Rak dojke je v Sloveniji in v razvitem svetu najpogostej{i rak pri `enskah. Na leto v Slovenji zboli pribli`no 1000 `ensk, od teh je pribli`no 75 % postmenopavznih. Pojav bolezni in umrljivost sta v Sloveniji manj{a kot v dr`avah zahodne in severne Evrope, na `alost pa nara{~ata. ^e `elimo zmanj{ati umrljivost zaradi raka dojke, ga je treba odkriti zgodaj, ko je {e majhen in {e ni tipen. Temeljna preiskava za odkrivanje netipnih malignomov dojk je mamografija, kjer se neinvazivni malignomi najve~krat vidijo kot mikrokalcinacije, ki z ultrazvo~no preiskavo (UZ) niso vidne. Tako kot je `e v razvitih dr`avah, bo tudi v Sloveniji v kratkem organizirano presejanje raka dojke z mamografijo za `enske med 50. in 69. letom starosti. Mamografija predstavlja »geografsko karto« za preiskavo dojk z UZ, zato to preiskavo opravljamo kot prvo le pri `enskah pred 40. letom starosti. Izvida mamografske preiskave in preiskave z UZ sta zelo odvisna od preiskoval~eve izku{enosti; najbolj{a sta, ~e ima preiskovalec zadosti izku{enj z obema. V obmo~ju slab{e mamografske preglednosti z UZ-preiskavo lo~imo med cisto, solidnim tumorjem ter normalnim in spremenjenim (mastopati~nim) `leznim tkivom. Preiskava dojk z ultrazvokom Dojke ultrazvo~no preiskujemo z linearnimi sondami visoke lo~ljivosti (12–15 MHz), ki so dalj{e od petih centimetrov. Visokolo~ljive sonde z veliko natan~nostjo lo~ijo normalno anatomijo od bolezenskih sprememb – najdemo tudi manj od enega centimetra velike spremembe, ki jih ultrazvo~no opredelimo kot solidne in teko~inske (cisti~ne). Solidne, manj kot en centimeter velike lezije, pa te`je opredelimo kot benigne in maligne samo s klasi~nimi ultrazvo~nimi merili. Enostavne ciste so okroglaste in anehogene, od okolice jih lo~i tanka stena, izza ciste vidimo oja~ane odboje – dorzalno akusti~no pospe{itev (slika 1). Take ciste so vedno benigne. ^e ima cista lobulirano konturo, ~e je septirana in ima zadebeljeno steno ali je hipoehogena in ima celo v notranjosti viden soliden del, jo uvrstimo med atipi~ne ciste, ki so lahko maligne. Sumljive so zlasti tiste, ki imajo intracisti~en soliden del, v katerem z dopplersko preiskavo prika`emo prekrvavitev. Solidne tvorbe, ve~je od enega centimetra, so pogosto benigne, ~e so hipoehogene, navadno homogene, imajo navpi~ni premer manj{i od vodoravnega, se ostro lo~ijo od okolice, rastejo ekspanzivno, so stisljive, za njimi pa je vidna dorzalna akusti~na pospe{itev. ONKOLOGIJA / za prakso   ( $ $  #           35 Slika 1. Enostavna cista. Slika 2. Solidna benigna tvorba v levi dojki (fibroadenom). Poleg ciste je fibroadenom najpogostej{i benigni tumor v dojki, ki ga najdemo pri 30 % `ensk, najpogosteje med 20. in 25. letom starosti. Fibroadenom je hormonsko odvisen; zmanj{a se po menopavzi. Od okolice ga lo~i ehogena kapsula, notranjost je navadno homogena-hipoehogena, lahko pa tudi heterogena in bolj ehogena kot na sliki 2. Lahko ima lobulirano konturo. ^e fibroadenom ni kalciniran, je izza njega vidna akusti~na pospe{itev. Fibroadenomi so pri pritisku s sondo premakljivi in so le delno stisljivi. V ve~jih z dopplersko preiskavo periferno prika`emo eno ali ve~ `il. Zelo velike fibroadenome pri mlaj{ih `enskah je nevarno zamenjati za filoidni tumor, ki ima v nasprotju s fibroadenomom v notranjosti nekaj teko~inskih podro~ij in je zelo dobro o`iljen. 1_2004.qxd 11/10/04 6:28 PM Page 35 Nekrozo najdemo po operaciji ali po po{kodbi dojke. Pogosto je kalcinirana. Ko preiskavo ponavljamo, opazimo zmanj{anje ma{~obne nekroze, ~e pa je ve~ja, je to sumljivo, za ponovitev malignoma. Ma{~obna nekroza se na ultrazvoku vidi kot benigna lezija, le ob~asno je slab{e lo~ena od okolice. Abscese lahko zamenjamo za malignom, ~e upo{tevamo le klasi~na merila za benigne spremembe. Z dopplersko preiskavo pa v njih v nasprotju z malignomom ne vidimo pretoka. Solidne tvorbe, ki so hipoehogene, ve~krat heterogene, imajo navpi~ni premer ve~ji od vodoravnega, infiltrirajo okolico, so nestisljive, za njimi pa je vidna oslabitev UZ- odbojev – dorzalna akusti~na oslabitev, na ultrazvoku se vidijo kot tipi~na maligna sprememba. Vnetni karcinom je redek, a agresiven tip malignoma dojke, ki predstavlja 1–3 % vseh malignomov. Diagnoza vnetnega karcinoma je klini~na. Ultrazvo~no vidimo zadebeljeno ko`o, difuzno bolj ehogeno ma{~evje (edem), raz{irjene podko`ne vene in raz{irjene podko`ne limfne `ile (od ven jih lo~imo, ker dopplerska preiskava ne zasledi `ilnega signala). Tumorsko jedro vidimo redko. Zelo pogosto doka`emo maligne bezgavke v pazduhi. Ultrazvo~no navadno vidimo le invazivne malignome. In situ malignomi lahko izgledajo kot majhen tumor (kot na sliki 6), kot strukturni nemir in kot intracisti~na masa. Mikrokalcinacij, ki lahko predstavljajo in situ malignom, praviloma v dojki ne vidimo z UZ, zato je glavna preiskava pri iskanju malignoma dojke {e vedno mamografija. Z bolj{imi ultrazvo~nimi napravami lahko zasledimo v obmo~ju mamografsko vidnih mikrokalcinacij majhno hipoehogeno spremembo, ki predstavlja invazivni del. ONKOLOGIJA / za prakso 36 Slika 3. Za malignom zelo sumljiva sprememba je zvezdasta ali spikulirana okvara. Slika 4. Maligna, ~vrsta, zvezdasta tvorba v dojki. Slika 5. Majhen malignom v desni dojki – z UZ vidimo na njegovem mestu le akusti~no senco. Slika 6. V podro~ju mamografsko vidnih mikrokalcinacij UZ poka`e nekaj mm velik hipoehogen del – invazivni malignom. Slika 4. Ultrazvo~ni videz sprememb v dojki velikokrat ne ustreza prej opisanim kategorijam, saj lahko invazivni malignom izgleda zelo razli~no. Pogosto najdemo le posredne znake za malignom, npr. zadebelitev Cooperjevih ligamentov, zadebelitev ko`e, v okolici lahko vidimo raz{irjene mle~ne vode. ^e so malignomi zelo celularni, je za njimi lahko tudi akusti~na pospe{itev, npr. pri medularnem karcinomu. Pri majhnem infiltrativnem malignomu lahko vidimo le akusti~no senco (slika 5) ali strukturni nemir. Danes lahko z visokolo~ljivimi sondami najdemo tudi majhne, manj kot en centimeter velike spremembe, ki jih z ultrazvo~nimi merili za maligno in benigno spremembo te`ko opredelimo. Majhni malignomi se na ultrazvoku velikokrat ka`ejo kot benigna sprememba (slika 7), zato jih praviloma preverimo z ultrazvo~no vodeno tankoigelno aspiracijsko biopsijo (TIAB). 1_2004.qxd 11/10/04 6:28 PM Page 36 Z visokolo~ljivimi sondami pa najdemo tudi segmentalno raz{irjene vode in v njih vsebino. ^e z dopplersko preiskavo v vsebini mle~nega voda opazimo `ilne signale, ne gre za sekret, temve~ za polipoidno spremembo – slika 8. dojke in ugotavljanje multifokalnosti in prizadetosti pazdu{nih bezgavk. Z novimi KS se da ugotavljati u~inek antiangiogenih zdravil. ONKOLOGIJA / za prakso 37 Slika 7. ^eprav gre po ultrazvo~nem videzu za benigno lezijo, poka`e citolo{ka preiskava malignom, ki meri 12 x 5 mm. Slika 8. Polip v raz{irjenem mle~nem vodu. Slika 10. Centralna hilarna prekrvavitev benigne bezgavke. Slika 9. Benigna bezgavka s tankim hipoehogenim korteksom in centralnim hiperehogenim hilusem. Sumljive tumorske tvorbe nato citolo{ko ali histolo{ko pod nadzorom UZ punktiramo. Netipne, UZ-vidne malignome pa pod ultrazvo~nim nadzorom lokaliziramo, tako da vbrizgamo v tumor radioizotop in s tem kirurgu ozna~imo netipen tumor. UZ-ocena prizadetosti pazdu{nih bezgavk Pri bolnicah s citolo{ko potrjenim rakom dojke, ki je manj{i od treh centimetrov, in z netipnimi bezgavkami v pazduhi opravimo preiskavo pazduhe z UZ. Uporabljamo linearno sondo visoke lo~ljivosti, frekvence 12 in 15 MHz. S tak{no sondo se v polovici primerov vidijo tudi normalne bezgavke, ki imajo tanek simetri~en hipoehogen korteks in hiperehogen osrednji del – hilus. Benigne bezgavke so splo{~ene, razmerje med vzdol`nim in pre~nim premerom je ve~je od 1,4. Z dopplersko preiskavo prekrvavitve pa najdemo pri ve~ini benignih bezgavk centralno hilarno prekrvavitev. V~asih nam pri razlikovanju benignih in malignih sprememb v dojkah pomaga tudi prikaz prekrvavitve z dopplersko metodo. Folkman je `e leta 1992 trdil, da tumor, ki je ve~ji od 1–2 mm3, potrebuje svojo prekrvavitev. Tumorsko `ilje je druga~no kot normalno, saj je tortuozno, nepravilno, razli~no {iroko, vidni so AV-{anti. Tudi benigni tumorji so dobro o`iljeni. ^e pa v po ultrazvo~nem videzu benigni spremembi vidimo cenralno `ilje, je ta sumljiva – tak je na primer filoidni tumor, saj je v malignomih navadno vidno centralno `ilje. Brazgotine so slabo o`iljene ali sploh niso. Vidno `ilje v pooperativni brazgotini je zna~ilno za ponovitev. Tudi tehni~no zelo zmogljive naprave so {e vedno slabo ob~utljive za prikaz `ilja. Navadno prika`emo le ve~je, hranilne `ile, v pribli`no 10 % pa je dopplerska preiskava zaradi slabega razmerja med signalom in {umom omejena. Intravenozna injekcija ultrazvo~nega kontrastnega sredstva (KS) oja~a signal in tako omogo~a prikaz majhnih tumorskih `il, ki imajo majhne pretoke. Novo ultrazvo~no kontrastno sredstvo (KS) fosfolipidno stabilizirani mikromehur~ki `veplenega heksafluorida in uporaba novih slikovnih metod (z nizkim mehani~nim indeksom) omogo~ajo prikaz neoangiogeneze in zato pove~ajo ob~utljivost UZ za odkrivanje malignomov 1_2004.qxd 11/10/04 6:29 PM Page 37 Metastatska bezgavka ima spremenjeno prekrvavitev, v celoti postane bolj prekrvljena – hipervaskularna (slika A) – ali le periferno bolj prekrvljena (slika B). Kadar je bezgavka UZ sumljiva ali na UZ zgleda kot metastatska, opravimo {e UZ vodeno TIAB. Na Onkolo{kem in{titutu punktiramo s kovinskimi vodili do milimetra natan~no po vodilni liniji. Najmanj{a bezgavka, v kateri smo potrdili zasevek, je imela premer 5 mm. Kadar je bezgavka {e splo{~ena, ima pa viden asimetri~no zadebeljen korteks, ki je debelej{i od treh milimetrov, je bezgavka kljub ostalim ultrazvo~nim znakom normalne bezgavke sumljiva, zlasti ~e je asimetri~no zadebeljen korteks periferno prekrvljen. UZ-preiskava pri raz{irjeni bolezni Z ultrazvo~no preiskavo i{~emo pri bolnici z malignomom dojke zasevke v parenhimskih organih. Prizadeti so lahko vsi trebu{ni parenhimski organi, najve~krat pa so prizadeta jetra in nadledvi~ni `lezi. Glede na videz zasevkov ni mogo~e ugotoviti izvora malignoma, ~eprav so jetrni zasevki duktalnega invazivnega malignoma dojke ve~krat drobne hipoehogene lezije in se med seboj zdru`ujejo. Ascites je znak zelo napredovale bolezni. Lobularni invazivni malignom pa zaseva v trebu{no votlino zelo atipi~no. Pri njem ve~krat najdemo ultrazvo~ne znake peritonealne karcinomatoze, opazovali pa smo tudi `e zasevke lobularnega karcinoma v se~evode. Ko pri preiskavi trebuha z UZ i{~emo razsoj malignoma dojke v trebuh, vedno pregledamo tudi plevralni prostor bazalno, saj lahko najdemo plevralni izliv in plevralne mase. UZ-preiskava omogo~a tudi sledenje u~inkovitosti zdravljenja in pojav zapletov. Literatura: 1. Rizzato G, Chersevani R, Abbona M et al. High-resolution sonography of breast carcinoma. Eur J Radiol 1997; 24: 11–19. 2. Madjar H. Echo-enchanced ultrasound: clinical and technical aspects. Ultrasound Obstet Gynecol 2000; 16: 11–114. 3. Madjar H, Prompeler HJ, Del Favero C et al. A new Doppler signal enhancing agent for flow assessment in breast lesions. Eur J Ultrasound 2000; 2: 123-130 4. Folkman J. How is blood vessel growth regulated in normal and neoplastic tissue? Cancer Res 1986; 46: 467–473. 5. Stavros AT, Thickman D, Rapp CL et al. Solid breast nodules: use of sonography to distinguish between benign and malignant lesions. Radiology 1995; 196: 123–134. 6. Tohno E, Cosgrove D, Sloane J. Ultrasound Diagnosis of Breast Diseases. Churchill Livingstone, New York: 2000. 7. Degenhardt F. Manual der Mammasonographie. Thieme Stuttgart, New York: 2000. ■ ONKOLOGIJA / za prakso 38 Slika 11. Sumljiva bezgavka z asimetri~no zadebeljenim korteksom in periferno prekrvavitvijo kortikalnega depozita. Slika 12. Majhna maligna bezgavka v pazduhi. Slika 13. Metastatska bezgavka ima spremenjeno prekrvavitev, postane v celoti bolj prekrvljena – hipervaskularna (slika A) ali le periferno bolj prekrvljena (slika B). Metastatsko prizadeta bezgavka je okroglasta, ima razmerje med vzdol`nim in pre~nim premerom pod 1,4, je hipoehogena in nima vidnega centralnega hiperehogenega dela – hilusa. Z visokokolo~ljivimi sondami najdemo infiltrirane bezgavke, ki so velike 5–10 mm. 1_2004.qxd 11/10/04 6:29 PM Page 38