URN_NBN_SI_doc-XJWTXNIY

251 Revidirana Izjava o mednarodnih katalogizacijskih načelih (ICP), izdaja 2016 z manjšimi popravki, 2017 Revised Statement of international cataloguing principles (ICP), 2016 edition with minor revisions, 2017 Irena Kavčič, Suzana Šulek 1 Nastanek in razvoj mednarodnih katalogizacijskih načel Prva mednarodna katalogizacijska načela so bila sprejeta na Mednarodni konfe- renci leta 1961 v Parizu in postala znana kot pariška načela. Pri pripravi gradiva za Konferenco so sodelovali tudi predstavniki Zveze društev bibliotekarjev Jugo- slavije (Verona, 1961), z Zvezo pa je sodelovalo tudi Društvo bibliotekarjev Slo- venije. Dve leti pred Konferenco je bil v Londonu preliminarni sestanek (udeležil se ga je tudi Pavle Kalan iz NUK-a), na katerem je bilo dogovorjeno, da se mora Konferenca ukvarjati z vprašanji pri izboru in obliki iztočnice, posebna pozornost naj bo posvečena vprašanjem, pri katerih so mnenja različna, na dnevnem redu pa naj ne bo vprašanj, pri katerih ni bistvenih nesoglasij. Na podlagi tega sklepa so bile izbrane teme za delovne referate. Na osnovi referatov in mnenj, ki so jih o referatih pripravili nacionalni odbori za katalogizacijo, je A. H. Chaplin, tajnik organizacijskega odbora Konference, pripravil osnutek mednarodnih načel, ki naj bi služil kot osnova za razpravo na Konferenci in za izdelavo dokončnega besedila. Iz Veroninega opisa razlik med osnutkom načel in končnim besedilom, sprejetim na Konferenci, je razvidno, da so predstavniki iz Jugoslavije na kon- ferenci zelo aktivno sodelovali, podrobno je opisano tudi njihovo mnenje glede vprašanj, pri katerih so obstajala nesoglasja in je bilo treba doseči kompromis (Verona, 1961). Namen načel, tj. da bi »služila kot osnova za mednarodno standardizacijo v ka- talogizaciji, je bil zagotovo dosežen« (Izjava o mednarodnih katalogizacijskih načelih, 2009), saj je večina katalogizacijskih pravilnikov, ki so nastali po letu 1961, načela bolj ali manj upoštevala, kar velja tudi za slovenski pravilnik za

RkJQdWJsaXNoZXIy