Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
štev. 10.	J	p. J. 35".	Letnik	II.
Iz: E. de Amicis »Srce«.
Mati piše sinčku v dnevnik:
2. novembra.
Ta dan je posvečen spominu mrtvih. Ali veš, sin moj, katerim umrlim hi morali tega dne posvetiti vi otroci? Vsem, ki so umrli za vas, za otroke. Koliko jih je umrlo in koliko jih še umira! Ali kdaj misliš na one očete, ki ginevajo ob delu, na one matere, ki legajo v grob predčasno, ker so izčrpane ob pomanjkanja, v katero so se obsodile same, da ohranijo življenje svojih otrok? Ali veš, koliko ljudi si zasadi nož v srce iz obupa, ko vidijo lastno deco v bedi, koliko žen se ubije ali umre od srčnih bolečin ali zblazni, ker so izgubile otroka?
Misli na vse te mrtve ta dan, sin moj. Misli na veliko število učiteljev in učiteljic, ki so umrli mladi, utrujeni od šolskega dela, iz ljubezni do otrok, od katerih se niso mogli ločiti. Misli na zdravnike, ki urnro od nalezljivih bolezni, pa so žrtvovali svoje življenje, da bi ozdravili deco. Misli tudi na tiste, ki so ob brodolomih, požarih, draginjah v trenutku največje sile odstopili otrokom zadnji kos kruha, zadnjo rešilno desko, zadnjo vrv za rešitev iz plamenov in so izdihnili zadovoljni radi svoje žrtve, ker so ostali živi nedolžni otročički.
Nešteti so, sin moj, ti mrtv,!. Vsako pokopališče ima na stotine teh dragih bitij, ki bi lahko, če bi se mogli dvig-
Dan mrivih.
niti za trenutek iz grobov, zaklicali ima otroka, kateremu so žrtvovali veselje svoje mladosti, mir svoje starosti, ljubezen, mišljenje, življenje: dvajsetletne mladenke, možje v cvetju svojih moči, osemdesetletni starčki :— hrabri in neznani mučeniku za mladino, tako veliki; in tako dobri. Zemlja ne nudi toliko cvetic, koliko bi jih marali položiti na1 njihov grob.
Kako vas ljubijo, o decal
Misli danes na te mntve s hvaležnostjo in boljši boš an bolj ljubezniv z vsemi, ki te ljubijo in ki se trudijo za tebe, dragi in srečni moj sin, ki še na današnji dan nimaš nikogar, katerega bi moral objokavati!
Tvoja mati.
Sv. Urbana grozdek.
Sv. Urban je zelo rad zobal grozdje. Na svojem vrtu je tudi sam trto zasadil in jo oskrboval. Zeljno je pričakoval prvega sadu. Kadar je gledal svoj trs, je prosil njemu in vsem vingradom božjega blagoslova. Tretje leto jo Urbanov trs cvetel in nastavil grozdek, ki je imel samo pet jagod. Daši je bil grozdek lo
majhen, je imel sv. Urban vendar z njim veliko veselje,' hodd ga je vsak dan gledat.
Ko nekega dne zopet gleda svoj grozdek, stopi k njemu star siromak in ga prosi milost in je. Sv. Urban išče po žepih, a ničesar ne najde. Zato ga siromak poprosi, rekoč:.
»Pa mi daj tale grozdek!«
»Utrgaj si ga, če ga želiš«, reče svetnik.
Siromak utrga grozdek, želi sv. Urbanu in njegovemu trsu bo.žjega blagoslova :in odide.
Sv. Urban sede na vrtu na klop ter zadremlje. Ko se prebudi, je bil njegov trs tako poln žlahtnega grozdja, da se je s kolom vred podrl na tla. Svetnik jo takoj spoznal, da je ta čudež storil Bog,
ki je hotel pokazati, kako všeč mu je bila m-ilostinjn, ko je dal svoj prvi grozdek potrebnemu siromaku.
Odslej je sv. Urban še bolj čislal grozdje. Po njegovi smrti so mu vinogradniki svoje vinograde -izročali v varstvo. Slovenci, ki se radi bavijo z vinarstvom, šo zdaj častijo tega svetnika, kot variha vinogradov. Med vinogradi stavijo najrajši njemu na čast kapelice.
Narodna legenda,
Mir.
Zvezda nebroj, blešči pokoj, lahno zlati noč pred seboj.
Vse brez glasu, polno miru . . . »n bolj žari so plašč Bogu.
Aleksandrov.
Najslarejša drevesa na zemlji.
Na Kanarskih otokih je najstarejše drevo na zemlji, in sicer na otoku Scod de los Vinos. Učenjaki smatrajo, da je te drevo, kii..spada v vrsto zmajevih dreves, sedaj staro nad 3000 let. Pomislite, 3000 leti Ko so to drevo zasadili, je vladal Ramses II. v Egiptu. Njegova davno že izsušena mumija se nahaja v muzeju v Katri, to drevo iz te dobe pa še danes živi in raste. Ali taka drevesa so samo še na Kanarskih otokih ob severozahodni afriški obali, ker jih tani nihče ni smel sekati. Kaj bi mogel ta. preostanek iz daljne dobe vse pripovedovati, ali pragozdni velikan molči, že 3000 let . . .
Še o drugih starih drevesih vemo. V Materiji blizu Kairo stoji n. pr. Mariji-
no drevo, prastara sikomoru, o kateri pripovedujejo, da sta v njeni senci počivala Jožef in Marija na begu v Egipet. Tu sta mislila, da sta varna in Marija jo začela hraniti Jezuščka. Tedaj pa se jo začulo peketu-njo konjskih kopit. Približevali so se vojaki kralja Heroda. Marija je brž skrila Jezuščka v drevesni duplini, Bog pa je poslal čarodejnega pajka, ki je takoj prepredel odprtino z gosto, umetno mrežo, tako da zasledovalci niso odprtine niti videli. To drevo so od nekdaj zelo častili. Ali sedanje je bilo posajeno lota 1 f>72, ker so je prvotno leta 1665 posušilo. Kljub temu prihajajo som številni pobožni romarji.
Orač.
i.
Sključen za plugom stopa orač, hoj! za brazdo voliča priganja; vrann. za njim gre kakor berač, črve pobira in se priklanja.
o
K/,
Pridno mož obdeluje zemljo, s črtalom reže ji dolgo rano; seme rumeno poseje v njo, setev -povlači z zobato brano.
Bilka priklijc iz -plodnih tul, bilka zelena, ki klas bo rodila; če bo dežja .in solnca Bog dni, žetev in setev bode obilna.
4.
Ljuba pšenica, tebe Gospod sam blagoslovil je s svojo desnico; po vsej zemlji človeški rod čisla in ljubi zlato pšenico.
J. Stritar.
Prebivalstvo največjih mest naše države.
Tale slika nam kaže značilne stavbe kot zastopnike naših največjih mest. Za Ljubljano je n. pr. narisan grud, za Ma-
ribor tudi itd. Pri ostalih mestih sami doženite, kaj kaže slika.
Te slike pa imajo drugo lastnost.
Vidite, da niso vse zgradbe enako velike, največja jo ona iz Beograda, najmanjša pa iz Skoplja, ljubljanska je zo-
Ijano, Beograd in Zagreb! Ge veste za število prebivalstva le v enem izmed narisanih mest, lahko s pomočjo sliko
[ Hi!
BEOGRAD
-2AGREB SUBOTICA SARAJEVO ZJVBiJAtfA SKOPLJE MARIBOR.
pet večja kot mariborska itd. Čemu to? Risar je hotel izraziti s slikami število prebivalstva v poedinih mestih, in sicer tako, da je kaka zgradba narisana tolikokrat večja, kolikokrat ima več prebivalcev ko druga zgradba. Primerjajte Ljubljano in Maribor, Zagreb in Ljub-
sklep,ate .na prebivalstvo vs.eh ostalih mest. Pri Ljubljani in morda tudi pri Mariboru pa boste morali sliko popraviti, ker bo sedaj po združitvi z okolico več prebivalcev. To bo dobra pomoč za zemljepisni pouk!
Rešitev naloge v 9. številki:
Račun se glasi:
524X325
1572 1048
2620
170300
To je bilo.baje zelo težko, pa ni, samo poskusiti je treba. Zato pa dajmo še eno:
654 X...
~
3270
¥.
29..24
Upamo, da bo zdaj lažje, ker se vidi iz gorenje rešitve, da s,tvar ni bila tako težka. Začnite pni številu 21 v zmnožku in takoj bo šlo vse ostalo — kakor po olju.
Za smeli.
Previsoka svote.
Učitelj: »Tonček, kako to, da irnaA v vseli seštevani a h previsoke svote?«
Tonček: »Čudno, saj' mi je pri seštevanju a tek pomagal!«
Učitelj: »Kaj pa je tvoj atek?«
Tonček: »Tam pri »Zlati goski«, kjer ste tudi vi na hrani, je »plačilni«.
Tekma.
»Kaj pa počenjajo ti ljudje?« »Tekmujejo, tečejo 100 metrov daleč!« »Čemu?«
»Prvi vendar dobi lepo nagrado!« »Čemu pa drugi tečejo zraven?«
*
Labirint,.
»Torej vendarle zopet labirint!« boste rekli, ko pogledate vaš list. Težko ne bo priti do sredine, samo precej zamotana pot je. Kaj pa predstavlja labirint? Prav za prav pajka, ki je razpredel svojo mrežo, pa sedi sredi nje ter preži na svoj pl^.n. Tisti plen — bedno muhico — mu lahko prinesete sam.:, a ne direktno v sredino, ampak po težavni 'in truda-polni poti. Torej dosti potrpežljivosti in uspeha!
- 40 — Hitra kazen.
Fant (pri sebi): »No, zn dena kega že lahko napravim.«
1.
Deklica (pri sebi): »Fantu sem dala denar, naj nasuje godcu saje v trombo. Kaj bo rekel, ko se bo zbudil? Ila, ha!«
3.
Gospod: »Tu imate, pa mi kaj lepag^ zatrobite.«
Gospod: »Joj, kaj pa je to?«