JUB v združenju Polikem
Večja gospodarska perspektiva in socialna trdnost — Prihodnje leto stoletnica tovarne
Tretjega julija letos je JUB — kemič-na industrija v Dolu postala sestavni del SOZD POLIKEM, ki združuje pod svo-jim okriljem devet delovnih organizaclj kemične branže, In sicer Color iz IVted-vod, Commerce tz Ljubljane, Donit iz IMe-dvod, Helios ix Domžal, Mclamin iz Ko-čevja, Savo iz Kranja, Svit iz Kamulka in 1'ugocril iz Ljubljane.
Kaj si kolektiv Juba obeta od nove grupacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, v katerj nastopajo tako proizvajalci  kot  trgovci?
Kakor pravi direktor Florjan Regovec, kolektiv iz Dola od nove grupacije v tej kemični branži pričakuje predvsem večjo gospodarsko perspektivo, socialno trdnost, večjo moč in ne nazadnje boJjso organi-ziranost ter delitev dela. Jasno je. da ta SUZD ne bo zaživel čez noč, temveč v nekaj naslednjih mesecih, ko bodo novi ljudje polno zasedli pravkar razpisana de-lovna mesta. Zares zaživelo pa bo to zdru-
ženje bržčas šele po daljšem času, kl ga ' obidajno merimo z leti in uspehi.
Nobena skrlvnost ni, da se za SOZD Polikem, ki trenutno šteje devet delov-nih organizacij z nad 7 tisoč zaposlenimi, zanima še več drugih proizvajalcev in tr-govcev  kemične  stroke.
Na vpiašanje, kako JUB danes stoji gospodarsko, nekoliko skromno odgovar-jajo, češ srednje dobro, zakaj ubadajo se z vseoii probleml oki-og sproščenlh in za-. mrznjenih  cen — iz uvoza tn doma.
»Imamo toliko dohodka, da sprotd ži-vimo, nekaj pa nam ga še ostaja za nove naložbe,« pravi direktor.
JUB pravkar dokončuje gradnjo nove proizvodne dvorane in skladišča, ki so ju začell graditi 1972. leta. Gre za naložbo okrog 7 milijonov din. Objekta bosta pod streho do konca  leta, kakor pričakujejo.
Učitno je, da to pomenl večji obseg proizvodnje in realizacije. Lanska finanfc-na realizaclja je znašala 41 milijonov dln,
letošnja do konca avgusta p« že 49 mili-jonov din, kar zgovomo prtča o poveča-nju proizvodnje. Po planu naj bi do konca leta vrgli aa trg 11 tisoč ton raznlh izdel-kov, medtem ko so jih lani čez. vge leto 8.900 ton.
GlavnJ proizvod Juba so, kot je bolj all manj znano, juboflor In disperzijske bar-ve ter sinkolit. Med večjo skuplno proiz-vodbv sodijo  tudi  steklarski  kiti.
Prf nas dobite vse, kar potrebujete za hlšo, pravijo z neprikritim  ponosom.
Novi reaktor za proizvodnjo disperzij-sklh smol Jamči kolektivu vir surovln, kar je eden največjih Jubovlh uspehov v zadnjem času.
Kar zadeva tchnično sodelovanje s tu-jlmi partnerjl, se JUB uspeSno povezuje z Avstrijci, Zabodnimi Nemci in Svlcarji, nl pa daleč čas, ko se bp morda tudi z ItaUjani.
Enega osnovnlb problemor za ta naS delovni  kolektiv predstavlja delovna  sila,
^prfl^vsem razllčnj Profill strokovnih kad-rov, kar računajo da bodo uspešneje re-ševali v okviru novega SOZD POLIKEM. Za profll kvaHficiranih delavcev. kl jlli najbolj potrebu.jcjo, pri nas nimamo ust-nsznih strokovnih šol, zato so prlslljeni, kot v drugih tovarnah sorodne branže, da ljudi šolajo na delovnih mestlh, in sl-cer lz nekvalificlranih in polkvallflclranlh delavcev.
V poletnih mesecih zabeležijo tudi po 15 do 20 odstotkov izostankov z dela, ker večina njibovih delavcev z eno nogo živl in (iela na zemljl, kar je sprlčo najbolj močne sezonske proiz^odnje poletl, zeio pereč In navldez nerešljiv problem, k) ga s stimulacijo za prlhajanje na delo nlkakor ik; morejo odpraviti.
Tovarna JUB ln njen delovni kolektlv bosta prihodnje leto praznovala stolptnic« obstoja. VeL o tej zelo pestri zgodovlni bomo  pisali  prihodnjič.
M. L.