19.30: Beseda k prazniku. — 19.40: Handel: Zbor Aleluja iz oratorija »Mesija« (plošče), Handel: Glej luč božjo, Smetana: Libuša, slavnostna uvertira.
—	20.00: O zunanji politiki (dr. Alojz Kuhar).
— 20.30: Zbor iz župne cerkve na Viču. —• 21.15: Radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Brahms: IV. simfonija V. e-molu (plošče).
Iz življenja londonskega
prebivalstva pod zemljo
London je od začetka zdajšnje vojne moral prestati že mnoge letalske napade. Spočetka so Londončani mislili, da so proti letalskim napadom dovolj zavarovani. Ko so prišli najhujši letalski napadi, je na sto tisoče Lon-dončanov moralo v podzemska skrivališča, kjer so morali prebiti ne le ure, temveč včasih cele dneve in noči. Tista prvotna podzemska skrivališča so bila navadno brez vsake udobnosti Danes pa je to že čisto drugače.
Mnogo krvi in človeških življenj je veljalo, preden so bile storjene napake popravljene. Letos so zgradili globoko pod zemljo primerna zaklonišča, kjer je prostora za najmanj pol milijona ljudi. Ko so bila ta nova zavetišča narejena in opremljena, so se ljudje iz starih nezadostnih zavetišč lahko selili v nova. V novih zavetiščih je za 500.000 ljudi postelj. Zdaj pa v teh podzemskih luknjah delajo še posebne sobe, v katerih bodo bivale cele družine. Tako bo tudi v zavetišču poslej vsaka družina sama zase.
Istočasno so v 13.000 javnih zavetišč napeljali kurjavo. Dalje so napravili pod zemljo 2000 kantin, ki pripravljajo noč za nočjo tople jedi ln pijačo za četrt milijona ljudi Tudi bolnišnice so si zgradile posebna zavetišča. Pri tem so poskrbele, da so zavetišča za nalezljivo bolne čisto ločena od zaklonišč za druge bolnike. Vse londonsko prebivalstvo ima zdaj pod zemljo na razpolago 500 operacijskih dvoran, kjer neprestano vsako noč čaka 200 zdravnikov. Vsa večja zaklonišča imajo poleg tega še sama zase urejene potrebne zdravniške službe.
Nočni letalski napadi na London pa so imeli še drugo posledico. Začelo se je čisto novo družabno življenje. V zakloniščih, kjer se noč za nočjo shajajo eni in isti ljudje, so izvolili posebne odbore, ki morajo skrbeti za red in mir, pa tudi za zabavo in prehrano soprebivalcev.
Glede prebivalstva in njegove zaščite je treba omeniti le to: 19 odstotkov vsega londonskega prebivalstva je v enem ali drugem zavetišču vsako noč deležno vedno iste postelje. Dalje je v Londonu 61 odstokov ljudi, ki imajo že svoja zanesljiva zaklonišča v hišah, kjer prebivajo in pa na vrtovih hiš. Za te javna oblastva ne skrbijo. Ostane še kakih 20 odstotkov prebivalcev, ki pa žive po večini zuinaj Londona, kjer ni velikih stanovanj-
skih hiš in velikih vojašnic, temveč le hišice z vrtovi. Teh hišic pa letala navadno ne napadajo.
DOBRO ZNAMENJE
Zdravnik: »No, kako se kaj počutite dai nes?«
Bolnik (zelo bogat): »Mislim, da mnogo bolje, gospod doktor.«
Zdravnik: »Iz česa pa to sklepate?«
Bolnik: Vsi sorodniki, ki so me danes obiskali, so odhajali zelo potrti...«
DOKAZ
Boltežar sedi pri kosilu in se iz raztrese-nosti igra s posodico za sol. Tega pa njegova! žena ne prenese.
»Pusti vendar sol pri miru! Igranje s soljo! prinaša nesrečo.«
»Beži no! Kaj res to verjameš?«
»Seveda.«
»Ne bodi no tako starokopitna!«
»Ti si osel!«
»Ti pa koza!« ji odvrne mož.
»No, ali zdaj vidiš, da je igranje s soljo usodno?«
63719 Po ceni in dobra sapestna nra ShoeB Proof, lepo kromirano ohišje s svetle« čimi številkami bi kazalci ' 88796 Ista z anker kolesje« ne kamne tekoč* a sekundnim kazalcem	" > -
63710 Ista s p rima anker kolesjem na iS kamnov s sekundnim kazalcem
Zahtevajte cenik, zastonj In poštnine prost««
H. SUTTNER, Ljubljana H
Lastna i^riefegfr&oa tovarna ar i trtoi.

NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov t šiframi ostanejo strogo tajni.
SPREJMEM VAJENCA,
poštenega, zdravega in pridnega v uk za ! trgovino z železnino, dvokolesi in špece-1 rijo. Nasloviti je na Vilar, Ljutomer. ' —80
JABLUS JABOLČNIH
Ako nimate nič pijače za domačo uporabo ali bo premalo, naročite »Jablus«, iz katerih snovi napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnik ali hruševec tudi brez vsakega pravega sadjevca. »Jablus« je sestavljen po navodilu raj. g. dr. I. Vošnja-
»Drava" je prava zavarovalnica malega človeka
ka, pa se tako tudi izdeluje. S poštnino stane 50 litrov 48.50, 100 litrov 79.50, 150 litrov 117.50 din. Za uspeh jamči črez tisoč pohvalnih dopisov. Glavno zastopstvo: Renier, Podčetrtek.
INTIMEN SVETOVALEC ZA ZENE
Nova knjiga »Za Vas, gospa«, ki Vam pojasnjuje tajnost Vaše pojave ln lepote, daje strokovne nasvete o lepoti, zdravju, dljetl, kako prehranltl dojenčke, o načinu podaljšanja človeškega življenja, o duševnih pretresih pri ženah, važnosti ln pomenu odgoje otrok, sladkorni bolezni ln njenem vplivu na pslho, strokovnjaška pojasnila o plodnih ln neplodnih dnevih žene, kdaj Je žena sposobna za oploditev, kako se odpravi oploditev Itd. Ta knjiga Je predvsem posvečena ženam, a n« bi škodilo niti moškim, če bi to knjigo temeljito proučili. Knjiga Je okusno opremljena, obsegajoča 96 strani ln JI Je cena samo din 20.— Denar naj se pošlje vnaprej na ček. račun br. 31.640. Naročila sprejema »Tajno-vltostl života«, Zagreb, poštni pretlnac 140.
MOSTOVA ESENCA »MOSTIN«
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlmi stroški pripravi Lzborno, obstojno ln zdravo domaČo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 80.—, po pošti din 50.—,
2	steklenici po pošti din 85.—, 3 steklenice po pošti din 115.—.
•	Preizkušen redllnl prašek
REDIN ZA PRAŠIČE
__Pri malih prašičkih po«
speSuje »REDIN« prašek Jm »J JfTV reS1* hitro rast, krepi kosti ln ^jMiUjmf jih varuje raznih bolezni, JgSJ^NHBMb Večji prašiči pa se čut ~ f » * # dovito hitro redijo ln do« bro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek zal prašiča ter stane 1 zav« 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANG, Ljubljana, židovska ul. 1 a, Za Štajerski de) Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija RANO, Maribor, Gosposka ulica 34« Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino«
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HER0LD
ZAHVORHICECUZM
MARIBOR
ST. i ©4
MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači.
Plavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova uL 8/1 in v Subotloi, Manojlovičeva S.
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetja — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek in pokojnino. Denar zavarovancev (njihova pr®-mljska rezerva) Je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »DRAVI«!
Zhatevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnik« sa vse kraje.
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljenll Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje ln kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. RESNI MOŽJE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode ln jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
Pannonia - Apotheke, Bndapest 72,
Postfach 83, Abt. Z. 491.
Oglašujte v »Domovini«!