URN_NBN_SI_DOC-XJPVC2M3

Catalogo della Biblioteca Intem a- zionale del Faneiullo 1963—19G6. Roma, E nte Nazionale per le Biblioteche Po- polari e Scolastiche [1967]. 162 + (I) str. 8°. Po zgledu m iinchenske m ednarod­ ne knjižnice za m ladino, ki jo je za­ snovala L epm annova že pred 19 leti (1949) in v k ateri dela tudi Slovenka M etka Sim ončičeva, se je podobna zam isel porodila tu d i v Italiji. N jen prvi p ropagator je bil prof. Guido Rispoli, rav n atelj D ržavne ustanove za ljudske in šolske knjižnice v Rim u. Č eprav je takoj naletel n a razum e­ van je p ri u rad u za k u ltu rn e zveze p ri italijan sk em zunanjem m in istrstv u in je to navezalo stike z vsem i ita lija n ­ skim i središči za kulturo v tu jin i ter z vsemi italijanskim i diplom atskim i predstavništvi, je vendar tra ja lo okoli leto dni, da so začele p rih a ja ti prve pošiljke. V ju liju 1962 je nova knjiž­ nica p rejela že kakih 900 knjig iz 34 držav. N ekatere dežele so bile zelo rad o d arn e; m ed n jim i južnoam eriške in vzhodne dežele: Češkoslovaška, B olgarija, Poljska, R om unija. Od drugod so p rih ajale vesti, da m ladin­ skih knjig še ne poznajo. Iz Etiopije so poslali le dve knjigi, zraven pa prevod vseh 65 naslovov zgodb, ki jih vsebujeta . . . V začetku 1965 je zbirka štela že n ad 2000 knjig iz 45 dežel. Leta 1967 je knjižnica izdala tiskan katalog, ki p rin aša popis 2385 enot, razdeljenih n a 46 držav. Na prvem m estu je seveda Evropa (25 držav), n a drugem L atinska Am erika, n a tretjem so A vstralija, K anada, Nova Z elandija, ZDA in n a četrtem afro- azijske države (9). - K atalog je urejen po abecednem redu držav, ž a l enote v okviru držav niso urejene abecedno; edina izjem a je Ita lija . K njiga tudi nim a prav no­ benega kazala. P ri takem delu bi bili potrebni vsaj abecedni avtorski regi­ stri, če ne tudi register ilustratorjev ali m orda založnikov. Dobrodošel bi bil — čeprav m orda najteže uresnič­ ljiv — seznam del po staro stn ih stopnjah. Popisi sam i so grafično pregledni. A vtorske značnice z nakazano inver­ zijo so tiskane polkrepko, sledi n a­ slov dela v ležečem tisku, n ato še drugi podatki v navadnem tisku in tem le zaporedju: italijan sk i prevod naslova — včasih m u je dodan še k rajši eksplikativni povzetek — ilu­ strato r, kraj izdaje, založba ali tisk ar­ n a, letnica izida, form at (višina v cm ), stran i, m orebitne priloge, ko­ lekcija. P ri n ek ate rih delih je nave­ dena tu d i n ag rad a (n p r. Anderseno­ va), ki jo je k n jig a prejela. Za ilustracijo se bom n a kratko pom udil le p ri popisih knjig sloven­ skih in drugih jugoslovanskih avtor­ jev. Prvo splošno pripom bo im am že v zvezi z našo m ladinsko literatu ro , ki ni ena sam a, m arveč jih im am o vsaj toliko, kolikor je narodov v Jugosla­ viji. č e že ni bilo mogoče upoštevati tega k riterija, potem bi bil najboljši in tu d i nekaterim drugim državam , ki so v katalogu zastopane (B elgija, Švica), najbližji pač ta, da bi bile knjige ločene po jezikih. Kaže pa, da si urednik (ali urednica?) ni pre­ 130