GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE G lavn i in odgovorni urednik: Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Prof. dr. Janez D U H O V N IK L e k to r ic a : Alenka RA IČ - BLA ŽIČ Tehničn i urednik: Danijel T U D J IN A U red n išk i odbor: Doc.dr. Ivan JEC ELJ Andrej K O M E L, u.d.i.g. Mag. Gojmir ČER NE Prof.dr. Franci S T E IN M A N Prof.dr. Miha T O M A Ž E V IČ Janja P E R O V IC -M A R O LT, u.d.i.g T is k : T IS K A R N A L JU B L J A N A d d Količina: 900 Izvodov Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/faks: 01 422-46-22, ob fi­ nančni pomoči Ministrstva RS za znanost in tehnologijo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za grad­ beništvo Slovenije. h t t p : / / w w w . z v e z a - d g i t s . s i Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospo­ darske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Žiro račun se nahaja pri Agenciji za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slovenš­ čini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov nasled­ njega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski obliki, m o r a j o biti priložene prispevku v originalu in dveh kopijah. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave], V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organi­ zator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek pri­ meren. Prispevke je treba poslati v treh izvodih in v elektronski obliki (WORD, EXCEL, AVTOCAD, DESIGNER). Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 L J UB L J A NA , J UL I J 20 0 1 LETNIK L STR. 153 - 172 VSEBINfi - CONTENTS Stran 154 Marjan Čerin___________________________ SANACIJA OBJEKTA ŠOLSKEGA CENTRA TOLM IN, POŠKODOVANEGA V POTRESU V POSOČJU SPOMLADI 1998 REPAIR OF THE EARTHQUAKE - DAMAGED BUILDING OF THE TOLMIN TRAINING CENTRE Stran 161 Domen Kušar___________________________ IZOBRAŽEVANJE, DELO IN ODGOVORNOST STAVBENIKA V SREDNJEM VEKU EDUCATION, WORK AND RESPONSIBILITY OF THE BUILDER IN THE MIDDLE AGE Stran 167 □rano Saje, Franc Saje___________ AVTOGENO KRČENJE BETONOV Z VISOKO TRDNOSTJO AUTOGENOUS SHRINKAGE OF HIGH-STRENGHT CONCRETE M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 SANACIJA OBJEKTA ŠOLSKEGA CENTRA TOLMIN, POŠKODOVANEGA V POTRESU V POSOČJU SPOMLADI 1 998 REPAIR OF THE EARTHQUAKE- DAMAGED BUILDING OF THE TOLMIN TRAINING CENTRE STROKOVNI ČLANEK UDK 699.841 MARJAN ČERIN P O V Z E T E K V prispevku je predstavljen način sanacije in protipotresne ojačitve objekta Šolskega centra Tolmin, ki je bil poškodovan v potresu v Posočju 12. aprila 1998. Osnovna nosilna konstrukcija objekta je jeklen skelet s polnilnimi stenami iz siporeks blokov. Stropne konstrukcije so armiranobetonske plošče. V kleti in pritličju je nekaj sten armiranobetonskih. Med potresom je največ poškodb nastalo na polnilnih stenah in oblogah iz siporeksa. Pregled objekta in projektno dokumentacijo sanacije so izdelali sodelavci Državne tehnične pisarne Bovec-Kobarid. Objekt se je saniral v poletnih počitnicah leta 1999. Sanacijo je izvajalo podjetje Primorje iz Ajdovščine pod nadzorom Državne tehnične pisarne. S U M M A R Y The paper p resen ts the repa ir and the s tru c tu ra l strengthening of the building of the Tolmin Training Centre which was damaged by the earthquake in the Soca Valley region on April 1 2th, 1998 . The basic load bearing structures are steel frames with infilled walls made by lightweight concrete blocks. The floor s tructu res are reinforced concrete slabs. In the basement and in the ground floor some walls are made by reinforced concrete. During the earthquake the most severe damages on the infilled walls and the coverage made by the lightweight concrete were occured. A fte r the earthquake the building was inspected and then the technical documentation was prepared by experts of the State Technical Office. The repair works on the building were done by company Primorje Ajdovščina in August, 1999 under the State Technical Office supervision. Avtor: mag. Marjan Čerin, univ. dipl. inž. grad., I.RA. Inženiring Radovljica, Gorenjska 26, 4240 RADOVLJICA M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 Potres v Posočju, ki je stresel tla 12. apri­ la 1998, je pustil za sabo posled ice na dokaj širokem obm očju. Zaradi večje oddaljenosti od epicentra potres v Tolm i­ nu ni povzročil to liko škode kot na Bo­ vškem in Kobariškem. Toda kljub temu je bilo poškodovanih kar nekaj novejših objektov. Pri večini so b ile poškodbe posledica napak tako pri zasnovi kot pri gradnji objektov. Primer takega objekta je Šolski center v Tolminu (slika 1). Zasnovan je tako, da je osrednji del objekta, v katerem je knjiž­ nica (visoka stalna obtežba), dvignjen nad drugimi deli (slika 2). Ta del prvotno ni bil povezan z drug im i deli, ampak je stal samostojno na jek len ih stebrih. Nekaj arm iranobetonskih sten, ki naj bi horizontalno stab iliz ira le objekt, je b ilo med gradnjo nadomeščenih kar s stena­ mi, pozidanimi iz siporeks blokov. Posle­ dica tega je bilo povečano nihanje objek­ ta med potresom, kar je povzročilo po­ škodbe predvsem na p o ln iln ih stenah s tem, da je bilo največ poškodb na osre­ dnjem delu objekta na mestu knjižnice. V skladu z Zakonom o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju je bil lastnik objekta (Občina Tolm in) upravičen do državne pom oči, to je do izdelave Slika 2: Knjižnica Glavna nosilna konstrukcija je izdelana kot jeklen skelet iz jeklenih stebrov in jeklenih nosilcev. Pod stebri so točkovni arm iranobetonski tem elji, ki so med se­ boj povezani z arm iranobetonskim i te ­ m e ljn im i nos ilc i. Polnilne in predelne stene so pozidane iz siporeks blokov de­ beline 22,5 in 12,5 cm. V kleti in p ritlič ju je nekaj sten ob hodniku arm iranobeton­ skih (slika 3), debeline 28 in 22 cm. Te rabijo predvsem za horizontalno s ta b ili­ zacijo objekta. Arm iranobetonske stene so tem eljene na pasovnih tem eljih . Stropne konstrukcije so izdelane kot ar­ miranobetonske plošče debeline 12 cm. Streha je ravna-nepohodna, nosilna kon- 1 .UVOD Slika 1: Zunanjost Šolskega centra Tolmin projektne dokum entacije za obnovo in sanacijo, financ iran ja določenega dela potrebnih sredstev in strokovnega nadzor­ stva med izvajanjem sanacije. Tako so pregled objekta in projektno dokumenta­ cijo obnove in sanacije izdelali sodela­ vci Državne tehnične pisarne Bovec-Ko- barid pod strokovnim vodstvom družbe GRAS d.o.o., Tehnološki park Gradbene­ ga inštitu ta ZRMK. Zato, da ne bi bil moten pedagoški proces, se je objekt sa­ niral v času poletnih počitn ic ju lija in av­ gusta leta 1999. Sanacijo je izvajalo po­ djetje Prim orje iz Ajdovščine pod stroko­ vnim nadzorom Državne tehnične pisar­ ne. 2 .OPIS OBJEKTA Objekt Šolskega centra Tolm in je bil zgrajen po potresu leta 1976. Nahaja se v kompleksu športne dvorane in d ijaške­ ga doma v južnem delu Tolmina. Zunanji gabariti delno razgibanega tlo risa znašajo ca. 110 X 60 m,. Po viš in i objekt obsega klet, p ritlič je in nadstropje. M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 Slika 3: Stene ob hodniku v kleti Slika 4: Izpad polnilne stene iz siporeksa v knjižnici Slika 5: Poševne razpoke na polnilni sten i iz siporeksa, nastale na stikih med bloki strukcija strehe je armiranobetonska p lo­ šča, 3. OPIS POŠKODB ZARADI POTRESA Arm iranobetonske stene med potresom niso bile poškodovane. Prav tako ni p ri­ šlo do poškodb na nosiln i jekleni kon­ s trukc iji. Polnilne stene iz siporeksa so bile bolj ali manj razpokane (slike 4-7). Razpoke so nastale pretežno po stikih med bloki, popustili pa so tudi stiki s ste­ bri in nosilci skeleta ter s stropno ploščo. Posamezne stene predvsem v osrednjem delu, kjer je kn jižn ica, so se nagnile - izmaknile iz okvirja skeletne konstrukcije. Med potresom je izpadlo ca. 40 % lamel obešenega stropa DAMPA. Zaradi razpok in reg ter že tako relativno lahkega siporeksa po ln ilne stene niso nudile zadostne zvočne izolacije med posam eznim i u č iln icam i, tako da je bil pouk zelo moten. Omenjene poškodbe kažejo na to, da se je v fazi projektiranja objekta sicer pazi­ lo na zadostno nosilnost konstrukcij, pre­ malo pozornosti pa je b ilo posvečeno podajnosti, kar je im elo za posledico nastanek poškodb med potresom na ne- nosilnih elementih. Svoje so prispevali še g rad ite lji, ki so predvidene armiranobe­ tonske stene nadom estili s stenami, po­ zidanim i iz siporeks blokov. 4. IZVEDBA OBNOVITVENIH, SANACIJSKIH IN OJAČITVENIH POSEGOV Sanacijske posege smo zasnovali tako, da smo poleg saniranja posledic potresa v največji možni meri odpravili tudi vzro­ ke za nastanek tako obsežnih poškodb. Izvedli smo naslednje obnovitvene, sana­ cijske in ojačitvene posege: - Z epoksidno sm olo smo injektirali raz­ poke v a rm ira nobe ton sk ih stenah v kletn i etaži v obm očju kotlovn ice in telovadnice ter v stropnih ploščah nad p ritlič jem v garderobah in v nadstrop- M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 Slika 6: Horizontalne razpoke na polnilni sten i iz siporeksa ju nad knjižnico. Razpoke sicer niso bile posledica potresa, ampak so nas­ tale zaradi re o lo g ije betona, ker pa zm anjšujejo nos iln o s t sten in p lošč, smo jih sanirali. - Na mestih, kjer so bile v prvotnem pro­ jektu predvidene arm iranobetonske stene, dejansko pa so bile izvedene iz siporeksa, smo obstoječe stene naj­ prej porušili ter nato skozi vse etaže izdelali nove arm iranobetonske stene. Armiranobetonske stene smo povezali z jekleno konstrukcijo s sidri, privar- jenimi na jeklene nosilce in stebre. - Močno poškodovane siporeksne ste­ ne v obm očju kn jižn ice smo porušili in nanovo pozidali. - Močno poškodovano siporeksno oblo­ go čelne stene v te lovadnici smo od­ stranili in jo nadomestili z opečno ste­ no s horizonta ln im i luknjam i v pros­ tor, ki ima nalogo toplotne izolacije in absorbirati zvok. Opečno steno smo s sidri povezali z zunanjo arm iranobe­ tonsko steno. - Vse razpokane spojnice med siporeks bloki v p o ln iln ih stenah in oblogah smo očistili in in stike na novo zapol­ nili (obojestransko oziroma enostrans­ ko). Obloge smo še dodatno sidrali v armiranobetonske stene. Slika 7: Nagnjena polnilna stena iz siporeksa - Za preprečitev izpada iz svoje ravnine sm o vse p o ln iln e siporeksne stene vpeli na nosilno jekleno konstrukcijo ob straneh in zgoraj (mestoma tudi na arm iranobetonsko ploščo). Vpenjanje smo izvedli s privaritv ijo jeklenih kot­ nikov oziroma jeklenih trakov na jek­ lene nosilce in stebre (slika 8 in 10). Na armiranobetonske plošče smo kot­ nike p riv ijač ili. Gornjo rego - horizon­ talno fugo med stenami in jek len im i nosilci smo o č is tili malte in jo zates­ n ili z poliuretansko peno. - S tike med s ip o re ksn im i s tenam i in arm iranobetonskim i stenami oziroma stebri smo san ira li tako, da sm o iz­ sekali pol bloka vsakega drugega skla­ da, rahlo poševno zavrtali v arm irano­ betonski element in vgradili v epoksid- no lepilo sidrne kljuke, slednje prekri- v ili v ravnino horizontalne rege, vgra­ d ili siporeksni blok in rege zapolnili z lepilom za siporeks (slika 9). - Nekatere po ln ilne stene iz siporeksa večjih dim enzij, kot so dolge in tanke stene v kleti, stene ob stopniščih, ste­ ne knjižnice in gornje stene telovad nice, je b ilo potrebno dodatno ojačiti Slika 8: Vpenjanje polnilnih siporeksnih sten v jeklene nosilce M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 Pogled _ CTl___ I__1 _ l J Jekleni profil 40x40x4 Izsekan vsak drugi zidak-blok, poševno zavrtana luknja za vgraditev sidra GA 08 v epoksidno malto Siporeks zid Tloris Siporeks zid Sidro-kljuka iz GA08 Izvrtina 016mm Slika 9: Sidranje polnilnih siporeksnih sten v arm iranobe­ tonske elemente Slika 10: Vpenjanje polnilnih siporeksnih sten v jeklene no­ silce z jeklenimi kotniki 1 3 / 9 / 2 0 0 0 Slika 12: Vertikalna jeklena vez na večji steni ob stopni­ šču Slika 13: Vertikalna jeklena vez na večji steni ob stopnišču Slika 11: Vertikalna jeklena vez in s transka p ritrd ite v pol­ nilnih siporeksnih sten na jeklene s teb re Slika 14: Ojačitev dolge stene ob hodniku M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 — U č iln ic e L J U — ------------ □\K\JLlJ\NNLULt\U - J e k le n o p o v e z o v a ln o p a lič je V e č n a m e n s k i p ro s to r J e k le n o p o v e z o v a ln o p a lič je / m m s z m m S a n ita r ije F iz ik a - k e m ija I..[J Slika 15: Shematični t lo r is osrednjega dela objekta Slika 16: Shematični prerez osrednjega dela objekta z jeklenim i ve rtika ln im i vezm i-s teb- rički (slike 11 do 14). - Obsežno popravilo (prefugiranje, s id­ ranje) sten je zahtevalo popravilo po­ vršinske obdelave, to je popravilo ome­ tov in ostalih stenskih oblog. - Tanke polnilne siporeksne stene debe­ line 10 oziroma 12,5 cm, so tudi več­ jih dolžin in višin, smo o jačili s tanko- slojnim ometom, arm iranim s stekle­ no mrežico. - Za izbo ljšan je zvočne izo la c ije smo na s ipo reksne p rede lne stene med u č iln ic a m i o b o je s tra n s k o p r it r d il i mavčne plošče debeline 12,5 mm. - Na mestu d ila tacije med šolskim ob­ jek to m in te lo v a d n ic o sm o izd e la li pravilno dilatacijsko rego. Iz d ilatacije smo o č is tili malto in beton, pravilno ravno oblikova li robove ter d ila tac ijo zaprli s trajno elastičn im kitom . - Obešen strop DAMPA smo obnovili in dodatno u č v rs t il i. D em ontira li sm o p ločev inas te lam ele in jih ponovno nam estili z varovalkam i, ki se s ice r u p o ra b lja jo pri m ontaži in p re p re ­ čujejo izpadanje, prvotno pa niso bile nameščene. Poškodovane lamele pa smo nadom estili z novim i. - Osrednji del objekta, kjer je knjižnica, smo togo povezali v v iš in i stropn ih konstrukcij z drugim i deli objekta, ki v s e b u je jo a rm ira n o b e to n ske stene (sliki 15 in 16). Ker je stropna a rm i­ ranobe tonska p lo šča k n již n ic e ca. 1,28 m višje od stropne plošče osta­ lega dela, smo togo povezavo izvedli na dveh mestih s poševnim jeklenim p a lič je m (s lik i 17 in 18). O blika pa lič ja se je prilagod ila razpoložljivem u pros to ru med je k le n im a nos ilcem a knjižnice in ostalega dela objekta. Pa- lič je sm o z zvari p r itrd ili na jeklene nosilce ter nato na jeklene p ločev i­ ne, ki sm o jih s s id rn im i v ijak i TSA M 16 (8 kom na vozlišče) p ritrd ili na arm iranobetonske plošče (s lik i 19 in 20 ) . 5. SKLEP Z obnovitvenim i in sanacijsk im i posegi na objektu Šolskega centra v Tolm inu smo ne samo sanirali posledice potresa, ampak tudi izboljša li njegovo potresno M. ČERIN: Sanacija objekta šolskega centra Tolmin, poškodovanega v potresu v Posočju spomladi 1998 Slika 19: P ritrd ite v paličja na zgornjo ploščo pod knjižnico Slika 20: P ritrd ite v jeklenega paličja na spodnjo ploščo objekta objekta je povzročila znatne poškodbe na poln iln ih stenah in oblogah iz siporeksa. Zato smo z vgraditv ijo novih arm iranobe­ tonskih sten povečali horizontalno togost, hkrati pa smo v n ivo ju stropne kon­ strukcije nad pritlič jem povezali še osred­ nji del (kn jižn ico) z drugim i deli objekta. Polnilne stene smo še dodatno s idra li v nosilne konstrukcije, tako da se prepreči izpad sten iz n jihov ih ravnin. Prav tako smo za povečanje varnosti sanirali pritr­ ditev lamel obešenega stropa DAMPA. Pom anjkljivo zvočno izo lacijo predelnih sten med posameznim i učilnicam i, ki je v preteklosti m o tila pouk, smo uspeli znatno izboljšati z zatesnitvijo vseh reg na stenah in z oblaganjem sten z mavčnimi ploščam i. LITE R A TU R A PREDLOG ZA OBNOVO IN SANACIJO ob jekta Š o lsk i center Tolm in, poškodovanega v potresu v Posočju spom lad i 1998, pro jekt št. 34A, ap ril 1999, Vlada republike S love n ije - Državna tehn ična pisarna B ovec-K obarid D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku IZOBRAŽEVANJE, DELO IN ODGOVORNOST STAVBENIKA V SREDNJEM VEKU EDUCATION, WORK AND RESPONSIBILITY OF THE BUILDER IN THE MIDDLE AGE ZNANSTVENI ČLANEK UDK 69-051 "6 5 3 " (091) DOMEN KUŠAR P O V Z E T E K S propadom Rimskega imperija se je končalo obdobje, za katerega je bila značilna urejenost, visoko tehnično znanje te r velika gradbena aktivnost. Srednji vek je na začetku pomenil nazadovanje gradbene dejavnosti, kasneje pa iskanje novih poti in novih rešitev, ki naj bi ustrezale zahtevam gotike in renesanse. Odgovornost za kakovostno in varno zgradbo je imel glavni stavbenik1. Znanje in spretnost si je nabral med ukom, kjer je začel kot vajenec te r lahko prek pomočnika dosegel stopnjo mojstra. Osnovno znanje si je izpopolnjeval s sodelovanjem pri večjih gradbenih podvigih in ga nato prenašal v svoje okolje, kjer je delal kot član ceha. S U M M A R Y The collapse of Roman Empire had great consequences to the building activities. The centuries of settledness, high technical knowledge and big building projects ended. The middle age means retrogression of building activities, but it also means searching new ways and posibillities of the building requested by the gothic and renesainse. The builder had been responsible for the quality and safety building. He got knowledge and the skill during the teaching process. He started as an apprentice and through the assistant he could reach the position of the master. He could improve his basic knowledge at the bigger projects. He use this knowledge in his own milieu where he work as a member of the local guild. A vtor: Asistent, Domen Kušar, univ.dipl.inž.arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana. D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku UVOD Propad Rimskega im perija je pom enil propad enotnosti ce lotnega prostora, ki ga je obsegal. Države, ki je z dobro no­ tranjo ureditvijo, razvito trgovino, tehno­ log ijo in vojsko om ogočala blagostanje prebivalstva, ni b ilo več. S ledilo je nekaj burnih sto le tij negotovosti, ki so pom et­ le z ostanki rimske zapuščine. Zaradi sla­ bih varnostnih razmer je bil glavni c ilj prebivalstva, vsaj na začetku srednjega veka, golo preživetje. Ko so se v 11. sto­ letju razmere počasi um irile , je b ilo več možnosti za tehn ičn i in gospodarski razvoj. Žal pa je b ilo takrat veliko an tič­ nega znanja že pozabljenega. Gradbena dejavnost je po propadu Rims­ kega cesarstva nazadovala oziroma sko­ raj zamrla. Preživeli staroselci so po begu pred novim i zavojevalci grad ili na hitro zidana in lesena b iva lišča na težko do­ stopnih utrjenih krajih, vendar so tudi te naselbine ščasoma propadle oziroma so bile uničene. Arhitektura novonastalih zgradb je b ila skromna. Večinom a so b ile to lesene koče. Nekoliko večjo am bic ijo je doživela le gradnja obz id ij, utrdb in cerkva. Ti objekti so b ili grajeni iz kamna in opeke. Gradbena dejavnost se je razmahnila šele kasneje, ko se je preseljevanje narodov končalo in so spet nastale močne državne tvorbe. Začela se je gradnja samostanov, katedral in mest. S lednja so največkrat nastala na ostankih nekdanjih rim skih naselij. Rimske ruševine so pom enile tudi priročno skladišče gradbenega ma­ teriala, ki so ga s pridom izkoriščali. Z njim so gradili predvsem najpom em bnej­ še zgradbe. Ostale zgradbe, predvsem hiše, so bile še dolgo časa pretežno le­ sene. Eden od razlogov za opuščanje gra­ dnje v kamnu a li opeki je b ila visoka cena, saj ta način zahteva več znanja, spretnosti, orodja in dražji m aterial. Za postavitev preproste lesene koče je bil v 1 skrajnem primeru dovolj le gozd in seki­ ra. Poleg tega so gozdovi prekrivali zna­ ten del Evrope. Kritina je bila lesena ali slamnata. V dobi gotike je gradbeništvo dob ilo nov polet. Izziv je ponujala gradnja cerkva, predvsem katedral. Burgundski menih Radulf Glaber (1050) je veliko gradbeno dejavnost tistega časa označil s p rispo­ dobo, da se je Evropa pom ladila in okra­ sila z belim okrasjem cerkva. To kaže na to, da so cerkve gradili predvsem iz kam­ na in ne več iz lesa. Poleg velikih cerkva so gradili tudi samostane, manjše cerkvi­ ce in kapele (slika 1). Kolikšen obseg je pom enila ta gradnja, pove podatek, da je b ilo za gradnjo sakralnih stavb med 11. in 14. s to le tjem samo v Franciji pora­ bljenega več kamna kot za vse gradnje v starem Egiptu. Zgrajeno je bilo 80 kate­ dral in prek 500 velikih cerkva (Marinko, 1 9 9 9 :1 6 9 ). Pri tem so graditelji nema­ lokrat tudi precenjevali svoje zmožnosti in poznavanja tehnike ter konstrukcije. Posledice tega so b ile porušitev dela ali celotne zgradbe oziroma večstoletna grad- Slika 1: Srednjeveško g radb išče. Miniatura iz 15. stoletja prikazuje gradnjo samostana v Schoenauu (Kušar, 1999:32], 1 Pri opisih graditve naletimo na več poimenovanj vodje gradnje, kot na primer: magister operiš, magister fabricae, operarius, massarkis... Slednja dva največkrat pomenita stavbni vodja. Včasih so operarius dosledno prevajali s stavbenikom. Pri gradnji cerkvene arhitekture so bili operariusi večkrat duhovniki. Posvetni arhitekt je bil caput magister ali protomagister [Mušič, 1965: 167). V nadaljevanju je zaradi večje preglednosti uporabljeno ime stavbenik oziroma glavni stavbenik. D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku Slika 2: Shema komunikacij katedrale. Katedrala je bila povezana s sistemom stopnic in horizontalnih poti, katere so delavci uporabljali za prihod na delovišče. P ri delih na velikih višinah so imeli tam tudi improvizirane kuhinje, da delavci niso izgubljali preveč časa s hojo na tla in nazaj CFitchen, 1961: 221 nja oziroma celo njeno nedokončanje. Tako velika gradbena aktivnost je zapo­ slovala množico ljud i različnih poklicev, od kamnosekov, tesarjev, krovcev, stek­ larjev, kovačev, do mizarjev in čisto na­ vadnih fizičnih delavcev. N ajbolj odgo­ vorno in tudi na jbo lje plačano delo so imeli glavni gradite lji. Ti so b ili posebni ljudje, ki so imeli za seboj zahtevno šo­ lanje, ter so se med svojim delom mora­ li spopadati z raz ličn im i težavami, ki so se pojavljale med gradnjo. NEVARNOSTI IN VARNOSTNI PRINCIPI V GRADNJI Potresi, porušitev in požar so bile pogla­ vitne nevarnosti, ki so ogrožale zgradbe med gradnjo in uporabo. Potresi pravza­ prav niti niso povzročali prehudih pregla­ vic. Ohranili so se v ljudskem spom inu, večjega vpliva na nadaljn jo gradnjo pa niso imeli. Ob tem je treba poudariti de j­ stvo, da je bila večina zgradb preprostih - lesenih, grajenih iz kladnih sten a li v predalčni konstrukciji, ki učinke potresa dobro prestanejo. Kljub temu pa je bilo nekaj katastrofalnih potresov, ki so po­ vzročili žrtve in naredili precej škode, predvsem na zidanih zgradbah. Pri nas je bil zlasti hud potres 1511, ki je porušil večino zgradb na Kranjskem (Fister, 1986: 127). Bolj pogosta je b ila porušitev zgradbe med gradnjo. Nekakovosten material in izvedba ali pom an jk ljivo znanje so večkrat ogrožali varno gradnjo. Predpi­ sov, ki bi urejali to področje, še ni bilo. Zato je bila pomembna osebna odgovor­ nost graditelja. Ta se je lahko zanašal le na samega sebe, svojo izobraženost, izkušnje in spretnost. Uporaba odprtih ogn jišč za kuhanje in ogrevanje ter lesa kot glavnega gradbe­ nega m ateriala je b ila ve likokra t vzrok požara. Ogenj je ogrožal tako posamez­ ne hiše kot celotna mesta. L jud je so se zato že zgodaj zavedali tega problem a in ga skušali na različne načine rešiti. Različne rešitve pa so vp liva le tudi na gradnjo in podobo zgradb. GRADITEV VEČJIH ZGRADB IN ODGOVORNOST GLAVNEGA GRADITELJA Pri gradnji moramo vsekakor loč iti gra­ dnjo ve lik ih javnih objektov, kot so bile na prim er katedrale, palače in utrdbe, od majhnih stanovanjskih objektov. Gradnja katedral je bila vsekakor vrhunski dogo­ dek, ki je imel velik vp liv na širšo oko li­ co. Pomenila je zbor n a jbo ljš ih zam isli tis tega časa in izmenjavo izkušenj. Pri tem so sodelovali tudi strokovnjaki iz dru­ gih dežel. S tem lahko razložimo enotnost posameznih arhitekturnih slogov. Ideje in znanje so se namreč le tako lahko širile po vsej Evropi. Poleg te širše razsežnosti je bila gradnja morda še bolj pomembna za kraj in njegovo oko lico . Pomenila je odlično šolo za lokalne gradite lje in dru­ ge obrtnike, ki so pri tem sodelovali. D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku Novo p ridob ljeno znanje in izkušnje ob delu so tudi kasneje uporab lja li pri svojem delu. O brtniki in delavci so začeli p rihajati v mesto, ko se je razvedelo, da se bo gra­ d il ve lik objekt (cerkev, m o s t,...) . Delo jim je odredil glavni stavbenik oziroma m o js tri, ki so b ili odgovorni za izvedbo posameznih del. Zanimivo je, da v stav- barnicah ni b ilo zaposlenih tis tih obrt­ nikov, ki so že b ili člani mestnih cehov. Največjo odgovornost za objekt je imel glavni stavbenik. Imel je več nalog: 1. Najvažnejša naloga je bila izdelava načrtov za zgradbo in vodenje grad­ nje. Razlika med zasnovo in vodenjem gradnje v srednjem veku ni bila ved­ no jasna (Fitchen, 1 9 8 8 :1 9 ). Za us­ pešno izveden projekt je moral glavni stavbenik dobro poznati materiale in tehnolog ijo obdelave in vgradnje. Pri tem se je lahko zanašal le na svoje znanje in izkušnje. Zanimiva je bila razprava med ita lijanskim i in francos­ kim i m ojstri glede gradnje milanske katedrale. Francoski m ojster Jean je opozarjal stavbni odbor, da so opor­ niki prešibki. Italijanski mojstri so te­ mu nasprotovali, češ da je italijanski kamen b o ljš i-trdne jš i od francoske­ ga (M ušič, 1965: 217). 2. Načrtovanje in organiziranje redne oskrbe z gradbenim materialom je bila druga naloga glavnega stavbenika. Iz­ brati je moral ustrezen sistem prevo­ za, posebno tam, kjer je bilo več raz­ ličnih možnosti (voda, kopenske poti). Poleg g lavne preskrbovalne poti je im elo gradbišče navadno še rezervne poti za prim er raznih nezgod (slika 2). 3. Nabava ali izdelava potrebnega orod­ ja, ki so ga potrebovali na gradbišču (na prim er vrvi in lestev). Tudi razni škripci, v itli in podobne naprave raz­ lične teže, oblike in zm ogljivosti so imele stalno mesto v skladišču orodja vsakega stavbenika. Graditelj je prav tako moral voditi pomožna inženirska dela, kot je b ila postavitev pomožnih kons tru kc ij, v itlo v , odrov, opažev in podobno (slika 3). 4. V rhovn i nadzor nad podizva ja lc i in kakovostjo njihovega dela je imel glav­ ni stavbenik. Da je uspešno opravljal nadzor, je moral poznati način dela in zmožnosti drugih obrtnikov (kamno­ sekov, zidarjev, tesarjev, rezbarjev, po la g a lce v m ozaikov in marmorja, s lika rje v). Zato je razum ljivo, da je moral obvladali različne poklice (zi­ dar, kamnosek, tesar, kipar, pasar in drugo). 5. Skrb za varnost na gradbišču in var­ nost zgradbe. Stavbenik je odgovarjal za celotno gradnjo od zamisli do kon­ ca izvedbe. Zavedati se je moral tudi vseh m orebitn ih nevarnosti ter poskr­ beti za ukrepe, da do nesreč ne bi priš­ lo. Poleg tega je moral stavbenik po­ skrbeti za prim erno pritrd itev odrov, da jih ni podrl veter, pri izkopu grad­ bene jame je moral poskrbeti za zava­ rovanje brežin, da se niso sesedale, oziroma da ni gradbišč zalila talna vo­ da. Njegovo delo je bilo tudi določi- Stika 3: Shema dvigovanja težkih bremen med gradnjo katedrale (Fitchen, 19B1: 1391 D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku tev in ureditev mest za posebna orod­ ja in naprave (š k rip c i) . Prav tako je moral p redv ide ti način razodranja, zlasti pri izgradnji obokov (Fitchen, 19 8 8 :2 4 -2 5 ). CEHI V GRADITELJSTVU Pri obravnavi izobraževanja, dela in od­ govornosti grad ite lja ne m orem o mim o cehov. Tako kot druge stroke tistega časa so se tudi gradite lji v posameznih mestih združevali v obrtniške skupine (zadruge), ki so se imenovale cehi. Pojav cehov je bil povezan s preobratom v načinu vo­ denja in vladanja (Keen, M., 1993: 86, 91). Cehi so im eli na začetku vlogo vzgoje meščanskih vrlin (delovne d isc ip line , solidarnosti, poštenosti) in strokovne usposobljenosti za določeno delo. Tvo­ rili so jedro meščanstva in so močno vplivali na trad ic ijo . Velik poudarek je bil na poštenosti in časti. V rokah cehov je bila tudi obrtna oblast. Preganjali so delo na črno (šušm arstvo) in sod ili v sporih med člani ter v prim erih kršitev cehovskih pravil. Znak uradne m oči je bil cehovski pečat. Cehovska pravila in lis tine so hra­ n ili v cehovski sk rin ji (M ohorič , 1957: 36). Med svojim delovanjem je cehovstvo dosegalo vzpone in padce. Zaradi nači­ na organiziranja in m onopolnega ob­ našanja so im eli precejšnjo moč. Žal pa so bili večkrat tudi zaviralni dejavnik pri uveljavljanju novih postopkov gradnje. Oblast se je zato pogostokrat vmešavala v delovanje in organiziranost cehov, s čim er je skušala zm anjšati moč cehov. Cehi so svoje pravice in p riv ileg ije bolj ali manj uspešno branili do 19. stoletja, ko so b ili leta 1859 na področju Avstro- Ogrske razpuščeni. Zamenjale so jih obrtne zadruge, ki so posodobile ob rtn i­ štvo ter prinesle tudi drugačen, m oder­ nejši način urejanja odnosov med m o j­ strom, pom očnikom in vajencem (M oho­ rič, 1957: 4 4 - 52). K ljub temu iahko rečemo, da so cehi odigrali pozitivno v lo ­ go pri širjenju gradbenega znanja in var­ nostnih principov. Obenem so zagotavlja- H J J ' S / A Slika 4: Klesarski oziroma m ojstrski znaki. Zaradi lažjega pregleda opravljenega dela in plačila so imeli m ojstri svoj znak, ki so ga vklesali v izdelan ele­ ment. Po tem znaku je vodja točno ugotovil količino in kvaliteto opravlje­ nega dela. Gornja znaka sta iz P tu js­ ke gore, sledijo znaki iz Mengša, Begunj, Viča-Ljubljane, Malega kočni­ ka p r i Turjaku, /ngo/stadta, Cerknice in Admonta. li tudi dokaj dobro organizirano in varno izvedbo del. Svojo kariero je stavbenik začel kot vajenec ter nato prek pomočnika dosegel stopnjo m ojstra. Vajenec je lahko postal, kdor je dopolnil 14 let in ni bil nezakon­ ski otrok. Preden je postal vajenec, je moral biti vsaj tri tedne na preizkušnji. Ob sprejemu je b ilo potrebno plačati takso, ki so jo p lačali starši a li skrbn iki. Revežem je bila taksa lahko znižana ali pa so je b ili oproščeni. Vajenci so m orali imeti tudi poroka, ki je ja m č il, da bo vajenec ostal pri m ojstru tako dolgo, kot je b ilo dogovorjeno. Po državni odločbi 5. januarja 1785 so m orali im eti vsaj dve leti šolskega pouka. Vajenci so navadno živeli pri m o jstru . Ko so se že nekaj naučili, so dob ili tudi p lačilo. Učna doba je bila različna. Če se je na prim er učil za kamnoseka le tri leta, je lahko nato sam ostojno delal kot zidar, kar je b ilo pom em bno za gradnjo tako imenovane “ ljudske arhitekture” . Zaključek {oprosti­ tev) je za vajence potekal v skladu s ceho­ vskim i cerem onijam i. Vajenec je dobil tud i učno pism o, ki sta ga podpisala m ojster in dva člana ceha. Po koncu večletnega uka je moral vajenec vsaj za eno leto po svetu. Potovanja so b ila uradno zahtevana do 30. marca 1776. Pomenila so spoznavanje novega znanja in tehno lo g ije ter pridob ivan ja izkušenj. Vsak se je na potovanju javil v prenočišču (Herberg), kjer je dobil običajno “ darilo ” za kritje stroškov. Če v treh dneh ni našel dela, je moral oditi (M ohorič, 1957: 38). Po nekaj letih se je vrn il in se zaposlil pri m ojstru kot pom očnik. Po določenem času je lahko (na m ojstrovo željo) postal palir (appareilleur) in s tem tudi njegov nam estnik. Njegova naloga je b ila do­ ločanje mer kamnov in izdelava načrtov in šablon za njihovo izdelavo. Če se ob­ delani kamen ni prilega l na določeno m esto in je m o jster odkril napako, je moral palir plačati kazen. Kolikor je nato pa lir kamen sam vgrad il, za to ni dob il plačila. Če pa kamen ni bil več uporaben, je moral palir plačati m ojstru še poseb­ no kazen. Kadar je m ojster vod il več gra­ denj hkrati, ga je nadom eščal palir. Pri večjih delih je m ojster lahko najel še dru­ ge prija te ljske mojstre. Postati mojster1 je bil težak in dolgotrajen proces. Razlikoval se je od obrti do obr­ ti. Glavne značilnosti graditeljske obrti so bile: najprej je moral bil vajenec, potem pom očnik, nato je moral leto dni delati v kraju, kjer je želel postati mojster. Če je želel pom očnik postati m ojster, ni b ilo nujno, da je bil prej tudi palir. Vendar pa je moral služiti še dve leti pri vod ji grad­ bišča (de lovod ji). Tu je moral vod iti izpeljavo (projekta) od (kiparskega) m o­ dela, zasnove in risanja načrtov do izve­ dbe šablon, po katerih so nato kamnoseki klesali sestavne dele in okraske. Voditi so morali tudi kamnoseški dnevnik. Po dveh letih dela je pom očnik nače lo­ ma lahko postal mojster. Pred tem pa so morali biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. Ti so se od mesta do mesta razlikovali. Gla­ vni pogoji so b ili: poroka, m ojstrski izpit in mojstrsko delo ter p lačilo drage poje- D. KUŠAR: Izobraževanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku dine, V tem času je moral postati še la­ stn ik hiše, v kateri se je opravljala ta obrt. Ko je dobil m ojstrsko pravico, so oblasti obvestile ceh, naj ga sprejme, Tu je imel ceh možnost ugovorov. Določanje števi­ la m ojstrov in pom očnikov je bilo v p ri­ s to jnosti cesarja. Sprejem v ceh je ve­ likokrat stal mnogo denarja (takse, poje­ d ine). Zato so se proti tej razsipnosti ob lasti bojevale z uredbami (M ohorič, 1957: 48). Pomočnike in vajence je lahko imel le m ojster, ki je imel m ojstrsko pravico. Število vajencev in pom očnikov je b ilo natančno določeno. (Lexikon des M itte l­ alters I, 1980: 1557). Prvotno je lahko imel mojster le enega vajenca. Če pa je hkrati vodil delo na več objektih, jih je imel lahko največ pet. Z okrožnico 13. avgusta 1776 je bila odpravljena do loč­ ba, da se je sprejelo novega vajenca, ko je bil predhodni že oproščen. Po dekretu 29. maja 1816 je sm el im eti m ojster neom ejeno število vajencev (M ohorič, 1957: 44; Lexikon des M itte la lte rs I, 1980: 1554). Delovni čas je bil poleti od pete ure zju­ traj do sedme ure zvečer. Zjutraj in op o l­ dne je b ila ena ura namenjena obedu, zvečer pa pol ure. Delalo se je od pone­ deljka do sobote popoldne. Pozimi je bil delovni čas krajši, namesto dobrih enajst le osem do devet ur. Zato je b ilo ponekod p lačilo pozimi tudi za 1/3 manjše. Zara­ di raz ličn ih praznikov so im eli na leto okoli 40 delovnih dni dopusta. Izplačila so bila tedenska (izplačali so jih ob koncu tedna) ali vse naenkrat (slika 4). Pri tem je obstajala bojazen, da bi se v prim eru prvega načina gradnja lahko po nepotrebnem precej zavlekla, pri drugem pa je obstajalo vprašanje kakovosti oprav­ ljenega dela, saj so se nekatere napake lahko pokazale šele kasneje. Višina p lač i­ la je b ila predvsem odvisna od izobraz­ be. Tako so dobivali z idarji in m izarji dvojno do petorno plačilo, podajači 1,5 do 2-kratno in ženske enkratno p lačilo . Pom očniki stavbarnic v Strassburgu, Freiburgu in Regensburgu so dobivali enako p lačilo . V Regensburgu so poznali tud i dodatek za bolj nevarno višinsko delo. Kamnoseki so dobivali boljše p lač i­ lo kot pom očniki drugih poklicev. Tako je leta 1414 kamnoseški pom očnik teden­ sko zaslužil 9 š illingov, kovač pa le 5,4. Najbolje je bil plačan glavni stavbenik. Plačilo je b ilo tedensko, letno ali oboje. Poleg denarnega p lač ila so b ili plačani tudi v blagu in oskrbi. Tudi palirji so lahko dobivali letno nagrado, ki je bila seveda nižja od mojstrove. Njihov tedenski zaslužek pa je bil primerljiv z zaslužkom pomočnikov. SKLEP Od sredine srednjega veka naprej se je gradbena dejavnost živahno razvijala. Konec brezpravja in relativen mir je po­ menil tudi spodbudo za izobraževanje gradite ljev. Cehovski sistem izobra­ ževanja, ki je povezoval prakso, timsko delo, “ strokovna potovanja” in tudi si­ stem napredovanja, je bil v osnovi zasta­ vljen zelo sodobno. Morda na koncu zato tudi ni preveč drzna trditev, da je bilo prav gradbeništvo tis to , ki je s svojim razvojem in iskanjem novih boljših reši­ tev povzročila v renesansi razcvet tudi na drugih področjih znanosti. LITE R A TU R A Fister, P: U m etnost stavbarstva na S lovenskem . Cankarjeva založba, L jub ljana , 1986. F itchen, J.: The C onstruc tion of G oth ic C athedrals. The U nivers ity of C h icago Press. Chicago, 1961. F itchen, J.: M it Leiter, S trick und W inde. B irkhäuser. Basel, 1988. Garrison, E.: A H isto ry of E ngineering and Tehnology, 1998. Gospodarska in družbena zgodovina S lovencev. SAZU, DZS, L jub ljana, 1970. Keen, M .: S rednjeveška Evropa (N aslov izvirn ika : The Pelican H istory of m edieval Europe). Cankarjeva založba, L ju b lja ­ na, 1993. Kušar, J.: K onstru iran je in d im enz ion iran je : osnove. Fakulteta za arh itekturo , L jub ljana , 1999. Lance, D.: B ib lio g ra p h ica l d ic tio n a ry of the h is to ry of Technology. London, N.Y, 1996. Lexikon des M itte la lte rs I (10. Izdaja), A rte m is Verlag, M ünchen, 1980. M aclean, J., Scott, J.: The Penguin D ic tiona ry of B u ild in g . Penguin books, London, 1993. M acN eil, L: An Encyklopedia of the H isto ry of Technology. London, New York, 1996. M arinko, J.: V loga izvajalcev v sodobni sakralni a rh itekturi (Sakralna arh itektura v s lovenskem prostoru). Fakulteta za arh i­ tekturo Univerze v L ju b lja n i in Krščanska ku ltu rna zveze Celovec, L jub ljana , 1999. M ohorič , L: Zgodovina obrti in in d u s trije v Tržiču. M estn i muzej Tržič, DZS L jub ljana , 1957. M ušič , M.: V e lik i a rh itekti I. Založba Obzorja M aribor, 1965. M ušič , M.: V e lik i a rh itekti II. Založba O bzorja M aribor, 1966. Sm ith , M., R.: Does Technology drive H istory? MIT C am bridge, 1994. Sagadin, M,: A jdna nad Potoki. M in is trs tvo za ku ltu ro , Uprava Republike S iove ije za ku ltu rno ded išč in o , L jub ljana. Zadnikar, M.: Rom anika v S lo ve n iji. DZS, L ju b ljana , 1982. D. SAJE, F. SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo AVTOGENO KRČENJE BETONOV Z VISOKO TRDNOSTJO AUTOGENOUS SHRINKAGE OF HIGH-STRENGTH CONCRETE ZNANSWENI ČLANEK UDK 691.34 : 620.1 : 539.5 DRAGO SAJE, FRANC SAJE P O V Z E T E K V članku je predstavljen časovni razvoj avtogenega krčenja betonov visoke trdnosti. Pri betonih visoke trdnosti ta oblika krčenja predstavlja znaten delež celotnega krčenja betona, zato smo velikost avtogenega krčenja primerjali z velikostjo celotnega krčenja betonov visoke trdnosti. Za primerjavo smo predstavili tudi delež avtogenega krčenja glede na celotno krčenje betona običajne trdnosti. Pri preiskovanih betonih smo spreminjali količino veziva in vrsto kemičnega dodatka te r uporabili mikrosiliko. Vodovezivna razmerja teh betonov so se spreminjala med 0.28 in 0.52. S U M M A R Y The paper deals with the time development of autogenous shrinkage of high-strength concrete. A t high-strength concretes this type of shrinkage presents a considerable share of the tota l concrete shrinkage. For th is reason the amount of autogenous shrinkage was compared to the amount of the to ta l shrinkage of h igh-strength concretes. For a comparison we presented also the share of autogenous shrinkage compared to the to ta l shrinkage of normal concrete. At the tested concretes we were changing the quantity of the binder, the type of chemical admixture and silica fume was used. The water-binder ratios of these concretes varied between Q.28 and 0.52. Avtorja: mag. Drago Saje, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Ljubljani, FGG, Jamova 2, Ljubljana izredni profesor, dr. Franc Saje, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Ljubljani, FGG, Jamova 2, Ljubljana 1 . U V O D Mehanske in reološke lastnosti betonov se zaradi dolgotrajnega procesa hidrata- cije s časom sprem in ja jo . H idratacija cementa, katere izvor je kem ijska reakcija portland cementa z vodo, ima za posle­ dico form iranje h idratizirane cem entne paste, ki je bistveni element trdnosti be­ tona. Med eksotermnim procesom hidra- tacije se sprošča toplota, ki povzroča to ­ plotno deform iranje betona. Istočasno pa je kemijska reakcija cementa z vodo vzrok za zmanjšanje volum na cementne paste in za zmanjšanje volum na betona. Če izvzamemo krčenje zaradi karbonati- zacije, p lastično krčenje in temperaturno krčenje, razdelim o krčenje betona na avtogeno krčenje in krčenje zaradi su­ šenja [A 'itcin, 1997], Avtogeno krčenje betona, ki ga nekateri avtorji im enuje jo tudi h idratacijsko krčenje, je posledica samoizsuševanja v porah cem entne pa­ ste ozirom a porabe vode pri h idra taciji D. SAJE, F. SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo cementa. To je krčenje zapečatenega be­ tona, ki predstavlja notranjost debelih betonskih elementov ali notranjost m asi­ vnih betonov, kjer ni izmenjave vlage med betonom in oko lico . Kemično krčenje cementne paste predstavlja zmanjšanje volum na cem entne paste, ki se pojavi zaradi kem ičnega vezanja vode v proce­ su h idra tacije cementa. Rezultirajoča prostornina produktov, ki se form irajo pri reakciji vode in cementa, je manjša od prostornine vhodnega cementa in vode skupaj [Le Chatelier, 1904], Pri do loče­ ni stopnji procesa strjevanja prične no­ silna mikrostruktura cementne paste pre­ prečevati, da bi se le-ta krčila enako kot v primeru prostega kemičnega krčenja. To oviranje krčenja povzroči dodatne praz­ ne pore, kar prispeva k povečanju skup­ ne prostornine por v strju joč i se cementni pasti. Pore, nastale zaradi kem ičnega krčenja, igrajo pomembno vlogo pri avto­ genem krčenju. Med procesom hidratacije se voda pora­ blja za tvorbo h idratacijskih produktov. Z napredovanjem procesa h idra tacije se povečuje volum en por, ki so posledica kem ičnega krčenja cementne paste. Po Boylovem zakonu je porast volum na za­ prtih por povezan s padanjem tlaka zraka v porah. Padanje tlaka posredno vpliva na relativno vlažnost v porah. Ob vzposta­ v ljan ju term odinam ičnega ravnotežja v porah cementne paste izhlapeva najprej prosta kapilarna voda, nato pa voda iz adsorpcijske ravnine stene pore. Tanj­ šanje adsorpcijske plasti vode na stenah por povzroča natezne napetosti v adsor- pc ijsk i ravnini. Te natezne napetosti v adsorpcijsk i ravnini povzročajo znatne deform acije , ki se jim struktura upira s svojo trenutno togostjo. V začetnem ob­ dobju procesa strjevanja, ko je modul e lastičnosti še razmeroma nizek, lahko om enjene natezne napetosti povzročijo ve like zunanje deform acije, ki jih im e­ nujemo avtogeno krčenje. Ker je vzrok vseh ob lik krčenja, razen krčenja zaradi karbonatizacije, izguba ozirom a poraba vode v betonu, sta ve­ likost in stopnja krčenja betona močno odvisna od vodocem entnega oziroma vodovezivnega razmerja betonske meša­ nice ozirom a od trdnosti betona. Z zniževanjem vodovezivnega oziroma vo­ docem entnega razmerja se povečuje delež avtogenega krčenja betona [Le Roy, 1993 ], Pri betonih visoke trdnosti, pri katerih je vodovezivno razmerje razmero­ ma nizko, avtogeno krčenje predstavlja pomemben del celotnega krčenja betona. Avtogeno krčenje betona je izotropen pro­ ces [Ai'tcin, 1998] in je pravilom a neo­ dvisno od oblike in velikosti vzorca. Večji del avtogenega krčenja, ki se začne že po nekaj urah po zamešanju, odvisno od vr­ Oznaka mešanice Mix 1 Mix 2 Mix 3 Mix 4 Mix 5 Fini agregat 0-4 [kg/m3] 1080 1133 1134 1130 1054 Grobi agregat 4-16 [kg/m3] 719 755 755 752 702 Količina veziva [kg/nr3] 500 400 400 400 400 . Količina mikrosilike [% vezir a] 10 10 “ 10 - Vrsta superplastifikatorja ( D d ) (2) (2) - Vodovezivno razmerje 0.28 0.36 0.40 0.40 0.52 ic m .2 8 dn i [MPa] 88.98 81.36 67.42 81.88 48.35 (1) sulfonirani naftalen-formaldehid kondenzat (2) polikarboksilat Preglednica 1: Karakteristike preiskovanih betonov. ste mešanice, se izvrši že v prvem me­ secu oziroma prvih dneh po betoniranju. Časovni potek avtogenega krčenja beto­ na visoke trdnosti je podoben poteku hi- dratacijske krivu lje cementa v betonu. Možnost nastanka fin ih notranjih razpok v času intenzivnega procesa hidratacije je zaradi velikega avtogenega krčenja beto­ na visoke trdnosti sorazmerno velika, kar posledično zm anjšuje odpornost betona na zunanje agresivne vplive in tako se zmanjšuje tra jnost celotne konstrukcije. Da pa bi b ila ž iv ljen jska doba konst­ rukcije čim daljša, je potrebno beton pri­ merno negovati. 2. EKSPERIMENTALNI PROGRAM 2.1 UPORABLJENI SE­ STAVNI MATERIALI BE­ TONA Preiskovani betoni so b ili izdelani izpra­ nega drobljenega agregata z nominalnim m aksim alnim zrnom 16 mm in mivke. Večji del kamnine, iz katere je prani dro­ bljeni agregat, predstavlja apnenec, mi­ vka pa je pretežno iz kremena. Pri izde­ lavi betonskih m ešanic smo uporabljali cement CEM II / A-S 42.5 R iz cementar­ ne v Anhovem. Za doseganje višjih trd­ nosti smo del cementa nadomeščali z m ineralnim dodatkom m ikrosiliko. Pri­ merno vgrad ljivost smo pri nizkih vodo- vezivnih razm erjih betonskih mešanic dosegali z dodajanjem kem ičnih doda­ tkov. U porab ili sm o tekoči superplasti- fikator nove generacije Cementol Zeta S, ki je po kem ijski sestavi polikarboksilat, in Antikorodin, ki je praškasta mešanica m ikrosilike in superplastifikatorja , ki je po kemični sestavi sulfonirani naftalen - form aldehid kondenzat. Vsi dodatki so iz kemične tovarne TKK Srpenica. Skupno izhodišče vseh betonskih meša­ nic je b ila enaka vgrad ljivost izražena s posedom sveže betonske mešanice. Iz­ brana konsistenca ima po evropskih stan­ dardih prEN 206 [European Committee for Standardization, 1999] oznako S4, kar predstavlja posed v mejah med 160 in D. SAJE, F. SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo 210 mm z odstopanjem ± 30 mm. 2.2 POSTOPEK ME­ RJENJA KRČENJA BE­ TONA Po zamešanju betona smo le-tega vgra­ dili v jeklene kalupe. Za do ločitev tlačne trdnosti smo uporabili kocke z robom 15 cm, za m erjenje krčenja pa prizm e d i­ menzij 100 mm X 100 mm X 400 mm. Vzorce za m erjenje avtogenega krčenja smo hermetično zatesnili s polietilensko folijo. Pri tem smo med vzorec in kalup položili teflonsko p loščo tako, da smo čim bolj zmanjšali trenje med vzorcem in podlago. Takoj ko je cem ent v betonu začel vezati in se je beton to liko strdil, da smo lahko odprli stranice kalupa, ne da bi se vzorec poškodoval, to je, ko je tem ­ peratura v betonu začela naraščati, smo začeli z e lektronskim i m eritvam i vzdolž­ nih deformacij. Temperaturo betona smo merili v sredini vzorca s pom očjo termo člena [Saje, 2000], Vzdolžno deformacijo smo m erili s pom očjo induktivnega de- formetra z natančnostjo 0.0001 mm. Po enem oziroma po nekaj dneh avtomatske­ ga m erjenja, ko prirastek krčenja ni bil več tako izrazit, smo na vzorec nam estili merilne reperje in m eritev krčenja beto­ na nadaljevali z nasadnim deformetrom . Sistem zatesnitve vzorca se je pokazal kot zelo dober, saj je vzorec z maso približno deset kilogramov izgubil na teži manj kot 1 g na mesec (preglednica 2), kar je sklad­ no z japonskim i standardi, ki dovo lju je jo izgubo mase 0.05 % v času merjenja [Ja­ pan Concrete Institute, 1999], Vzroce, na katerih sm o m erili celotno krčenje, smo po 24 -ih urah razkalupili, nanje nam estili m erilne reperje in jih izpostavili okolju z relativno vlažnostjo 50 oziroma 70 % in tem peraturi 20 °C. 3. EKSPERIMENTALNI REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 KRČENJE BETONA V ZAČETNI FAZI Starost [dnevi] 0.3 2 3 4 5 6 7 8 57 186 Teža - izsuševanje 9802.7 9787.2 9781.5 9779.0 9778.9 9777.8 9777.4 9776.9 9761.8 9751.7 m / [%] 100.000 99.841 99.783 99.758 99.757 99.746 99.742 99.736 99.582 99.479 T eža - zatesnjen 9693.4 9693.4 9693.3 9693.1 9693.7 9693.7 9693.8 9693.9 9691.8 9688.8 vzorec [g] / [%] 100.000 100.000 99.999 99.998 100.004 100.003 100.004 100.006 99.983 99.953 Preglednica 2 - Izguba teže betonske prizme (Mix 1), RH = 70%. S [%o] Slika 2: Krčenje betona visoke trd n o s ti Mix 3 in običajnega betona Mix 5 D. SAJE, F. SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo e [%.] 14 21 28 35 42 49 56 63 70 77 84 91 t [dnevi] - zatesnjen - Mix 2 - zatesnjen - Mix 5 RH=70% - Mix 2 - RH=70% - Mix 5 RH=50% - Mix 2 RH=50% - Mix 5 Slika 4: Časovni razvoj krčenja običajnega betona Mix 5 in betona visoke t rd ­ nosti Mix 2 pri različnih pogojih vlage Proces krčenja preiskovanih betonov se je začel, odvisno od vrste betonske me­ šanice, 4 do 10 ur po zamešanju. Pri tej starosti beton v splošnem še ni izposta­ vljen izsuševanju, ker je v kalupu oziro­ ma opažu in ga negujemo oziroma pokri­ vamo s fo lijam i, s č im er preprečujem o izhlapevanje vode. Zato lahko trdim o, da je krčenje oziroma deform iranje betona v začetnem obdobju sestavljeno le iz avto­ genega krčenja in tem peraturnih defor­ macij betona. Z elektronskimi meritvami dobljene defor­ macije predstavljajo celotne deform acije betona. Velikost tem peraturnih deform a­ cij smo na podlagi izmerjene temperature vzorca ocen ili s pom očjo predposta­ vljenega koeficienta term ičnega deform i­ ranja a = 1CP5 /°C [Japan Concrete In­ stitute, 1999], Razlika celotnih deform a­ cij in tem peraturnih deform acij predsta­ vlja avtogeno krčenje betona. Povečanje temperature betona med procesom hidra- tacije ugodno vpliva na celotno krčenje mladega betona (slika 1), ki ima še m ajh­ no togost. Na sliki 2 je prikazano krčenje običajne­ ga betona mešanice M ix 5 z vodoveziv- nim razmerjem 0,52 in krčenje betona visoke trdnosti mešanice Mix 3 z vodo- vezivnim razmerjem 0,4. Obe betonski mešanici vsebujeta enako količ ino vezi­ va, to je 400 kg /m 3 betona, ne vsebujeta pa m ikrosilike. Iz časovnega poteka krčenja obeh vrst betonov je razvidno, da se beton z visokim vodovezivnim razme­ rjem mešanice Mix 5 v prvih dveh dneh praktično še ne krči, medtem ko se je beton z vodovezivnim razmerjem 0,4, mešanica Mix 3, v prvih dveh dneh skrčil že za 0,18 %o. To dejstvo kaže na pom em ­ bnost m erjenja avtogenega krčenja in dokazuje, da se betoni visoke trdnosti v začetnem obdobju obnašajo drugače od ob iča jn ih [Saje, 1999], Na s lik i 3 je prikazano zgodnje krčenje betonov visoke trdnosti mešanic Mix 1, Mix 2 in Mix 4. Betona z oznako mešanic Mix 1 in Mix 2 vsebujeta različno ko lič i­ no veziva in enake dodatke. Večja ko lič i­ na veziva v betonu časovno pospeši pro­ ces hidratacije cementa v betonu. Poleg tega je iz prim erjave poteka krčenja teh dveh betonov razvidno, da večja količina veziva časovno pospeši in poveča t u d i . krčenje. Pri starosti betona 24 ur je bilo krčenje betona z oznako Mix 1, ki vsebuje 500 kg veziva na kubični meter betona, za 23 % večje od krčenja betona z oznako M ix 2, ki vsebuje 400 kg veziva. Iz prim erjave zgodnjega krčenja betonov z oznakama M ix 2 in Mix 4 na slik i 4 je razviden vp liv kem ijskega dodatka na krčenje. Polikarboksilatni superplastifika- tor v betonu z oznako M ix 4 upočasni proces vezanja cementa v betonu. To ima za posled ico, da se tudi krčenje prične kasneje. 3.2 ČASOVNI RAZVOJ CELOTNEGA KRČENJA BETONA Na slikah 4, 5 in 6 je za različne mešani­ ce (M ix 1, Mix 2, M ix 3 in Mix 5) prika- D. SAJE, F. SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo t [dnevi] e [%.] zatesnjen - Mix 1 —q— RH=70% - Mix 1 — 4— zatesnjen - Mix 2 —«— RH=70% - Mix 2 Slika 5: Časovni razvoj krčenja dveh betonov visoke trd n o s ti Mix 1 in Mix 2 28 56 84 112 140 168 196 t [dnevi] -<>— zatesnjen - Mix 3 — o— RH=70% - Mix 3 zatesnjen - Mix 5 RH=70% - Mix 5 Slika 6: Časovni razvoj krčenja običajnega betona Mix 5 in betona visoke t r d ­ nosti Mix 3 zan časovni razvoj avtogenega krčenja za­ tesnjenih betonskih vzorcev in krčenja sušenju izpostavljenih vzorcev, to je ce­ lotnega krčenja. Iz slike 4 je razvidno, da beton visoke trdnosti M ix 2 v splošnem izkazuje večje celotno krčenje kot beton običajne trdnosti M ix 5. Prirastek krčenja pri betonu visoke trdnosti M ix 2 je ve lik v začetnem obdobju, kasneje pa se um i­ ri. Pretežni del začetnega krčenja betona visoke trdnosti tvori nam reč avtogeno krčenje, ki se v veliki meri razvije že prvi dan po zamešanju. Pri ob ičajnem beto­ nu Mix 5 pa je v začetnem obdobju p ri­ rastek krčenja počasnejši, ker je pri takem betonu začetno avtogeno krčenje sorazmerno m ajhno. V poznejšem času pa se krčenje betona visoke trdnosti umiri hitreje od krčenja običajnega betona. Iz tega sledi, da se razlika v krčenju obeh vrst betonov s časom zmanjšuje. Iz časo­ vnega poteka krčenja obeh vrst betonov na sliki 4 je razviden tudi vp liv relativne vlage okolja na velikost in časovni potek krčenja, ki je pri visokotrdn ih betonih večji kot pri ob iča jn ih . Po 91 dneh je krčenje betona visoke trdnosti M ix 2, ki se nahaja v relativni vlagi 50 % za 22 % večje od krčenja enakega betona, ki se nahaja v relativni vlagi 70 %. Pri ob iča j­ nem betonu M ix 5 pa ta razlika krčenja po 91 dneh znaša le 11 %. Pri tem je krčenje betona visoke trdnosti v prvih dneh za prim er relativne vlage okolja RH = 70 % praktično enako kot v re lati­ vni vlagi okolja RH = 50 %. V poznejšem času pa se odvisno od vlage pojavi razlika v velikosti krčenja betona, ki se s časom povečuje. Podobna ugotovitev velja tudi za beton običajne trdnosti M ix 5 s tem, da se razlika v ve likosti krčenja betona, odvisno od relativne vlage okolja, pojavi šele po enajstih dneh. Ugotovljene razlike so verjetno posledica bo lj odprte struk­ ture kapilarnih por pri običajnem betonu M ix 5, kar om ogoča lažji transport vode iz notranjosti vzorca proti površini. Iz prikaza celotnega krčenja betonov z različnim i vodovezivnim i razmerji na slikah 5 in 6 je razvidno, da se z zniževanjem vodovezivnega razmerja delež avtogenega krčenja v primerjavi s celotnim krčenjem betona povečuje. Avtogeno krčenje betona Mix 1 z vodovezivnim raz­ merjem 0,28, ki ga hranimo v relativni vla­ gi okolja RH = 70 % pri starosti betona 170 dni, znaša 77 % celotnega krčenja. Pri betonu z oznako Mix 2 z vodovezivnim raz­ merjem 0,36 ta delež znaša 73 %, pri be­ tonu z oznako Mix 3 z vodovezivnim raz­ merjem 0,4 delež avtogenega krčenja znaša 60 % celotnega krčenja, pri betonu z oznako Mix 5 z vodovezivnim razmerjem 0,52 pa 46 %. 4. SKLEP Časovni razvoj krčenja betonov visoke trdnosti se bistveno razlikuje od časov­ nega poteka krčenja običajnega betona. Največja razlika v krčenju med obema vrstama betonov se pojavi zaradi zgo­ dnjega hidratacijskega ozirom a avtoge­ nega krčenja, ki ga pri betonu običajne trdnosti z relativno visokim vodovezivnim D. SAJE, F, SAJE: Avtogeno krčenje betonov z visoko trdnostjo razmerjem skorajda ni opaziti. Betoni v i­ soke trdnosti imajo v prvem mesecu prav zaradi velikega zgodnjega avtogenega krčenja betona bistveno večji prirast ce­ lotnega krčenja kot ob iča jn i betoni. V poznejšem času pa se krčenje betonov visoke trdnosti um iri hitre je od krčenja običajnega betona in se razlika celotne­ ga krčenja obeh vrst betononov s časom zm anjšuje. Na ve likost avtogenega krčenja imata velik vp liv zlasti vodovezi- vno razmerje in ko lič ina veziva. Z zniževanjem vodovezivnega razmerja se delež avtogenega krčenja proti celotnemu krčenju povečuje. S po likarboks ila tn im superp lastifika to rjem upočasnim o ve­ zanje cement, kar ima za posledico, da se avtogeno krčenje betona začne kasneje. Vp liv sprem em be relativne vlage okolja na celotno krčenje je večji pri betonih visoke trdnosti kot pa pri betonih običaj­ ne trdnosti. LITE R A TU R A A'itcin, P-C-, N eville , A. M ., Acker, P, In tegra ted View of Shrinkage D eform ation, Concrete In terna tiona l, Vol. 19, No. 9, str. 3 5 -4 1 , 1997. Le Chatelier, H., Recherches Experim enta les sur la C onstruction des M o rtie s H ydrau liques, Dunod, Paris, str. 163-167, 1904. Le Roy, R.., de Larrard, F., Creep and S hrinkage of H igh - Perform ance C o n c re te : The LCPC Experience, Proc. of the 5th In ternational S ym pos ium on Creep and S hrinkage of Concrete, E & FN Spon, London, str. 4 9 9 -5 0 4 ,1 9 9 3 . A'itcin, P-C., H igh-P erform ace C oncrete, E & FN Spon, 1998. European C om m ittee fo r S tandard ization, C oncrete - Part 1: S p e c ifica tio n , Perform ance, P roduction and C onform ity, Eu­ ropean Standard, prEN 2 0 6 -1 /2 5 ,1 9 9 9 . Saje, F., Saje, D., Kavčič, F., T im e D eve lopm ent of Shrinkage of H igh Perform ance Concrete, The Econom ica l Solution fo r Durable B ridges and Transportation S tructu res, uredn ik L.S. (Paul) Joha l, str. 9 9 -1 0 8 , 2000. Japan Concrete Institu te , C om m ittee Report, Part one, Technical C om m ittee on A utogenous S hrinkage of Concrete, Au­ togenous Shrinkage of Concrete, uredn ik E i- ic h i Tazawa, E & FN Spon, str. 1 -6 7 ,1 9 9 9 . Saje, D., Saje, F., Kavčič, F., K rčenje be tonov visoke trdnosti, 21. zborovanje gradbenih ko ns tru kto rjev S loven ije , ured­ nika Saje F. in Lopatic J., Bled, str. 2 0 7 -2 1 4 ,1 9 9 9 . NAROČILNICA ZA »GRADBENI VESTNIK” Do preklica n a ro č a m (o )... izvod(ov) revije GRADBENI VESTNIK in se obvezujem (o), da bom (o) naročnino poravnal(i) v zakonitem roku po prejem u računa ali položnice. Naročnik:_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Ime in p r i im e k : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podjetje, u s ta n o v a :. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naselje, u lica, hišna š t . : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poštna š te v ilk a : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ime p o š te : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Davčna številka n a ro č n ik a :. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . i Status (ve lja samo za ind iv idua lne naročnike), obkroži: -za p o s le n -u p o k o je n e c -š tu d e n t i Kraj in datum Podpis Naročilnico izrežite in pošljite v kuverti na naslov: GRADBENI VESTNIK, Karlovška 3 1000 Ljubljana PRIPRAVLJALNI SEMINARJI TER IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU 2001 MESEC SEMINAR izpm GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI September 17. -2 1 . Oktober 8. - 12. pisni: 27.10. November 12. - 16. ustni: 5. - 8 .11. pisni: 7.11. pisni: 24.11. ustni: 19. - 21.11. December 17. -2 1 . ustn i: 3. - 7 .12. A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 65.000,00 SIT z DDV. Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 33.000,00 SIT z DDV. K seminarju vabimo tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji izobrazbe, pa so si pridobili višjo in morajo opravljati dopolnilni strokovni izpit. Ponujamo jim predavanje iz področja “Investicijski procesi in vodenje projektov”. Cena predavanja in literature je 10.000,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 kandidatov). Udeležca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. ŽirO račun ZDGITS je 50101-678-47602; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 568-52-76.