263 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, lok acija, pr ost ori, opr ema, strokovna obdela v a, v arna hr amba ar hi v sk eg a gr adi v a Key-words: Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es, location, pr emises, equipment , ar chi v al pr ocessing, saf e st or age of ar chi v al mat erials 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.25:27.772(497.4Ljubljana) Pr ejet o: 4. 10. 2024 Skrb za varstvo arhivskega gradiva v Nadškofijskem arhivu Ljubljana N A T A Š A CAR uni v . dipl. zgodo vinar k a, ar hi vistk a Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, Kr ek o v tr g 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: natasa.car@r k c.si Izvleček Prispe v ek obr a vna v a podr očje v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljublja na. V u v odnih r azdelkih so na kr atk o pr edsta v ljene zgodo vina njego v eg a delo v anja t er vrst e f ondo v in zbir k, za k at er e skr bijo tamk ajšnji ar hi visti. V nadalje v anju je go v or a o lok aciji, značilnostih notr anjih pr ost or o v in pridobljeni opr emi, ki je močno olajšala marsik at er o delo, zlasti v po v eza - vi z digitalizacijo gr adi v a, in s t em omogočila, da zaposleni čim bolj st opajo v k or ak s hitr o napr edujočim pr ocesom virtualizacije. Pr eden ar hi v sk a dok u - mentacija najde ustr ezno mest o v depoju, jo je tr eba str ok o vno obdelati in s t em zagot o viti optimalne pogoje za dolgor očno hr amb o t e dr agocene pisne k ulturne dediščine. Abstract CARE F OR THE PR O TECTION OF AR CHIV AL MA TERIAL S IN THE LJUBLJ AN A AR CHDIOCES AN AR CHIVES The t opic of the article concerns the field of pr ot ection of ar chi v al mat erials in the Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es. The hist ory of its oper ations and the kinds of f onds and collections that the ar chi vists ther e look aft er ar e briefl y co v er ed in the intr oduct ory sections. The location and f eatur es of the int erior ar eas as w ell as the pur chased equipment ar e co v er ed in the section that f ol - lo w s. The acquir ed equipment has gr eatl y f acilitat ed man y task s, especiall y in connection with the digitisation of mat erials, and thus enabled emplo y ees t o k eep pace with the r apidl y ad v ancing pr ocess of virtualization. T o pr o vide the best possible en vir onment f or the long-t erm pr eserv ation of this price - less writt en cultur al leg acy , hist orical documents must first under go ar chi v al pr ocessing bef or e the y can be st or ed in the r eposit ory . 264 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod V lit er aturi in na spletu so ar hi vi pogost o označeni s prispodobo »zakla - dnica spomino v «, zat o se v ed a potr ebujejo ustr ezno zaščit o in v arstv o. Ar hi visti pot emtak em v eljajo za v aruhe ar hi v sk eg a gr adi v a. Na prvi pog led se mor da t o - vrstno delo zdi monot ono, a se mor amo za v edati, da zaht e v a ogr omno znanja, izk ušenj, natančnosti in pr emišljenosti. R es je, da primerna izobr azba pr edsta - v lja t emelj str ok o vneg a opr a v ljanja, tak o r ek oč v sak e službe, v endar na osno vi lastnih dognanj menimo, da mor a imeti ar hi vist v sebi nek ak šen čut in za v est za pr a vilno r azpolag anje, ohr anjanje t er k onec k once v posr edo v anje pisne k ultur - ne dedi ščine v sem tistim, ki jih zanimajo dogodki iz bližnje ali daljne pr et eklosti. Ar hi v sk o gr adi v o je pomembno, k er ponuja odgo v or e na r azna str ok o vna in r azisk o v aln a vpr ašanja, upor abno je za podr očja sod stv a, upr a v e in zak ono - dajne v eje obl asti. Gr e za eno od t emeljnih prvin pr a vne drža v e, ključno za v ar - stv o člo v ek o vih pr a vic. Z njim se oblik uje k olekti vni spomin, odkri v a r esnica in omogoči popr a v a st orjenih kri vic. 1 Na k ak o v ost ohr anjenosti v v eliki meri vpli v ata d v a deja vnik a. Prvi je člo v ek s s v ojimi bolj ali manj r acionalnimi posegi t er pr ost or , kjer so tak šni zapisi ar hi vir ani. Za dos ledno izv ajanje v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a obstaja zak onsk a podlag a, v obliki Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar - hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih, ki g a dopolnjuje Ur edba o v arstvu dok umentar - neg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (kr ajše UVD A G, 2017) t er pr a vilniki, med k at erimi izposta v ljamo Pr a vilnik o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om (2016), Pr a vilnik o str ok o vnih izpitih in prid obi v anju str ok o vnih na - zi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a (2017) ipd. K izboljšanju r azmer je v zadnjem času bistv eno pripomog la sodobna inf orm acijsk a t ehnologija, ki je omogočila, da se matične, družinsk e knjige, listine, r ok opisi, ostali spisi in po - šk odo v ano gr adi v o r epr oducir ajo ozir oma digitalizir ajo z namenom pr epr eče - v anja nadaljnje šk ode, nasta le ob v ečkr atnem fizičnem stik u starih, dotr ajanih dok ument o v in knjig. Kratek pregled Nadškofijskega arhiva Ljubljana (NŠAL) Pr eden pr eidemo k osr ednji t emi, se bomo spr ehodili sk ozi zgodo vino NŠ AL, ki je del ljubljansk eg a Nadšk ofijsk eg a or dinariata. 2 V njem so zaposle - ni štirje ar hi visti, ki se ukv arjajo z zbir anjem, ur ejanjem, s popiso v anjem in z v ar o v anjem ar hi v sk eg a gr adi v a t er omogočajo vpog led v sem zaint er esir anim upor abnik om. 3 Za njego v obst oj je zaslužnih k ar nek aj nek danjih šk of o v in duho vnik o v . Če so nek at eri od njih ar hi v sk o delo pr edali s v ojim taj nik om ozir oma v odjem šk ofijsk e pisarne, so se drugi k ot ar hi v arji pr eizk usili sami. E den izmed začetni - k o v NŠ AL šk of T omaž Hr en (1597–1630) je med drugim ur edil ar hi v ljubljansk e šk ofije v Gornjem Gr adu. K ot naslednjeg a v elja omeni ti šk of a Ant ona Alojzija W olf a (1824–1 859). V čas njego v eg a šk of o v anja namr eč sodi prvi r esnejši pri - st op k bolj sist ematični ur ed itvi gr adi v a, saj je bil takr at izdelan popis in v entar - ja, medt em k o se je W olf osebno za vzel, da se dok umentacijo iz Gornjeg a Gr adu ustr ezno klasificir a in pr enese v Ljubljano. Odgo v ornos t za t o je po v eril Jožefu K ek u (1 836–1854), ki je gr adi v o iz 267 f asciklo v Ljublja nsk eg a st olneg a k apitlja 1 Melik: Arhivsko pravo , str . 2. 2 Or dinariat – ur ad za v odenje šk ofije, ki g a zast opajo nadšk of metr opolit , nadšk ofijski tajnik in tisk o vni pr eds ta vnik, pomožna šk of a, gener alni vik ar in k ancler . Or dinariat: https://www . nadsk ofija-ljubljana.si/nadsk ofija/or dinariat/osr ednji-ur ad/ (dost op: 16. 12. 2024). 3 Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 , str . 343. 265 Letnik 47 (2024), št. 2 natančno popisal in za sede m zv ezk o v ist oimenskih pr ot ok olo v pripr a vil r eper - t orij. Na enak način se je lotil 40 f asciklo v najstar ejšeg a šk ofijsk eg a gr adi v a, pri k at er em sicer ni poseg al v notr anjo ur edit e v . Zdi se, da K ek o v a naslednik a Leo - pold Kl inar (1 839–1877) in Ant on K oblar (1854–1928 ) nista pustila vidnejših sledi, k ot se je t o zgodilo pod Jak obom Missio (1884–1898). Slednji si je priza - de v al ur editi poslo v anje šk ofijskih pisarn po gr ašk em vzoru, k ar je pomenilo, da so spiso vno gr adi v o r azvršč ali po geslih, medt em k o so v pr ot ok olu opustili št e - vilk o f ascikla. V t em času je bil u v eden izr az župnije. R azen manjših pr e v enti v - nih posego v r a vnat elja šk ofijsk e pisarne Vikt orja St esk e (1868–1946), ki je med let oma 1906 in 1918 poskr bel za pr enos gr adi v a iz pritličja šk ofijsk eg a d v or ca v prv o nadstr opje, pri ur ejanju in r azvrščanju dok ument o v v se do imeno v anja stalneg a ar hi v arja, ni prišlo. 4 Leta 1911 je ta kr atni šk of Ant on Bona v entur a Jeg lič (1898–1930) ustano - vil stalno mest o šk ofijsk eg a ar hi v arja in za prv eg a imeno v al besnišk eg a župnik a F r anca P ok orn a (1911–193 6). Kasneje g a je nasledil Mak s Mikla v čič (1937– 1971), ki je ob ur ejanju gr adi v a vztr ajal pri načelu pr o v enience in poskr bel, da se je ar hi v odpr l za ja vnost . 5 Na v odstv enem položaju so se v se do današnjih dni izmenjali uršulink a Mat eja Gorišek (1971–1986), salezijanec in t eolog Bogdan K olar (1987–2000), F r ance Martin Dolinar (1977–1987 in 2000–2021) in Juli - jana Visočnik (2021–). O arhivskih fondih in zbirkah Ar hi v hr ani pest er nabor f ondo v in zbir k, pr et ežno cer kv eneg a značaja. Začnimo s Šk ofijskim ar hi v om Ljubljana (Š AL), k at er eg a spiso vno gr adi v o ozna - čujemo s Š AL I, Š AL II, Š AL III, Š AL IV , Š AL V in Šk ofijski ar hi v Ljubljana–župnije (Š AL/Ž). Š AL I v sebuje pr epise nek at erih listin in spise prvih tr eh st oletij po usta - no vitvi šk ofije, ki jih je ok oli leta 1840 ur edil r a vnat elj šk ofijsk e pisarne Jožef K ek, zat o se poleg pr ej omenjene upor ablja tudi oznak a Š AL/K ek. Š AL II zajema spise, ki so g lede na t . i. r egistr aturni r ed 6 r azvrščeni v osem sk upin. Š AL III pokri v a gr adi v o po dek anijah, med drugim določene v sebinsk e sklope, k ot so »gubernij«, »st olna cer k e v in k apit elj« t er »kr esije« v Ljubljani, No v em mestu, P ost ojni. R azvrstit e v dok ument o v ozir oma njiho v o zapor edje je podobno tudi v Š AL IV , le da so tam r azvrščeni po sno vi. V Š AL V se k ažejo spr emembe, u v e - dene pri poslo v anju šk ofijsk e pisarne za časa ljubljansk eg a šk of a Jak oba Missie med let oma 1884 in 1898. Naj dodamo, da k Š AL/Ž spadajo tisti spisi, ki jih je zgodo vinar in šk ofijski ar hi v ar Ant on K oblar izločil, saj so se ti nanašali na župnije. 7 V sklop Šk ofijs k eg a ar hi v a Ljubljana spadajo še župnijski, duho vniški, šk o - fijski in v entarji, duho vniški t estamenti, sinode, vizitacije, šk ofijski in k onsist ori - alni pr ot ok oli, popisi cer kv a iz leta 1954, spisi s podr očja šolstv a, bogoslo vneg a semenišča v Ljubljani, gospost e v Gornji Gr ad, V r bo v ec, Pf alz in Goričane it d. Naslednji obsežnejši f ond je Kapit eljski ar hi v Ljubljana (KAL). K o je bila 6. decembr a 1461 v Ljubljani ustano v ljena šk ofija, so bila pri st olni cer kvi s v . Nik olaja vzposta v ljena mesta pr ošta, dek ana, desetih k anonik o v in štirih vi - k arje v , ki jih je 6. sept embr a 1462 potr dil papež Pij II. Ist očasno je potr dil pri - ključit e v sedmih župnij, ki so bile ob ustano vitvi dodeljene k apit eljski menzi. 4 Dolinar: Nadš k ofijski ar hi v v Ljubljani od T omaža Hr ena do Mak sa Mikla v čiča, str . 39. 5 Č ipić R ehar: Šk ofijski ar hi vi v Slo v eniji v času druge polo vice 20. in začetk u 21. st oletja, str . 180–181. 6 Začel v eljati s 1. januarjem 1788 in tr ajal eno let o (prim. Vodnik po fondih in zbirkah, str . 25). 7 Vodnik po fondih in zbirkah , str . 25–26, 35. 266 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions Šlo je za župnije Šentvid pri Ljubljani, Naklo, S vibno, V odice, Šentjernej, S v . Nik olaj pri Beljak u in R ado v ljica. Med g la vne deja vnosti st olneg a k apitlja so sodili bogoslužje, past or ala, upr a v ljanje priključenih župnij in soupr a v ljanje šk ofije. Med delo v anjem so se izoblik o v ale posebne službe. Ena izmed takih je bila služba k apit eljsk eg a ek onoma, posamezni k anoniki so opr a v ljali službo »zakristana«, »spo v ednik a« ozir oma »penit enciarja«, »t eolog a« in »k anclerja«. V pet ost st olneg a k apitlja v št e vilna podr očja je po vzr očila pestr ost spiso vneg a gr adi v a. Čepr a v smo omenili, da v Š AL I najdemo spise prvih tr eh st oletij po ustano vitvi šk ofije, se v si pomembnejši spisi nahajajo r a vno v t . i. Kapit eljsk em ar hi vu, saj so upr a vne zade v e v primeru šk of o v e odsotnosti v odili pri st olnem k apitlju. 8 P osebej zanimi vi za r odoslo vne r azisk a v e so Ž upnijski ar hi vi. Gr adi v o v sak e župnije tv ori določen f ond, sesta v ljen iz r ojstnih, por očnih in mr liških knjig, 9 dru - žinskih knjig (status animarum ) t er drugeg a spiso vneg a in knjižneg a gr adi v a. 10 F ond Društv a (od NŠ AL 200 do NŠ AL 223) v ključuje gr adi v o društ e v in ustano v , k ot so Kat olišk a dr užba za Kr anjsk o, Cecilijansk o društv o, Ak ademski dom s v . Cirila, P odporno dr uštv o za duho vnik e ljubljan sk e šk ofije, V zajemnost , Kat olišk o druš tv o r ok odelskih pomočnik o v Ljubljana, Danica, Leono v a družba, Društv o tr ezn osti, Dom slepih, Slo v ensk o duho vnišk o društv o, Kat olišk a ak cija, Apost olstv o s v . Cirila in Met oda, Družba s v . R af aela, Karitati vna zv eza Ljubljana, Družba s v . Vin cencija P a v elsk eg a, Šk ofijsk o društv o za v arstv o sir ot , Družba s v . Elizabet e za ljubljansk o šk ofijo, Kmečk a k uhinja, Aljaže v klub, Društv o za mla - dinsk e domo v e, Sodalitas ss. Cor dis, Pripr a vniški dom. Ar hi v hr ani tu di r azno vrstne zbir k e. Mednje prišt e v amo f ot ogr afije cer - kv enih oseb in sta v b, k art ogr af sk o zbir k o, zbir k e listin, r ok opiso v , starih tisk o v in duho vniških pridig. Zanimi v a je zbir k a načrt o v , r azdeljenih v d v e sk upini. T o so skice cer kv enih sta v b, ki jih je zasno v al F r anc A v sec (1863–1943), in načrti pr eno vitv enih del, najdeni med zapuščinami duho vnik o v ali med pr e vzetim ar - hi v skim gr adi v om iz župnij. P oleg že našt etih obstajajo še zbir k e plak at o v in k oledarje v , podobic, k a - set in D VD-je v , zgoščenk, šk ofijskih list o v , papeških okr ožnic in pisem, mikr o - filmo v , merijskih matičnih knjig in pr episo v matičnih knjig. V okviru muzejsk e zbir k e se hr anijo r azlična duho vnišk a odlik o v anja, denar v obliki bank o v ce v in k o v ance v , znamk e s pos v etnimi in z nabožnimi moti vi, žigi in pečatniki šk of o v , opat o v , župnij, vik ariat o v in lok alij, k elihi, zv ončki, šk apulirji, r ožni v enci ipd. Za k onec se usta vimo še pri zapuščinah šk of o v in zapuščinah duho vnik o v . Zapuščina v sak eg a šk of a ima s v ojo signatur o od NŠ AL 300 do NŠ AL 327. P o - dobno je pri zapuščinah duho vnik o v , le da je ta zbir k a obsežnejša. Nazadnje je obseg ala 256 zapuščin. Njih o v e signatur e nosijo oznak e od NŠ AL 400 do NŠ AL 601. Zbir ki se sicer nenehno dopolnjujeta v skladu s pr e vzetim gr adi v om pok oj - nih šk of o v in duho vnik o v . Za posamezne f onde in zbir k e so ar hi visti pripr a vili pripomočk e v obliki in v entarje v in v odnik o v . Do sedaj so izšle naslednje publik acije: 1. Vodnik po fondih in zbirkah (ur . Bogdan K olar). Ljubljana: Nadšk ofijski ar - hi v Ljubljana, 1999. 2. Ž nidarš ič Golec, Lilijana: Kapiteljski arhiv Ljubljana – Inventar fonda , zv . 1. Ljubljana: St olni k apit elj, 2006. 3. Kr ampa č, T one: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva v Lju- bljani . Ljubljana: Nadšk ofija, 2017. 11 8 Pr a v tam, str . 63–66. 9 NŠ AL še v edno hr ani matične knjige tistih dolenjskih in belokr anjskih župnij, ki od leta 2006, k o so bile v Slo v eniji ustano v ljene no v e šk ofije, spadajo pod no v omešk o šk ofijo, saj do ustano - vitv e samost ojneg a ar hi v a do sedaj ni prišlo. 10 Vodnik po fondih in zbirkah , str . 81. 11 T r etja pr eur ejena in dopolnjen a izdaja. 267 Letnik 47 (2024), št. 2 4. V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana. Inventar fonda ŠAL 1. Ljublja - na: Nadšk ofija, 2012. 5. V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana. Inventar fonda ŠAL 2 – prvi del. Ljubljana: Nadšk ofija, 2015. 6. Č ipić R ehar , Marija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015. Ljubljana: Nadšk ofija, 2016. 7. Č ipić R ehar , Marija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II., brevi, žu- pnije, uršulinke, prepisi listin 1501–2015 . Ljubljana: Nadšk ofija, 2018. 8. Č ipić R ehar , Marija, Kr ampač, T one, Otrin, Blaž in Visočnik, Julijana: Ur- barji Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Nadšk ofija, 2019. 9. V olčjak, Jur e: Listine NŠAL 1140–1500 . Ljubljana: Nadšk ofija, 2020. 10 . V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana . Inventar fonda ŠAL 2 – drugi del. Ljubljana: Nadšk ofija, 2024. Lokacija, prostori in oprema Lokacija NŠ AL ima od leta 1995, k o je bila zgr adba t emeljit o obno v ljena, sedež na Kr ek o v em tr gu 1, v prv em nadstr opju. 12 Pr ej je imel s v oje pr ost or e v šk ofijsk em d v or cu pri st olni cer kvi. 13 Gr e za v ečnamensk o, d v onadstr opno sta v bo v lasti Nadšk ofije Ljubljana. Nek daj je v njej bila hr anilnica in k asneje biot ehnišk a f a - k ult eta (1946) . 14 Danes imajo v t ej sta v bi s v oje pr ost or e Založba Družina , NŠ AL, Tisk o vni ur ad SŠK (Slo v ensk a šk of o v sk a k onf er enca) in Kat oliški inštitut – F a - k ult eta za poslo vne v ede. Dost op je mož en sk ozi d v oja v hodna vr ata. Gla vna so usmerjena na Kr e - k o v tr g, drug a v odijo iz notr anjeg a atrija. V prv o etažo pridemo po st opnicah, medt em k o sámo d vig alo, ki g a sta v ba sicer ima, ni namenjeno obisk o v alcem, t em v eč tr ansportu gr adi v a in izjemoma gibalno o vir anim osebam. V sa notr anja v hodna vr ata so d v ojna. Najpr ej se odpr ejo železna, za njimi lesena, oboja so bele ba rv e. Ka r se tiče lok acije, je go v or a o pr ometno zelo obr emenjenem ob - močju, zat o zr ačenje pr ost or o v pri odprtih oknih lahk o pri v ede do onesnažene notr anjosti z izpušnimi plin i, poleg t eg a na zahodni str ani r ast ejo visoki ja v orji, k ar dodatno onesnažuje zr ak s pr ahom. 15 Prostori in oprema Sk upna pr ost orsk a po vršina znaša 463,6 m². V anjo so v št eti depoji (298,6 m²), čitalnica (63 m²), knjižnica (30 m²) in upr a vno-delo vni pr ost ori v izmeri 72 m². 16 Ar hi v sk a skla dišča so opr emljena z lesenimi policami (cca. 8,1 t ek očeg a metr a), s k o vinskimi policami (cca. 1.399,2 t ek očeg a metr a), pr emičnimi polica - mi (cca. 504,4 t ek očeg a metr a), z 22 pr edalniki in s štirimi tr ezorji. 17 Uv odoma smo zapisali, da so tak o pisarniški pr ost ori k ot čitalnic a in skladišče v celoti v prv em nadstr opju sta v be, zat o sta t emper atur a in r ela ti vna v lag a pr et ežni del 12 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332. 13 Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 , str . 343. 14 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332. 15 Pr a v tam, 333. 16 Prim. Letni poročili NŠAL 2021 in 2022 , str . 3. 17 Pr a v tam, str . 4. 268 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions leta bolj ali manj po v sod enaki. Izmerjeni sta z mehanskima in enim elektr on - skim merilcem. Pr ost ori so os v etljeni z neonskimi lučmi, nameščene imajo det ekt orje dima in r edno servisir ane g asilne apar at e s pr ahom. 18 V r ok u zadnjih desetih let je ar hi v postal bog at ejši za nek aj dodatne opr eme. Zar adi prist opa k pr ojektu digitalizacije in hkr ati zaščit e pr ed pošk odbami v ečkr at upor abljenih matičnih knjig se je izk azala potr eba po sk enir anju, zat o je bil leta 2015 naba v ljen pose - ben optični čitalnik Book e y e 4 V A 1 Pr of essional, ki je olajšal sk enir anje, saj so mor ali pr ed t em ar hi visti v sak o knjigo ali bolje r ečeno str an posebej f ot ogr afi - r ati z digitalnim f ot oapar at om. 19 Da so str ank e digitalizir ano gr adi v o lahk o začele pr eg ledo v ati, je bila na - slednje let o v čitalnici izv edena montaža r ačunalnišk e opr eme z no vim str ežni - k om in nameščene no v e v arnostne k amer e za boljši videonadzor . 20 Leta 2018 je ar hi v prido bil dodat en pr ost or v v elik osti 28,6 m². V prv em nadstr opju na k oncu hodnik a so pono vno odpr li nek daj zazidana vr at a, tja napeljali elektrik o, položili par k et in posta vili 276 t ek očih metr o v ar hi v skih polic. 21 K er se t empe - r atur e v poletnem času v notr anjosti zvišajo do ok oli 30 º C in k ak šno st opinjo v eč, je bila leta 2019 v čitalnici nameščena klimatsk a napr a v a, 22 medt em k o so se k onec leta 2021 ar hi visti r azv eselili še eneg a optičneg a čitalnik a WideTEK 25, namenjeneg a digitalizaciji listin. Strokovna obdelava arhivskega gradiva P o pr e vzemu gr adi v a, na v adno iz župnij, je naslednji k or ak str ok o vna ob - dela v a (pr eg ledo v anje, ur ejanje, popiso v anje …). P osamezni segmenti spiso v in knjig so r azlično dobr o ozir oma slabo ohr anjeni, k ar je posledica pomanjklji v e - g a v arstv a že pri ustv arjalcih. Bolj, k o so zade v e »zapuščene« ali zanemarjene zar adi stanja v neustr eznih ok oljih, t olik o pazlji v ejši mor a biti ar hi v ski dela v ec. Na v adno se gr adi v o ur eja v ločenem pr ost oru, str an od pisarnišk eg a. Ar hi visti upor abljajo halje in r ok a vice, v izjemnih primerih mask o. O pr ocesu vr ednot e - nja tuk aj ne bomo r azpr a v ljali, opozorili bomo zgolj na post opk e, po v ezane z r ok o v anjem. Pr e vzet o gr adi v o se najpr ej pr eg leda in okvirno r azvrst i po r azličnih me - rilih. P osebej se izločijo spisi, knjige, mor ebitne listine, f ot ogr afije, načrti it d. Za v edati se je tr eba, da v sak sklop potr ebuje ustr ezen način in lok acijo hr ambe. Pri pošk odo v anem ar hi v sk em gr adi vu se najpr ej oceni st opnja pošk odo v anosti, v smislu, k aj je tist o, k ar potr ebuje le minimalne popr a v k e ozir oma jih ne, in tist o, ki bo mor alo na k onse rv at orsk o-r esta vr at orsk e posege. Sledi natančnejši pr eg led. Iz plastičnih map se odstr anijo spisi. Če v sebujejo k o vinsk e delce, k ot so sponk e, jih je r a vno tak o tr eba odstr aniti, saj na pisnih podlag ah po vzr očajo k or ozijo, k ar lahk o v odi v pr opad mat eriala. P osamezne knjige se ošt e vilčijo, če se zat o izk aže potr eba (matične in družinsk e knjige), in opr emijo z nalepk ami. 23 Omenili smo, da je v pr et eklih letih v NŠ AL pot ek ala int enzi vna digitaliza - cija matičnih in družinskih knjig. P o pos v et o v anju s k olegi iz Maribor a in K opr a so se v Ljublja ni odločili st opiti k or ak dlje, zat o so v se star ejše knjige, k at erih za - 18 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 333. 19 Letno poročilo NŠAL 2015 , str . 4. 20 Letno poročilo NŠAL 2016 , str . 4. 21 Letno poročilo NŠAL 2018 , str . 4. 22 Letno poročilo NŠAL 2019 , str . 3. 23 Prim. Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 333. 269 Letnik 47 (2024), št. 2 dnji vpisi št ejejo 100 let in v eč, 24 obja vili na sple - tni str ani Matricula. Do prv e celo vit ejše obja v e je prišlo maja leta 2021. 25 Varna hramba arhivskega gradiva Zaposleni skr bijo za v eč k ot 690 f ondo v in zbir k ozir oma približno 1.285 t ek očih metr o v ar hi v sk eg a gr adi v a. 26 K er se zade v e spr oti do- polnjujejo, se št e vilk e iz leta v leta spr eminjajo. V ečina dok ument o v je shr anjena v klasičnih ar hi - v skih šk atlah, ki se nahajajo na statičnih ali pr e - mičnih k o vinskih policah, iz jema so pr episi ma - tičnih vpiso v , ki so v ezani v knjigo in na policah st ojijo samost ojno. Občutlji v ejše gr adi v o, k amor sodijo listine, r ok opisi ipd., je zaklenjeno v pr edalnikih in tr ez - orjih. Č e se nek olik o pomudimo pri zbir ki listin, ne mor emo mimo dejstv a, da jih je k ar 505 pisa - nih na per g ament in 21 na papir . Na prvi pog led so dobr o ohr anjene, zah v al jujoč per g amentu, ki je v primerja vi s papirjem trpežnejši. Kljub t emu pri marsik at eri opazimo neprimerno hr ambo iz pr et eklosti, k ar se odr aža pr ed v sem na odpadlih pečatih. 27 V sak a posebej je shr anjena v o v ojnici, na k at eri so jasno označeni datum in kr aj nastan - k a t er kr ajša v sebina, nat o je v ložena v pr edalnik z visečimi mapami. V ečji f ormati zemlje vido v , diplom, načrt o v , plak at o v so spr a v ljeni v pr ed alnik e v ečjih dimen - zij, da se lažje ohr ani njiho v a originalna podoba, saj jih na tak način ni tr eba pr epogibati ali zvijati. K er nar a v a v zadnjem času z uničujočimi ujmami neusmiljeno k aže s v ojo moč, čemur smo bili prič a ob lanskih popla v ah, se nam je pr ed za - ključk om t eg a člank a por od ilo vpr ašanje, do k a - k šne mer e je gr adi v o iz NŠ AL t or ej zaščit eno. Naj po v emo, da si uslužbenci po s v ojih naj - boljših močeh , v okviru finančnih in pr ost orskih zmožnosti se v eda, v sak od ne vno prizade v ajo izv ajati in slediti osno vnim pr e v enti vnim ukr e - pom, z namenom pr epr ečitv e najhujših možnih scenarije v . P oskr bljeno je na primer , da so v se 24 Zar adi v ar o v anja osebnih podatk o v . Natančnejša po - jasnila najdemo v Zak onu o v arstvu osebnih podatk o v (ZV OP 2). V : Uradni list RS , št . 163/2022. 25 V eč o pr ojektu digitalizacije najdemo v člank u T oneta Kr ampača z naslo v om Digitalizacija ar hi v sk eg a gr adi v a: Pr ojekt v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, ki g a je pri - pr a vil za 31. zbor o v anje ar hi vist o v v Bohinjski Bistrici leta 2023. 26 Letno poročilo NŠAL 2022 , str . 2 in 6. 27 V olčjak: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140– 1500 , str . 21–22. Klasične kovinske police, na katerih se nahaja glavnina arhivskega gradiva (Foto: Nataša Car) Premične kovinske police, kjer se hranijo prepisi matičnih knjig (Foto: Nataša Car) 270 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions police s šk atla mi po v ečini d vignjene od tal in odmaknjene od zidu za približno 10 cm t er se ne nahajajo pod k akršno k oli v odo v odno napelja v o. V ečkr at smo na v edli, da je sedež ar hi v a v prv em nadstr opju, zat o notr anjost ni neposr edno izposta v ljena v doru v ode od zunaj. E dina slaba lastnost v ečnadstr opne sta v be je v t em, da bi zar adi močneg a pritisk a v ce v eh v oda ob okv ari r adiat orja začela izt ek ati. Če prid e do požar a, nanj opozorijo det ekt orji dima, za g ašenje so pripr a - v ljeni g asilni apar ati s peno, poleg t eg a sta na hodnik u na v oljo hidr ant in stik alo za spr ožit e v požarneg a ala rma. 28 T eor etično bi o pr e v enti vi lahk o r azpr a v lja - li ur e in ur e, v endar se nepr ed vidlji vim situacijam, na k at er e nimamo vpli v a, dostikr at ni mogoče izogniti. V elik o je namr eč od visno tudi od int enzi vnosti in obseg a po v odnji, požar o v , potr eso v in drugih nesr eč. Zaključek » V aruhi« pisne k ulturne dediščine, k ak or r adi imenujemo ar hi vist e, mo - r ajo biti primerno usposobljeni in imeti na r azpolago ustr ezne pr ost or e, če želi - jo dosledno izv ajati mat eria lno v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a, k ar v elik okr at pr ed - sta v lja s v oje vrst en izzi v , tak o v pr ost orsk em k ot finančnem smislu. T eg a se dobr o za v edajo tudi zaposleni v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, ki ima že sk or aj 30 let sedež na Kr ek o v em tr gu 1. Ur ejajo, popisujejo in skr bi - jo za št e vilne f onde in zbir k e, v ečinoma z nabožno v sebino, ki jih po str ok o vni obdela vi r azvrstijo na prime rna mesta za dolgor očno in v arno hr ambo. V v elik o 28 P odr obneje o t em Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nad - šk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332–339. Kovinski predalniki z visečimi mapami za listine (Foto: Nataša Car) 271 Letnik 47 (2024), št. 2 pomoč jim je no v ejša r ačuna lnišk a opr ema, v ključujoč optične čitalnik e, s k at e - rimi lahk o izv ajajo digitalizacijo ar hi v sk eg a gr adi v a in g a s v ojim upor abnik om posr edujejo bodisi po spletu bodisi na čitalniških r ačunalnikih, k ar pomeni do - datno zaščit o dok umentacij e pr ed šk odlji vimi vpli vi iz ok olja. Kak o uspešni so pri t em, bo pok azal čas. VIRI Nadškofijski arhiv Ljubljana – NŠAL • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2015. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2016. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2018. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2019. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2021. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2022. SPLETNI VIR Or dinariat: http s://www .nadsk ofija-ljubljana.si/nadsk ofija/or dinariat/osr ednji ur ad/ (dost op: 16. 12. 2024). LITERATURA Čipić R ehar , Marija: Šk ofijski ar hi vi v Slo v eniji v času druge polo vice 20. in začet - k u 21. st oletja. V : Atlanti 28 (2018), št . 1, str . 179–185. Dolinar , F r ance Martin: Nadšk ofijski ar hi v v Ljubljani od T omaža Hr ena do Mak sa Mikla v čiča. V : Arhivi 11 (1988), št . 1–2, str . 38–43. Kr ampač, T one: Digitalizacija ar hi v sk eg a gr adi v a: Pr ojekt v Nadšk ofijsk em ar hi - vu Ljub ljana. V : Arhivi kot centri informacij: Možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva. Zbornik referatov (ur . Marija Čipić R ehar). Bohinjsk a Bistrica: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 84–90. Melik, Jelk a: Arhivsko pravo . Maribor: Uni v erza Alma Mat er , Alma Mat er Pr ess, 2024. Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana. V : Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 (ur . T adej Str eho v ec). Ljubljana: Slo v ensk a šk of o v sk a k onf er enca, 2017, str . 343. Otrin, Blaž: Ocena stanja mat er ialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nad - šk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani. V : Arhivski depoji v Sloveniji (ur . Jedert V odopi v ec). Lju - bljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2009, str . 332–339. Vodnik po fondih in zbirkah (ur . Bogdan K olar). Ljubljana: Nadšk ofijski ar hi v Lju - bljana, 1999. V olčjak, Jur e: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500 . Ljubljana: Nad - šk ofija, 2020. VIRI IN LITERA TURA 272 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions CARE F OR THE PR O TECTION OF AR CHIV AL MA TERIAL S IN THE LJUBLJ AN A AR CHDIOCES AN AR CHIVES The Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es (NŠ AL) has a ric h hist ory of de v e - lopment . It should be emphasised that the first ar chi vists w er e actuall y bishops or their secr etaries or officials fr om the diocesan office. Althoug h the r ole of an ar chi vist has e xist ed fr om the time of Bishop T omaž Hr en at the beginning of the se v ent eenth century , it w asn 't until 1911 that F r anc P ok orn, the parish priest in Besnica pri Kr anju, w as gi v en the permanent position. It w as r elocat ed fr om the diocesan r esidence t o Kr ek o v tr g 1 in 1995, w her e it r emains t o this da y . Ov er 690 f onds and collections ar e managed b y f our pr of essio nall y tr ained ar chi vists. It is housed in a tw o-st ory , multipurpose building. The location in the heart of the city is surr ounded with hea vy tr affic. Since the entir e ar chi v e (463.6 m2), w hich includes the libr ary , r eading r oom, r eposit ories, and administr ati v e and w or k ar eas, is locat ed on the first floor of the building, the humidity and t empe - r atur e ar e consist ent thr oug hout the majority of the y ear . Ph y sical r ecor ds and book s ar e usuall y st or ed in classic ar chi v al bo x es on static or mo v able metal or w ooden shel v es, w hile chart ers, plans, maps, et c. ar e st or ed in lock ed dr a w er cabinets and saf es. F or pr e v enti v e r easons, the shel v es ar e r aised fr om the floor and mo v ed appr o ximat el y 10 cm a w a y fr om the w all, and ther e ar e no plum - bing fixtur es in their vicinity . The ar chi v e has acquir ed tw o optical scanners f or digitising ar chi v al mat erials in the past t en y ears, in addition t o standar d and r equir ed equipment . Th e emplo y ees ha v e made good use of these scanners, initiall y f or the cr eation of digitised ci vil and f amil y r egist ers and lat er f or other mat erials that ar e constantl y being added t o the comput er netw or k. SUMMAR Y