ST TWT^r^?STCT VEHM CELOVEC SREDA 7. SEPT. 1988 Letnik XLHI. Štev.38(2398) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P. b.b. 6:1 - SAK povozi!" šmohorčane SAK je v nedetjo stav!) v koroški nogometni iigi najvišjo zmago zadnjih iet. Siovenski atieti so v odiični tekmi premagati nasprotnika iz Šmohorja kar s 6:1. Napadatec, junak tekme, je bit Artur Hanser, saj je zadet štirikrat „v črno". Več o tekmi na športni strani. PisateMi zaskrMjeni zaradi ločevanja Pisatelji, ki so se pretekli teden zbrali na jubilejnem 25. srečanju na gradu Štatenberg v Sloveniji, so med svojim srečanjem soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo „svoje zaskrbljenje zaradi skupin, ki na avstrijskem Koroškem ne spoštujejo 7. člena Avstriske državne pogodbe". Po mnenju pisateljev pomeni novi šolski zakon oz. ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih oz. narodnostni pripadnosti grobo kršitev človekovih pravic. Nadalje je v izjavi rečeno, da pisatelji podpirajo koroške Slovence v njihovih prizadevanjih, ki so zanje življenjskega pomena za sedanji rod in za prihodnje rodove." V resoluciji so se pisatelji lotili tudi položaja na Kosovu, kjer se „nasprotja še zaostrujejo ter vnašajo nemir in negotovost v vrste ne le tamkajšnjega, ampak jugoslovanskega prebivalstva nasploh." Že pred odpd/em p/iberškega sejma se je zbra/o ob povorki na p/iberškem trgu več sto ljudi. Meč o p/iberškem Jormaku" na 6. strani. Ministrstvo za pouk: proti dvojezični šoii v Ceiovcu? Škandalozna ugotovitev zveznega ministrstva na Dunaju potrjuje restriktivno avstrijsko manjšinskošolsko Politiko: v Celovcu ni mogoče prijaviti otroka k dvojezičnemu pouku. Tudi na (poskusni) ljudski šoli celovške pedagoške akademije to ni možno, pa čeprav ista ustanova vzgaja in usposablja učitelje za dvojezični pouk. Meseca maja je vodstvo te ljudske šole zabranilo staršem Jože in Tatjana Messner (med drugim kar s pomočjo ekipe državne policije) vpis sina lije Matjaža k dvojezičnemu pouku. Utemeljitev: manjšinski šolski zakon za Celovec ne predvideva takega pouka. Prizivi na deželno in na zvezno šolsko oblast so bili zavrnjeni. Družina Messner se je sklicevala pri zahtevi po dvojezičnem pouku na 7. člen avstrijske državne pogodbe ter na dodatni protokol dogovora o človekovih pravicah, ki predvideva za vsakogar enakopraven pristop do izobraževalnih inštitucij. Odgovor ministrstva, ki je bil v preteklem tednu dostavljen odvetnikoma družine (dr. Brugger, dr. Serajnik), je bil negativen. Ministrstvo ugotavlja, da prijava k dvojezičnemu pouku v Celovcu po avstrijskih zakonih ni možna. 2. odstavek 7. člena državne pogodbe, tako ministrstvo, ni neposredno uporabna pravica, temveč zgolj „programatična izjava" za poznejše zakonske smernice. Ministrstvo se nadalje sklicuje na teri- torialno načelo - Celovec ni vključen v dvojezično šolsko ozemlje. Mednarodni dogovor o človekovih pravicah pa se po mnenju ministrstva ne nanaša na dvojezični pouk. Smešno je kajpada, da avstrijska vlada v drugih primerih zavrača teritorialno načelo. Očitno naj bi ostal Celovec glavno mesto in center dežele samo za nemško govoreče, ne pa za slovensko govoreče državljane. Zadevo bo v kratkem obravnavalo ustavno sodišče na Dunaju. Koroška: revščina narašča Vsaka sedma družina v naši zvezni dežeti mora izhajati z dohodkom, ki je manjši od 4.600 šitingov. 97.000 upokojencev prejema najmanjšo možno pokojnino, eni četrtini pa Zveza izenači vsoto na 5.004 šitin-ge, kar naj bi bito nekakšno kritje eksistenčnega minumu-ma. Tudi pri dopustih so dane vetike raz-tike do drugih zveznih dežet v Avstriji. PREBERITE strani 2 Haider zahteva asimilacijo Slovencev 3 Trenja na Kosovu in v Vojvodini 4 Danes otvoritev lesnega sejma v Celovcu 6 1938-1988: založniški odzivi na preteklost 7 „Trta" praznuje 80. letnico obstoja 9 Pisateljsko srečanje na gradu Štatenberg 11 Televizijski in radijski spored 12 SAK-Pliberk: Danes odločitev nogometne zveze '' š Lovci prestrezniki prvič pristati v Cetovcu Četrtek preteklega tedna novalci blizu letališča so se da ni „za politiko miru, tem-sta v dopoldanskih urah pri- ogorčeno razburjali - je pro- več za politiko oboroževan-stala na celovškem letališču testirala edino Zelena alter- ja". Lovci prestrezniki so za-dva lovca prestreznika Šved- nativa. V tiskovni izjavi je pustili Celovec po 90-minut-skega modela ..Draken". rečeno, da je ministrstvo za nem „obisku", vračali pa se Proti „starim železom", ki so obrambo z nakupom teh sta- bodo skoraj vsakih 14 dni... povzročili dosti hrupa - sta- rih vojaških letal dokazalo, s'/*a.GetEggenberger ZKP vabi na Met v Dachau Zveza koroških partizanov organizira 24. septembra 1988 enodnevni izlet v Dachau in Munchen. Cena za osebo znaša 320 šil. (brez kosila), prijave so možne samo v ponedeljkih in četrtkih dopoldan v pisarni Zveze koroških partizanov v Celovcu, TarviserstraUe 16, ali po telefonu (0 463) - 51 43 00/ 60). Avtobus bo vozil ob 4.30 izpred črpalke v Železni Kapli, ob 5.00 uri. Posojilnica Dobrla vas, ob 5.45 uri Celovec, Mladinski dom, Miksch-allee A Pri vseh zbornih mestih je dosti prostora za parkiranje. Priložnost je ugodna, izlet naj bi bil prijeten in tovariški. Mladina je posebno zaželje-na! ZKP prosi za točnost na zbornih mestih, ker drugače bi primanjkalo časa za izlet! KOMENTAR cfr. FRAA/C/JA F FFMA MAFDEF? PF!A^? .S' JVOJO IzjAvO O J/7H-AreJraol HVJtrlj.sA:! naciji /latžlcr m mogel naredili vec/e tcslage avjlrljjA:irn pollllA:onr drnglh JlranA: ter Aromenialorjem av-jlrljjAtega političnega življenja; A;a^or uglajen olrojAcl zbor .so .se pojla-vlll v eno vrjto m enogla-.sno zapeli pejern o bobri avjirlj.sAa naciji. Far leAr-nrujejo bbo je boljši ar.strlj.sbl /taelouah.sl.' vrb o eni jabač, Ati je preb peldesellntl /ell .se jaba/ za ee/enem.sAto nacijo, njegov vazal, Ati irenalno jaba - av.sfrlj.sAta s ant o-.stojnosf jem ali Ija - v nebo evrop.sAto sbap-no.sl, l/a <^o vlabnega se/a, Ati že Iz jvojilt IzAta-.senj Atol bančni blreAtlor bobro ve, AtaAto je lo z nacionalno .sarnosioj-nosijo pob prlil.sAtorn mednacionalnega Atapl-lala. Prav lo jim je pri llal-berjevl Izjavi laA:o v.šečt oni so v preleAtlo.sll Atrvavo Izbab lo avslrlj-sAto nacijo b Atalerl je zbaj laAto brabro priznavajo, oni jo Iren nino pri lem, ba probajo lo avj-IrljjAto nacijo za Irlbejel jrebrnlAtov, če jlb F.S le jprejme, oni jo je lollb popolne bepollllzaclje preblvaljlva In zlajll m/ablne, Atar IzAtljnčaje bbrall vjaAcrjno irezno bebalo o najlanAta In/ab oh.slojM av.slrlj.sAte nacije. 7em lažja je zalo llal-berjeva bemonlzaclja; bobler uporablja j.sora-zmernoj mlab pollllAt (sorazmerno) jlaro ler-mlnologljo, ga je labAto pojlavlll za jamega zlo-beja. Če joclalbemoAtral VVagner javno zairjaje, ba je Celovec nemšAco mejlo, zaAtaj polem jvo-bobnjaAt Haider ne bi jmel reči, ba je /S v.slrlja nem J Ata dežela? Prav na Foro.sAtem bomo Atmala doživeli leAtmovanje ireb vellAtlb siranAt, Atalera bo/j zajl-gura nemjAtl značaj nase dežele. /n verjelno ne bo nobenega ogorčenega vzA:r!A:a merobajne avjlrljjAte javnojll. Fajll mnogim /1 vjlrlj-cem av.slrlj.sAta nacija če nlAtoll ni bila jrčna zabe-va, lemveč vebno In Izbljučno jamo Jlvar po/lllčne AtonjanAtlnre. Včajlb Ima la bi llalber prav. Haider zahteva asimiiadjo koroških Slovencev! Haider nabaljaje z Izgrebi. V njegovi vrjll napabov na avj-irljsAto nacijo jmo bl/1 zbaj na vrjll labl ArorojAcl Slovenci. Foro-jAta O VP pa meblem preačaje možnojll pollllčnega jobelova-nja j llalberjem pri A;orojA:ll: beželnozborjAtlb volllvab v najlebnjem lela. Haider nadaljuje s svojimi napadi na avstrijsko nacijo. V pogovoru s tedensko revijo Profil je vsebinsko potrdil svojo izjavo o 'ideološkem spačku' ter dodal, da Avstrijci niso nacija. Ta naj bi bila po njegovem mnenju samo zvarek, ki je nastal po letu 1945. Da so Avstrijci o obstoju svoje nacije prepričani (tri četrtine), ga ne ovira pri trditvi o splošni pripadnosti Avstrijcev k 'nemški narodni in kulturni skupnosti'. Še več: Haider v Profilu trdi, da bodo Avstrijci nacija šele tedaj, če bi se Slovenci in drnce manjšine (ki se v nas- Ekološka katastrofa - onesnažena voda Jadrana, ki jo zastrupljata predvsem industrija in kmetijstvo v nižini ob italijanski reki Pad - dobiva vse večje dimenzije. Medtem ko so kolone turistov že zapustile italijanske plaže, nekateri pa so odpovedali načrtovane dopuste, so zdaj začeli ukrepati organi izven prizadetega območja. Tako je koroški deželni svetnik za zdravstvo Gallob v preteklem tednu napovedal strogo kon- protju z FPO k avstrijski naciji že dolgo priznavajo, op. ur.) asimilirali in prevzeli novo identiteto. Vse te svoje drzne izjave je v preteklem tednu ponovil in potrdil v televizijski diskusiji Klub 2. Kljub takemu očitnemu mežikanju nemškonacionalni ideologiji se koroška OVP in njen vodja Scheucher od Haiderja ne distancirata. Scheucher je v televizijskem pogovoru celo nakazal, da bi mu morebitni volilni sporazum s koroškimi svobodnjaki bil pogodu (koroška FPO je ljudski stranki nekaj takega pred tremi tedni ponujala). Če bi trolo svežih rib, kijih uvažajo z Jadrana. Onesnaženost je postala letos očitna, ko je zaradi dolge vročine v mnogih krajih „zacvetelo" morje (temu je bil vzrok hitro razmnoževanje alg, ki se pojavljajo v umazani vodi). Kar škoduje človeku, škoduje kajpada tudi favni, ki živi v onesnaženi vodi. S hrano (npr. ribe) prodrejo škodljive snovi do zadnjega člena prehrambene verige človeka. ga Haider naslednje leto podprl pri volitvi deželnega glavarja, bi mu bil pakt po vodji. Scheucher je ostro kritiziral vmešavanje zveznega vodstva OVP (Kukacka je svaril Korošce pred sodelovanjem z FPO) ter dodal, da koroška ljudska stranka ne potrebuje navodil z Dunaja. Reakcija generalnega sekretarja Kukacke in predsednika OVP Mocka: saj ni bilo tako mišljeno, svarila so veljala samo za primer, če bi koroška OVP podprla Haiderja pri kandidaturi za mesto koroškega deželnega glavarja. Edino resno in načelno kritiko na račun Haiderja s strani OVP je izrekel dunajski mandatar Erhard Busek: Haider je večnovčerajšnjik, s katerim ne bi smeli sodelovati. Nekaj dni nato pa je Mock izjavil za avstrijski tisk, da OVP trezno razmišlja tudi o možnosti vladne koalicije s Haiderjevo FPČ) po naslednjih državnozborskih volitvah. Ostale koroške reakcije na ljubimkanje Scheucherja s Haiderjem: deželni sekretar SPO Ambrozy je dejal, da si voditelja VP in FP že delita kožuh, ne da bi prej ujela medveda. Demografske analize naj bi bile pokazale, da SPO na Koroškem še vedno vodi. Bivši vodja koroške FPO, Ferrari-Brunnenfeld, pa je napovedal ustanovitev nove stranke, ki naj bi bila liberalna. Pravi, da se s Haiderjevo FP ne more več identificirati. Človek, tiba in eko-katastrofa... Hormonski škandal že tudi na Koroškem Zahodnonemška afera s pospeševal rast hormonski „hormonskimi" teleti dobiva preparat „cerenol". Dan na-inačice v Avstriji. Tudi na vrh so sporočili, da menda gre Koroškem. Pretekli teden so za pomoto; tudi pri ostalih v Flattachu v Melski dolini 300 teletih niso našli nič. Sko-odkrili tele, kateremu naj bi raj ob istem času so podoben Kajžnikov Hanža Tovarna celuloze v Magdalenu čaka na dovoljenje za obratovanje. Podjetje pa je menda zaprosilo še za dodatno subvencijo: z novim tehničnim postopkom namerava namesto celuloze proizvajati denar, ki bi ga vračalo deželni vladi... primer odkrili tudi v Zgornji Avstriji. Ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju je medtem spet pomirjalo javnost, da o kakem škandalu ni govora in da gre samo za posamezne primere. Vedno bolj je očitno, da ministrstvo v prvi vrsti zastopa interese živilske industrije (prodaja telečjega mesa je po aferi v ZRN tudi v Avstriji nazadovala za 40 odstotkov), ne pa potrošnikovih želja po dobri hrani... Huda razprava o prodaji mesnih in mlečnih proizvodov iz območja EGS tečejo tudi na mednarodni ravni: Nemčija, ostale države Evropske skupnosti in tudi Avstrija so prodajale (ali pa skušali prodati) radioaktivno meso in mlečni prah državam tretjega sveta. V Evropi je bila prodaja izdelkov, ki so bili zastrupljeni z radioaktivnim žarčenjem, ki se je sprostilo ob reaktorski katastrofi v Černobilu, prepovedana. Vranitzky, Rieser m pometanje smet!.. Tokrat se je javil k besedi sam zvezni kancler Vrantizkv in kritiziral sodbo sodnikov porotnikov v Innsbruk-ku. Tri leta zapora je „izredno mila kazen" za Rieserja, je dejal v pogovoru z dunajsko „Kronen Zeitung". Rieserjev odvetnik dr. Wegrostek, ki je mnenja, da je tudi ta kazen še previsoka in je zato ponovno vložil priziv, je ostro zavrnil zveznega kanclerja. Vmešavanje v nezaključeno obravnavo ni dopustno - to bi moral vedeti zlasti kancler, kije v Androschevi zadevi vedno opozarja! na to, je sporoči! tisku dr. Wegrostek. Bojeviti odvetnik o svojem protestnem pismu Vranit-zkemu: ,.V pismu pozivam kanclerja, naj razmišlja o zadevah Seka-nina, Gratz in Simnvatz in naj pometa pred lastnimi vrati. Vrantizky v svojem intervjuju zanika dve porotniški sodišči v Avstriji." Prva porotniška sodba v Celovcu je bila razveljavljena od poklicnega sodnika. Dejansko je del avstrijske politike pričakoval trdo sodbo, saj bi sicer lahko vsak streljal na politika. Proces je torej vsekakor postal politikum in politi-kum je pravzaprav tudi vmešavanje politikov. SchiMer novi dež. svetnik? Ati bo rožeški župan Herbert Schittcr (stika zgoraj) postat novi čtan dežetne vtade na sociahstični tisti? To se bo /vedeto najkasneje 19. sep* tembra, ko bodo zasedati najvišji gremiji koroških socialistov in odtočati o „vetiki roŠ-adi, ki jo je napovedat šef stranke in dežetni gtavar Wagner. )9. septembra pa bo tudi jasno, ati bo stedit Wag' nerju spet Wagner - vse kaže v to smer - in kaj bo s Fruh-hauerjem in Gattobom, katerih stotčka se po najnovejših informacijah tudi majeta. 7. september 1988 3 Trenja na Kosovem in v Vojvodini Nac/oua/aa uaiprof/a /M /čosora spet vzucm/rja/o 7ago-.s/aU)o. Vendar foArat za nemire a;.so Ariri /f/hanei. Na rau'or/no.stni/; sAodiA .Srhov la Črnogorcev .se eeda/je pogosteje pojas /jajo naciona/i.sTične težnje. IGORSCHELLANDER Zborovanja Srbov in Črnogorcev v zadjnem času niso več samo kosovski problem, ampak dobivajo vse večjo politično dimenzijo. Dejansko je bilo to vprašanje tema razprave na 'maratonski' seji CK Zveze komunistov Jugoslavije (31. julija), ki je trajala 20 ur in se zaključila brez konkretnih sklepov. Problem kosovskih Srbov je znan: zaradi porasta števila albanskega prebivalstva postajajo vedno bolj manjšina. To pa se dogaja na ozemlju, ki je skorajda vsem Srbom nekakšna narodna svetinja (usodna bitka proti Turkom na Kosovem polju), Pečka patriarhija) Napetosti in narodnostni konflikti na Kosovem so bili v preteklosti že pogosti. Srbsko in črnogorsko prebivalstvo se odseljuje. Tako imenovani mitingi solidarnosti s kosovskimi Srbi in Črnogorci se,zdaj nadaljujejo tudi izven Kosova. Tako se je na primer pretekli teden v vojvodinskih mestih Titov Vrbas in Srpski Miletič na manefestacijah zbralo okoli 15.000 ljudi. Krajevna SZDL se s prireditvijo ni strinjala, prevzela pa je tehnično organizacijo. Govorniki s Kosova so poudarjali, da bi samo ustavne spremembe, ki jih je predlagala Srbija, lahko ustvarile ustavne in zakonite razmere. Avtonomnost pokrajin naj pri tem ne bi bila vprašljiva. Med zbrano množico pa so se pojavljala tudi ostrejša gesla: „Življenje damo, Kosova ne damo" ali npr. pesem „Gremo na Kosovo". Napisi na raznih transparentih - za krivce napetosti so bili predstavljeni Azem Vllasi in ostali politični predstavniki Kosova - in zahteva, da ljudem razdelijo orožje, pa kažejo, da se v okviru teh protestov pojavljajo tudi nevarne težnje. Politični vodstvi Vojvodine in Kosova sta v zvezi s temi shodi kritizirali vodstvo Zveze komunistov Srbije, češ da podžiga srbska nacionalistična stremljenja in izvaja pritisk na avtonomni pokrajini. Tudi pred-sednk SZDL Slovenije Jože Smole je pretekli teden ocenil, da z mitingi, ki so jih organizirali Srbi in Črnogorci s Kosova, ni mogoče dosti kaj rešiti. Član predsedstva CK ZKJ Stipe Suvar pa je na nedavni maratonski seji CK v zvezi s kosovskim vprašanjem svaril: „Nepre-stano sumničenje in želja po vzpostavitvi trdne državne kontrole iz Srbije in Jugoslavije, ne moreta biti rešitev za družbeno dogajanje niti v Srbiji niti v Jugoslaviji, saj to ne bi niti kratkoročno niti dolgoročno prispevalo k nujnemu izboljšanju." Jugoslavija: z uvozom proti inflaci ji Kadar ueAa država za/de v go.spodar.sAo krizo ut ve hor; v poman/Aan/em deviz, to por; a vadi pomeni zm an/Van/e avo-2a. Zato .se zdi prvi /tip nenavadno, da ga /toče ./ago.s/avi/'a oh trenamem vtatiju povečati. dr. KRISTIJAN SCHELLANDER Vzrok za to je visoka inflacija, ki znaša okrog 190 odstotkov. Podjetja zahtevajo za svoje izdelke tako visoke cene, da je uvoz nekaterih pomembnih potrošniških izdelkov in surovin iz inozemstva cenejši. Ma ta način hočejo prisiliti domača podjetja in tako Povečati konkurenčnost ter dvigniti produktivnost dela "t kakovost izdelkov, kajti monopolna podjetja se za takšne vrednote ne brigajo zadosti, kar gre na račun Potrošnikov. Trenutno ima Jugoslavija največje devizne rezerve zadnjih desetih let. Vzrok 'umu je manjši uvoz pa tudi varčevanje delavcev, Zaposlenih v tujini. Letos računajo tudi z dohodki od turizma v višini dveh milijard dolarjev. Na drugi strani pa se država ubada z visoko dinarsko nelikvidnostjo, zaradi česar imajo mnoga podjetja probleme s financiranjem tekočega poslovanja. Narodna banka pa grozi z nadaljnjimi denarno-političnimi omejitvami, v primeru če podjetja ne bodo povečala uvoz, od katerega vlada pričakuje premostitev krize in, kot že rečeno, znižanje inflacije. Verjetno je probleme mogoče daljnoročnejše rešiti le s svobodnim razvojem tržnih sil, kar pa je navsezadnje politično vprašanje. V trenutnem položaju nezaupanja v vlado in ne-enotnostni republik in pokrajin pa je to vprašljivo. Mirje boijši kot vojna BONN. Z vojno v Za/iva je Zvezna repah/iAa Nemčija zaVaži/a ma/o manj Aot m;7;'jardo do/arjev, v mira pa sv' oheta, da ho ve/iAo več. Zaho<7nonem.s7:a podjetja, Ai so zadnja /efa h rez pravega de/a vztraja/a v Bagdada /n Teherana, pr/čaAaje-jo, da ho povojna ohnova oheh držav vrg/a za desetine md/jard do/arjev naroči/ - in potem, Ao je zahodnonem.sAa dip/omacija z izrednim ohčatAom za odtenAe sArhe/a, da .se ne zameri ne /raAa in /rana, račana zahodnonemžAo gospodarstvo na svoj Aos te pogače. Diktator uvaja demokracijo' MARJAN SEDMAK Po podatkih, ki jih je pred dnevi pripravil znani stockholmski inštitut za mirovne raziskave SIPRI, sta Irak in Iran v zadnjih osmih letih kupila na tujem za kakih 27 milijard dolarjev. Medtem ko sta se pri pošiljkah orožja Iraku „izkazali" zlasti Sovjetska zveza in Francija, je bila Kitajska (ob Izraelu, ki je sklenitev premirja sprejel kot katastrofo, ki utegne povečati arabski pritisk na Tel Aviv) glavni dobavitelj orožja Iranu. K omenjenim 27 milijardam dolarjev pa je treba dodati še tisto orožje, ki so ga zaradi vojne vihre v Zalivu kupile druge države tega območja. Saudova Arabija je v teh letih za nakup orožja porabila okoli 20 milijard dolarjev in prav tej je zahod-nonemška oboroževalna industrija, ki ni neposredno kupčevala ne z Bagdadom ne STcbcranom. prodala za900 milijonov dolarjev orožja. Prodajalcem orožja slabo kaže, zato pa se lahko na lepo kupčijo pripravljajo drugi. Premirje bo po eni strani sprostilo velik del sredstev, ki jih je doslej požirala vojna, po drugi strani pa bosta morali Duše naprodaj? BUKAREŠTA. Za milijardo nemških mark nameravajo politiki v Bonnu kupiti od Romunije pripadnike nemško govoreče manjšine, katerim po načrtih 'konduka-torja' Ceausesca grozi uničenje domačih vasi in nova 'agroindustrijska družba'. Ogrožen je tudi nacionalni obstoj več kot milijona Madžarov. Razgovor med madžarskim predsednikom Gros-zom in Ceausescom v preteklem tednu je sicer zmanjšal napetosti med obema državama, vendar še ni pričakovati rešitve narodnostnega spora. oh državi, ki sta pred osmimi lot rodili v vrsto hitro razvijajočih se držav, obnoviti razrušene objekte in graditi nove. S kapitalom naj ne bi bilo težav: gre za dve pomembni izvoznici nafte, zato zahod-nonemški bankirji sodijo, da težav s tako imenovanimi kreditnimi linijami ne bi smelo biti; pa tudi velike banke, ki imajo sedež v Saudovi Arabiji, so že namignile, da v primeru sklenitve miru ne bodo skoparile z denarjem. Obnova industrijskih obratov, pristanišč, cest in stanovanjskih naselij, dviganje potopljenih ladij, v Šatel Arabu in popravljanje ekološke škode, obeta tekmo za naročila. ZRN računa, da bo Iran naročil za kakih 50 milijard dolarjev, Irak pa kar za kakih 100 milijard dolarjev opreme in materiala. Zahod-nonemški podjetniki so prepričani, da bodo z vso pravico prvi pri skledi. Nova partija BUDIMPEŠTA. Na Madžarskem so „čez noč" osnovali novo politično stranko. „Demokratični forum", ki se priznava k pluralizmu in namerava pri volitvah nastopiti z lastnimi kandidati. V programskem osnutku se zavzema za gospodarske spremembe, napoveduje pa tudi „alternativne predloge" za vsa področja družbenega življenja. Madžarske oblasti zaenkrat na ustanovitev „Demokratičnega foruma", ki vključuje tudi osebnosti iz znanosti in kulture, še niso odklonilno reagirale. Madžarska je bila že pred leti prva vzhodna socialistična država, ki je začela s sprostitvijo mejne in gospodarske politike ter družbenimi reformami. Vladaje izjavila, da ni vzroka odklanjati sodelovanja z novo stranko, če je kooperativna in dela v skladu z ustavo. SANTIAGO DE CHI-LE. Vojaški režim je pretekli teden predstavil svojega kandidata za referendum o državnem predsedniku, ki bo 5. oktobra. Kakor je bilo pričakovati, je edini kandidat Augusto Pinochet. General, ki je pred leti s krvavim pučem strmoglavil demokratično izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, je do zdaj na čelu vojaške diktature onemogočal vsakršno demokratizacijo dežele ter skrbel za to, da je Čile postal znan predvsem zaradi koncentracijskih taborišč, 'izginulih' opozicionalcev, kršitve človekovih pravic in mučenja v zaporih. Sedanja 'demokratizacija' je kajpada farsa. General je ukinil izredno stanje, pred tem pa je seveda že uveljavil tako zakonodajo, da režim ne potrebuje več izjemnih restriktivnih ukrepov. Opozicijske sile so protestirale z masnovnimi demonstracijami. Pred vstajo? MANILA. Na Filipinskih otokih napetosti spet naraščajo. Pobegli polkovnik 'Gringo' Honasen, ki je lansko leto zanetil do zdaj najbolj krvavi upor proti sedanji predsednici Corazon Aqui-no, je iz svojega skrivališča sporočil javnosti, da se je pred kratkim sestal s skupino pomemnih visokih oficirjev filipinske armade, s katerimi se je dogovoril o novih akcijah proti predsednici, ki naj bi bile v prihodnje bolje organizirane in uspešnejše. Nova v!ada? VARŠAVA. Centralni komite Poljske združene delavske partije (PZDP) je spričo splošnega nezadovoljstva prebivalstva in stavk delavcev napovedal nove politične in gospodarske spremembe ter nadaljevanje dialoga o nacionalnem sporazumevanju. Konsolidacija gospodarstva naj bi potekala ob ustanovitvi reformske vladne koalicije tudi s predstavniki iz opozicionalnih vrst. Bivši vodja Solidarnošči Walesa postavlja kot pogoj legalizacijo organizacije. Umik čet iz Kampučije HANOl. Vietnamski predsednik Vo Ši Kong je sporočil, da bo Vietnam do konca prihodnjega leta umaknil svoje enote iz Kampučije. Čete so tam že od leta 1979, ko je bila s pomočjo vietnamskega vojaškega posega strmoglavljen krvavi režim Rdečih Kmerov. OZN do zdaj ni priznala nove provietnamske vlade, trenutno potekajo poganjanja o nacionalnem sporazumu s kampučijskimi opozicijskimi skupinami, sosednjimi državami in Ljudsko republiko Kitajsko. Vino '88 v Ljubljani Ljubljana, ki je že dobro leto mednarodno mesto trte in vina, je bila prejšnji teden že 34-tič v znamenju tradicionalnega mednarodnega vinskega sejma. 480 razstav-ljalcev iz 20 držav je predstavilo vzorce vina, ki so jih ocenili enologi z vsega sveta. Na vinskem sejmu pa razstavljajo tudi opremo za vinarstvo in embalažo. V okviru sejma, ki je na Gospodarsko razstavišče privabil množico obiskovalcev, so uspešno razstavljali tudi avstrijski proizvajalci vina. Prejeli so vrsto lepih nagrad in s tem doprinesli k rehabilitaciji avstrijskega vina po škandalu z glikolom. 4. srečanje harmonikašev v Velikovcu Avtomobilsko društvo ARBO, oddelek za nego običajev na koroški deželni vladi ter kulturni referat občine Velikovec prirejajo v soboto, 1. oktobra 1988, mednarodno srečanje harmonikašev. Kot v preteklih treh letih prireditelji srečanja tudi letos pričakujejo harmonikaše in glasbene skupine iz več avstrijskih zveznih dežel, z Južne Tirolske, Bavarske in tudi iz Slovenije. Prijave so možne do 16. septembra pri: ARBO-Sekretariat Volkermarkt/ Velikovec, Hauptplatz/ Glavni trg 8/1, A 9100 Veli-kovec/Volkermarkt. Podrobnejše informacije o srečanju dobite tudi na telefonski številki 04232/3111. Kmetje morajo javiti škodo! Kmetje in kmetice, ki so zaradi dolge suše utrpeli škodo na travnikih in koruznih poljih - v nekaterih krajih bo letni pridelek za 50% manjši - imajo možnost, da bodo delno odškodovani. Kakor je v pogovoru za Slovenski vestnik poudaril zastopnik Skupnosti južno-koroških kmetov dipl. inž. Štefan Domej, pa je pogoj, da javijo škodo na okrajno kmetijsko zbornico. Tam dobijo formularje, v katerih morajo navesti, koliko hektarjev travnikov in koruznih polj je uničenih zaradi suše. Kakor je Domej nadalje poudaril, je prijava škode važna zato, ker bodo le na podlagi prijave imeli možnost za nadaljnje ugodnosti oziroma podpore. Minister za kmetijstvo in poljedelstvo Riegler je že napovedal akcijo, v okviru katere bodo lahko kmetje, ki so javili škodo, bolj ugodno kupijo krmno žito. Prejeli pa bodo tudi prispevek za obresti kreditov. Zastopnika SJK dipl. inž. Štefan Domej in Janko Zwitter sta na zadnji seji pododbora Kmetijske zbornice zahtevala za prizadete kmetije še nadaljnje podpore, vendar sta naletela na gluha ušesa. LESNL SEJEM V CELOVCU 7.-11.9. HOLZMESSE 'SH KLAGENFURT Danes /e zrezn/ /n/no/er z H Gnea/.s/ru m gozdars/vo d/p/, /nž. ./ose/ F/eg/er odpr/ v Ce/ovca 37. mednarodni /e.sv d .sr/'rm. /d do /ra/a/ do 7. .sop/emdra. Organ/za/or// pr/ča/ca/e/o odrsdo-va/ce /z več do/ dra/.sc/Zd držav. MIHA PASTERK Ker je 37. mednarodni lesni sejem strokovni sejem, so temu primerne tudi ponudbe, saj naj bi ugodile željam mednarodnih strokovnjakov. Posebna pozornost velja lesnemu gospodarstvu. Zato so na razstavišču znatno razširili oddelek „gozdarske tehnike in lesnega gospodarstva." Predstavili bodo predvsem najnovejšo opremo za obdelavo lesa. Poleg vrste zanimivosti velja posebej omeniti preizkusno napravo, s katero je s pomočjo ultra žarkov možno ugotoviti, ali je deblo drevesa celo ali votlo. Nadalje bodo pokazali nove možnosti za boljšo predelavo lesnih ostankov. Pravtako se bodo obiskovalci lahko prepričali o novih možnostih za prevažanje lesa. Morebitne nejasnosti zaradi številnih strokovnih ponudb bodo na mestu pojasnili sodelavci informacijskega centra. Prenovitev starih poslopij je težišče koroških tesarjev, ki se bodo na sejmu predstavili s svojimi dosežki. „Gospodarstvo brez iluzij" je tema 19. mednarodnega simpozija v okviru lesnega sejma. Šodelovali bodo strokovnjaki iz dežel Alpe-Jadran, Švice, ZRN in Švedske. Poleg podijske diskusije je na programu simpozija dvodnevna strokovna ekskurzija. Razstava in 2. mednarodni simpozij o bioenergiji naj bi obiskovalce opozorila na možnosti bioenergije. Pravtako pa je simpozij namenjen tudi zaščiti površine lesnih izdelkov. Cilj organizatorjev 37. mednarodnega lesnega sejma ni samo predstavitev najnovejših dosežkov v lesnem gospodarstvu, temveč tudi pospeševanje trgovine . z lesom. Jugoslavija na 37. tesnem sejmu V jugoslovanskem paviljonu na 37. lesnem sejmu v Celovcu se bodo srečali obiskovalci s kakovostjo prve vrste. To je v posebni tiskovni konferenci ob navzočnosti generalnega konzula SFRJ v Celovcu, Boruta Miklavčiča, napovedal dipl. inž. dr. Rudi Kropivnik, direktor predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu. Iz podatkov o blagovni izmenjavi med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jih je navedel dr. Kropivnik, je razvidno, da je izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo v prvih petih mesecih leta 1988 v primerjavi z lanskim letom narastel za 23%. Po nazadovanju v letih 1986 in 1987 je izvoz sedaj ponovno narastel, tako iz Jugoslavije v Avstrijo kakor tudi obratno. Razlog vidi dr. Kropivnik v tem, da se je povpraševanje na domačem trgu zmanjšalo, potem pa je bilo potrebno poiskati nova tržišča. Nenazadnje je k ugodni izmenjavi med Avstrijo in Jugoslavijo doprinesel svoje tudi vsakoletni celovški sejem. Dr. Kropivnik je tudi poudaril, da je sodelovanje na lesnem sejmu neke vrste nadomestilo za sporazum o obmejnem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Dipl. inž. Alojz Leb, sekretar Splošnega združenja lesarstva Slovenije je nakazal nove možnosti za izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. O razstavi na lesnem sejmu v Celovcu je Leb dejal, da je ta usmerjena v kakovost. Opozoril je na znak kakovosti, s katerim se bodo na sejmu srečali obiskovalci. Znak dobijo samo najboljši izdelki jugoslovanske proizvodnje, izdelke pa izbira in določa posebna komisija. Znak kakovosti pomeni to, kar pomeni v Avstriji črka „A", ki jamči za avstrijsko kvaliteto. Slavko Kene, član Zveze obrtnih združenj Slovenije in j govornik zasebnih obrtnikov, je izrekel željo, da bi tudi na zahodnem trgu priznali kakovost. Otmar Kotnik, direktor jugoslovanskega paviljona v Celovcu, je opozoril na „Dan razstavljalcev", ki bo 8. septembra. 71skovna konferenca /e b/7a namen/ena jugos/ovansk/ uc/e/e-žb/ na 37. /esnem se/mo. Po/eg d/rekfor/a celovškega se/ma dr. Paw//ka /od /eve prof/ desn/j so b/// navzoč/ Roman 1/eras, d/p/, /nž. A/o/z Leb, genera/n/ konzul SFRJ v Ce/ovcu Soro/ M/k/avč/č, d/p/, /nž. Rud/Krop/vn/k, k//e vod// f/skovno konferenco, Otmar Kofn/k /n S/avko Kene. sM