7ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 7–21
RAZPRAVE
Dieter Kudorfer
Zgodovinski in literarni pomen rokopisa z »Bri‘inskimi
spomeniki«1
Bri‘inski spomeniki so skupina treh staroslovanskih rokopisnih besedil v sicer latinskem
kodeksu iz nekdanje stolne knji‘nice v Freisingu, ki je danes ena od posebej dragocenih
cimelij v fondu Bavarske dr‘avne knji‘nice. Ve~ kot tiso~ let star kodeks s signaturo Clm
6426 predstavlja ve~plasten dokument velike literarne vrednosti in prav tako velike zgodo-
vinske sporo~ilnosti.
Kot klju~no delo slovanske jezikovne zgodovine lahko Bri‘inske spomenike presojam le
~isto splo{no, ker mi za lastno sodbo manjka slavisti~na strokovnost. Namesto tega bi rad
postavil te‘i{~e na vse premalo upo{tevano dejstvo, da zadevna staroslovanska besedila pred-
stavljajo integrirajo~ sestavni del tekstovne celote nadregionalnega pomena. V rokopisu so
nam, ~e jih spretno pretresemo, izpri~ane izjave o prostoru, na katerem so udele‘ene ni~
manj kot {tiri moderne dr‘avne tvorbe: Nem~ija, Avstrija, Slovenija in Italija. Ob vsej razno-
likosti pa ta kodeks tudi – in to velja takoj uvodoma poudariti – tvori organsko celoto.
Odkritje Bri‘inskih spomenikov
Od odkritja Bri‘inskih spomenikov je letos minilo ‘e skoraj dvesto let.2 Med ~asom okoli
leta 1000 in letom 1803 je rokopis po~ival v knji‘nici stolnega kapitlja v Freisingu, ne da bi
bil sploh kdaj kak knji‘ni~ar v {tifti ali kak potujo~i u~enjak zapustil ustrezen katalo{ki vpis
ali zabele‘ko o najdbi. S sekularizacijo bavarskih visokih {tift in samostanov, na katero je
na{a hi{a v lanskem letu spomnila z veliko razstavo, je bil tudi freisin{ki fond rokopisov
prenesen v dvorno knji‘nico v Münchnu. Njen vodja, Johann Christoph von Aretin, je bil
tako ambiciozen, da je hotel nove pridobitve, ki jih je bilo kar nekajkrat ve~ kot dotedanjega
fonda volilnokne‘je knji‘nice, karseda hitro postaviti v pravo lu~ in jih narediti dostopne
1 Narodna in univerzitetna knji‘nica je z razstavo »Rojstni list slovenske kulture« od 17. maja do 20. junija 2004
predstavila {tiri najpomembnej{e srednjeve{ke rokopise s slovenskimi besedili, na ~elu le-teh rokopis »Bri‘inskih
spomenikov«. Razstavni katalog (Rojstni list slovenske kulture. Razstava slovenskih srednjeve{kih spomenikov ob
pridru‘itvi Republike Slovenije Evropski uniji. Ljubljana 2004) je iz{el tudi v vzporedni angle{ki in nem{ki izdaji.
Na posvetovanju, ki je bilo organizirano ob razstavi, je imel avtor tega prispevka tudi referat o münchenskem roko-
pisu. Za natis je bila ta predstavitev le neznatno predelana in opremljena z navedki uporabljene literature.
2 Odkritje in za~etki raziskovanja Bri‘inskih spomenikov: Wirtz, Gudrun: Slawistik. V: Lebendiges Büchererbe:
Säkularisation, Mediatisierung und die Bayerische Staatsbibliothek. München 2003 (Bayerische Staatsbibliothek /
Ausstellungskataloge 74), str. 168–174.
8 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
u~enjakom. V ta namen je po zgledu »Notices et extraits des manuscrits de la Bibliothèque
nationale« v Parizu {e v sekularizacijskem letu 1803 ustanovil vzporedno glasilo z naslovom
»Beyträge zur Geschichte und Literatur vorzüglich aus den Schätzen der Pfalzbaierischen
Centralbibliothek zu München« (Prispevki k zgodovini in literaturi prete‘no iz zakladov
Pfal{kobavarske centralne knji‘nice v Münchnu) in se je kmalu zatem obrnil na mladega, a
zelo nadarjenega filologa Bernharda Josepha Docena za pregled in urejanje rokopisov. Eden
prvih Docenovih ~lankov v Aretinovih »Beyträge« se je leta 1806 posvetil izbranim spisom
iz freisin{ke stolne knji‘nice. Docen je s poznavalskim o~esom spoznal, da freisin{ki fond
predstavlja najve~ji in najbolj zaklju~en skupek zgodnjesrednjeve{kih rokopisov v dvorni
knji‘nici. ^lanek se med drugim ukvarja z rokopisi iz 10. stoletja, izpri~anih v zbirkah bese-
dil Liutpranda iz Cremone in Ratherja iz Verone – z obema avtorja se bomo spet sre~ali pri
rokopisu Bri‘inskih spomenikov – in uvodoma omenja tudi majhne spomenike ilirskega ali
dalmatinskega jezika. Tej prvi omembi sledi leta 1807 v ~asopisu »Neuer literarischer Anzei-
ger« natan~nej{i opis. Tu je povedano, da so slovanski odlomki sestavljeni iz treh razli~nih
besedil, da je njihova jezikovna oblika koro{ka ali ilirska in da izvirajo iz 10. stoletja.
Pri tem pa velja omeniti tudi, da je Docen za ta besedila od vsega za~etka uporabljal oznako
»spomeniki«. Pojem, ki ga danes le {e omejeno uporabljamo za spomenike stavbarstva, se je v
17. in 18. stoletju prete‘no uporabljal za resni~no »monumentalne« zbirke virov kot denimo
»Monumenta Boica«, ki jih je izdajala leta 1759 ustanovljena Bavarska volilnokne‘ja akade-
mija znanosti. Porajajo~e se filolo{ko-zgodovinske vede zgodnjega 19. stoletja so ga zavestno
prenesle na posamezna dela, ki imajo posebno pri~evalnost za celo obdobje ali za celo zvrst
virov. Naj navedem le {e dva primera: ‘e omenjeni Aretin je objavil Tur{ki koledar iz leta 1455
kot najstarej{i nem{ki … tipografski spomenik, in odkritelj starosa{kega »Helianda«, francoski
abbé Gérard Gley, ga je imenoval le monument littéraire le plus ancien que l’on connaisse dans
la langue des Francs. Za Bri‘inske spomenike je bil pojem »Denkmäler« prostodu{no prevzet
v sloven{~ino kot »spomeniki«. Na slovenski strani pa se je pojavila pridevni{ka oznaka izvora.
Njeno obliko »bri‘inski« prvi~ najdemo v slovenski slovnici Antona Jane‘i~a iz leta 1854, in
sicer kot izpeljanko iz glasoslovno pravilnega prevoda imena »Freising« v »Bri‘nik« ali
»Bri‘inje«, ta oznaka pa je bila {e dolgo v konkurenci s »freisin{ki« ali »frisin{ki«.3
Zgodovina raziskovanja
Ko zdaj sku{am ~isto na kratko povzeti skoraj dvesto let zgodovine raziskovanja, vas kot
poznavalce materije prosim za razumevanje, saj imam nad literaturo v slovanskih jezikih, ki
predstavlja dale~ najve~ji del, pregled le v toliko, kolikor je bila recipirana v znanstvenih
objavah v nem{~ini ali pa je dostopna s povzetki v zahodnih jezikih.
@e nekaj let po tem, ko je najdba postala znana, se je za~elo njeno sistemati~no razisko-
vanje. ^eh Josef Dobrovský, nesporna korifeja med slavisti svojega ~asa, je leta 1812 potoval
v München in je tam naredil to~no transkripcijo. Sam pa je besedila le na kratko obravnaval
v svojem zborniku »Slovanka« leta 1814/1815, ker je izdajo kolegialno prepustil Jerneju
Kopitarju. Po rodu Gorenjec Kopitar – ki je svoje v latin{~ini in nem{~ini napisana dela
izdajal pod imenom Bartholomäus Kopitar – je bil po poklicu dvorni knji‘ni~ar in nazadnje
vodja zbirke rokopisov na Dunaju. Leta 1822 je objavil delno izdajo, leta 1827 pa sta ga s
kompletno izdajo prehitela Rusa Aleksandr Hristoforovi~ Vostokov in Peter von Koeppen.
3 Prim. Poga~nik (kot v op. 4), str. 3.
9ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Leta 1836 je kon~no tudi Kopitar pripravil kompletno izdajo, ~etudi ne kot samostojno knji-
go, temve~ v okviru svojega glavnega znanstvenega dela, izdaje »Glagolita Clozianus«. Tako
Kopitar kot tudi Vostokov sta ‘e pri{la do temeljnega spoznanja, da je bil rokopis z Bri‘inski-
mi spomeniki priro~nik freisin{kega {kofa Abrahama; daljnose‘nej{o domnevo, da je {kof
sam tudi zapisal besedila, so morali pozneje opustiti.
S to izdajo je bil ustvarjen temelj za nadaljnje raziskovanje Bri‘inskih spomenikov, ki so
hitro zavzeli klju~en polo‘aj za celotno slavistiko, saj se pri nadaljnjem raziskovanju rokopi-
sov v evropskih knji‘nicah niso ve~ pojavila besedila s primerljivo te‘o.4 Bri‘inski spome-
niki so slejkoprej ostali najstarej{a pri~evanja sloven{~ine in kateregakoli slovanskega jezika
v latinici. Kmalu je tudi postalo jasno, da tri besedila, na katera so za~eli gledati vse bolj
diferencirano, t.j. kot posamezna dela, niso bila popolnoma nove stvaritve. S tem se je za~elo
iskanje virov, in sicer tako po slovanskih predlogah iz razli~nih obdobij in regij kot tudi
nem{kih in latinskih. Oblikovanje teorije se je raz{irilo na misijo Cirila in Metoda, na staro
cerkveno slovan{~ino in na druge zahodno- in ju‘noslovanske jezike. Glavni predstavnik
teorije mo~nega starocerkvenoslovanskega vpliva na tekstovno podobo Bri‘inskih spome-
nikov je bil Vatroslav Jagi~. Domneval je obstoj glagolitske predloge iz vzhodne Karantanije
ali iz Panonije. ^eh Václav Vondrák je leta 1894 odkril sorodnost med 3. spomenikom in
»Euchologium sinaiticum«, starocerkvenoslovanskim liturgi~nim rokopisom iz 11. stoletja v
Katarininem samostanu na gori Sinaj, in njuno skupno odvisnost od takoimenovane »Staro-
bavarske spovedi«, ki jo poznamo iz rokopisa iz samostana St. Emmeram v Regensburgu;5
osnova vseh teh besedil pa naj bi bilo izgubljeno besedilo z ozemlja Velikomoravske dr‘ave.
V razpravi o povezavi s staronem{kimi spovednimi obrazci so z nem{ke strani kasneje sode-
lovali zlasti Georg Baesecke, Erich Fabian in Hans Eggers.
Do odlo~ilnega metodi~nega napredka je pri{lo, ko je z ustanovitvijo univerze v Ljubljani
po prvi svetovni vojni leta 1919 raziskovanje v Sloveniji dobilo institucionalni okvir. Razvoj
v prvi polovici 20. stoletja so dolo~ali zlasti Rajko Nahtigal, Milko Kos in Fran Ramov{.
Nahtigal se je posvetil okoli{~inam nastanka Bri‘inskih spomenikov, poudaril je pomen {kofa
Abrahama, umestil slovanske drobce v latinski kontekst in uporabil moderne slovenske dia-
lekte za pojasnjevanje jezikovnih posebnih oblik. Kos, ki je Bavarski dr‘avni knji‘nici poda-
ril izvod svojega dela »Nove studije« iz leta 1931 s posvetilom, je opravil paleografske pri-
merjave z drugimi rokopisi v Dr‘avni knji‘nici in Glavnem dr‘avnem arhivu v Münchnu ter
je pri{el do {e danes priznanega datiranja.6 Ramov{ se je osredoto~il na strukturno neenot-
nost jezikovne oblike v Bri‘inskih spomenikih, vendar pa te ni izpeljeval iz starocerkveno-
slovanskih vplivov, temve~ je videl v njej izraz starej{e in mlaj{e razvojne faze znotraj
sloven{~ine. Omeniti je treba {e Ivana Grafenauerja kot predstavnika »slovenisti~ne« smeri
(Bri‘inske spomenike je ocenjeval kot pri~evanja sicer izgubljenega pismenstva v sloven-
skem jeziku pred Cirilom in Metodom), Franca Grivca, ki je raziskoval zlasti literarno
najpomembnej{i 2. Bri‘inski spomenik, v katerem je domneval vplive iz Cirilovega kroga, in
Aleksandra Isa~enka, ki je leta 1943 spet o‘ivil moravsko-panonski izvor besedil.
Od tod bom presko~il k leta 1968 v Münchnu izdanemu zborniku s prispevki med drugim
Jo‘eta Poga~nika in Rudolfa Kolari~a7 in kon~no k dvema zbornikoma tukaj{nje akademije
4 Pregled raziskovanj se opira na: Poga~nik, Jo‘e: Das Schicksal der Freisinger Denkmäler in der Slawistik. V:
Freisinger Denkmäler. Bri‘inski spomeniki. Monumenta Frisingensia: Literatur – Geschichte – Sprache – Stilart –
Texte – Bibliographie. München 1968, str. 3–17. Tam so tudi navedeni posamezni bibliografski podatki.
5 Clm 14345.
6 Hbh XIII 600–160.
7 Freisinger Denkmäler (kot v op. 4).
10 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
znanosti: 1. faksimilna izdaja iz leta 1992, katere zvezek razprav je iz{el v 2. izdaji leta
1993;8 od danes tukaj prisotnih je bil Igor Grdina odlo~ilno udele‘en pri tem delu; 2. zbornik
k simpoziju o Bri‘inskih spomenikih iz leta 1994, ki je iz{el pod naslovom »Zbornik Bri‘in-
ski spomeniki« leta 1996.9 Tam je Andrej Pleterski10 izrazil konkretno domnevo glede kraja
nastanka predlog za Bri‘inske spomenike, ki jo je zastopal tudi pozneje. Prestavlja ga v
Molzbichl pri Spittalu ob Dravi, kjer je bil z izkopavanji dokazan dosedaj edini samostan iz
zgodnjega obdobja misijoniranja Karantancev, {e iz 8. stoletja.
Iz münchenske {ole strokovnjaka za srednjo latin{~ino in paleografa Bernharda Bischof-
fa obstaja disertacija Natalie Daniel o freisin{ki stolni knji‘nici v 10. stoletju (1973), ki
vsebuje tudi verjetno najsolidnej{o in najmodernej{o paleografsko raziskavo celotnega roko-
pisa.11 [e en Bischoffov nekdanji u~enec, Günter Glauche, sedaj dela na katalogizaciji
freisin{kih pergamentnih rokopisov.12 Njegov opis na{ega rokopisa sem ‘e imel na razpolago
za pripravo tega referata.
Stanje znanstvenih spoznanj
Stanje znanstvenih spoznanj, ki je podano v izdaji iz leta 1992/1993 in ki ga z nekaj
dopolnitvami podajam na tem mestu, je naslednje:13
Zapis Bri‘inskih spomenikov {t. 2 in 3 je bil opravljen v zadnji ~etrtini 10. stoletja. Dati-
ranje se opira na odkritje, do katerega je pri{el ‘e Milko Kos, da gre neko tradicijsko zabe-
le‘ko v literalu 3b freisin{ke visoke {tifte, ki jo je mogo~e datirati, v Bavarskem glavnem
dr‘avnem arhivu pripisati istemu pisarju. Spomenik {t. 1 naj bi zapisala druga roka in sicer
malo kasneje, verjetno v 1. ~etrtini 11. stoletja. Kot kraj zapisa pride v po{tev bodisi Freising
ali pa freisin{ke posesti na Koro{kem, in sicer bi morali re~i: na zgornjem Koro{kem.
Na Koro{kem, pa tudi na Kranjskem je bil edini mo‘ni kraj uporabe v prakti~nem du{nem
pastirstvu. ^e razli~no datiranje dr‘i, je treba iz tega sklepati, da je uporaba trajala ve~ deset-
letij, preden je bil rokopis uvr{~en v knji‘nico na sede‘u {kofije.
Vrsta uporabe besedil nujno izhaja iz njihove vsebine, saj se vsa nana{ajo na zakrament
pokore: [t. 1 je splo{no priznanje grehov z molitvijo pokore in kesanja, ki ga je v praksi
o~itno bral duhovnik. [t. 3 sestoji iz formule odpovedi hudi~u, ki ji spet sledita priznanje
grehov in molitev kesanja. [t. 2, najobse‘nej{e besedilo, je homilija visoke retori~ne in teolo{ke
kakovosti, »Adhortatio ad poenitentiam«. Adhortatio je bila, kot lahko sklepamo iz nedosled-
nega podajanja govorjenih glasov, zapisana po nareku, {t. 1 in 3 pa sta verjetno kopiji po
pisnih predlogah.
8 Bri‘inski spomeniki. Znanstvenokriti~na izdaja. Ljubljana 1992 (Monumenta Slovenica 3); 2. izdaja pod istim
naslovom Ljubljana 1993 (Slovenska adademija znanosti in umetnosti. Razred za filolo{ke in literarne vede 39).
9 Zbornik Bri‘inski spomeniki. Ljubljana 1996 (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filolo{ke
in literarne vede 45).
10 Pleterski, Andrej: Arheologija in nastanek Bri‘inskih spomenikov. V: Zbornik (kot v op. 9), str. 27–42.
11 Daniel, Natalia: Handschriften des zehnten Jahrhunderts aus der Freisinger Dombibliothek: Studien über
Schriftcharakter und Herkunft der nachkarolingischen und ottonischen Handschriften einer bayerischen Bibliothek.
München 1973 (Münchener Beiträge zur Mediävistik und Renaissance-Forschung 11); o Abrahamu iz Freisinga, str.
79–84, o Clm 6426, str. 114–139.
12 Katalog naj bi iz{el v: Catalogus codicum manu scriptorum Bibliothecae Monacensis Tomus 3. Series nova.
Pars 2,2.
13 Povzetek: Bri‘inski spomeniki 1993 (kot v op. 8), str. 183–187. Prim. tudi Brunner, Richard J.: Die Freisinger
Denkmäler – Bri‘inski spomeniki: Clm 6426 der Bayerischen Staatsbibliothek. V: Historische Sprachforschung 110
(1997), str. 292–307.
11ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Kot viri za {t. 1 in 3 se domnevajo starobavarski spovedni obrazci, pri ~emer sta slovanska
obrazca genealo{ko med starej{im in mlaj{im bavarskim obrazcem. Adhortatio verjetno izhaja
iz zahodnega, t.j. latinskega osnovnega besedila. Vpra{anje, v kak{ni meri v Bri‘inskih spo-
menikih odzvanjajo tudi starocerkvenoslovanska besedila, ostaja odprto; na vsak na~in pa bi
morali tak{ni vplivi izvirati {e iz ~asa pred misijo Cirila in Metoda.
Koro{ka, Kranjska in Bavarska
Kot je bilo ‘e nakazano, je nastanek Bri‘inskih spomenikov najtesneje povezan z osebo
Abrahama iz Freisinga, ki je vodil to {kofijo skoraj celo drugo polovico 10. stoletja, od leta
957 do 994. ^etudi so domneve, da je bil Abraham slovanskega rodu in da je besedila, s
katerimi se ukvarjamo, zapisal sam, ostale {pekulacije, se vendarle zdi najverjetnej{a dom-
neva, da je v nekem obdobju v svojem pestrem ‘ivljenjepisu bival na freisin{kih posestih ali
na svojem lastnem posestvu na Koro{kem, Kranjskem ali v italijanskih Alpah. Ravno roko-
pis z Bri‘inskimi spomeniki, ki ga ozna~ujemo kot Abrahamov misijonarski priro~nik, ponti-
fikalni priro~nik ali vademecum, je eden najpomembnej{ih dokazov za to. Pregled razvoja
politi~nih in cerkvenih razmer v ju‘nem alpskem prostoru od 8. stoletja naprej naj slu‘i kot
povezava z osebo tega pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.14 Ta zgodovinski pregled
mora biti nekoliko bolj iz~rpen, ker sicer ne moreta biti razumljivi struktura in vsebina roko-
pisa.
Koro{ka je bila nekje sredi 10. stoletja ‘e dvesto let trden sestavni del vojvodine Bavarske
in s tem Rimsko-nem{kega cesarstva. Karantanci, ki so ji dali ime, so kot prvo slovansko
ljudstvo ali ljudstvo s prevladujo~im slovanskim elementom zelo zgodaj, kmalu po svoji
naselitvi okoli leta 600, vzpostavili lastno dr‘avnost z monarhi~no oblastjo. Samostojnost te
dr‘avne tvorbe pa se je nenadoma kon~ala, ko je knez Borut poklical bavarskega vojvodo
Odila II. na pomo~ proti Avarom in je ta leta 743 Avare uspe{no pregnal in spravil Koro{ko
pod svojo oblast. Tradicionalna notranja razmerja mo~i so zatem sprva ostala nespremenjena:
Kot Borutova naslednika poznamo karantanska kneza Cacatiusa in Cheitmarja, pa tudi avtohto-
no slovansko plemstvo je izpri~ano {e dlje ~asa. [ele po zadu{itvi vstaje, ki jo je vodil panon-
ski slovanski knez Ljudevit Posavski in pri kateri so bili udele‘eni tudi Karantanci, je leta
828 doma~i vodstveni sloj izgubil oblast, uvedena je bila frankovska ureditev grofij, zaplenjeno
imetje plemi~ev pa je bilo preneseno na bavarske plemi~e in misijonske {kofije. Dr‘avnopravna
pripadnost Koro{ke Bavarski je trajala vse do ~asa cesarja Otona II. Ta je leta 976 ustanovil
novo vojvodino Koro{ko, ki ji je priklju~il nekdaj langobardsko ozemlje, namre~ marke Fur-
lanijo, Istro in Kranjsko, poleg tega pa {e karantansko marko, dana{njo {tajersko. Koro{ka je
tako za nekaj ~asa postala enakopravna vojvodina poleg drugih prvotnih vojvodin v ustroju
cesarstva.
Zgodovina Kranjske je dotedaj potekala lo~eno od zgodovine Koro{ke, vendar pa v pri-
merjavi z le-to zaradi pomanjkanja virov v glavnem ni znana. Za zgodnje obdobje po slovan-
ski poselitvi vzhodnoalpskega prostora nimamo na voljo kaj dosti ve~ kot omembe v frankov-
skih cesarskih analih, kjer se govori o Carniolenses, pri ravennskem geografu in pri Pavlu
Diakonu. Vsi trije viri jasno razlikujejo med prostorom severno in ju‘no od Karavank. Lahko
pa domnevamo, da je podobno kot pri Karantancih na neko~ avarskih tleh pri{lo do slovanske
14 Dober pregled z navedbo virov in navedkov literature dobimo v: Grabmayer, Johannes: Freising in Kärnten.
V: Hochstift Freising: Beiträge zur Besitzgeschichte / hrsg. von Hubert Glaser. München 1990 (Sammelblatt des
Historischen Vereins Freising 32), str. 319–332.
12 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
plemenske tvorbe, vendar o razmerah oblasti ne vemo ni~. Ozemlje je bilo vsekakor {e naprej
v sklopu langobardske, zatem karolin{ke Furlanije in ga je skupaj z njo leta 952 cesar Oton
II. dodelil vojvodini Bavarski, ki je s tem do‘ivela najve~ji obseg v teku svoje zgodovine.
Malo pred priklju~itvijo Koro{ki se potem Kranjska pojavi v cesarjevi darilni listini za Abraha-
ma iz Freisinga iz leta 973, s katero se bomo {e ukvarjali, tudi z novim imenom Creina.
Misijoniranje vzhodnoalpskega prostora
Misijoniranje in pokristjanjevanje Koro{ke se je za~elo takoj, ko je Bavarska prevzela
oblast. Knez Borut je moral dati za talca ‘e omenjena ~lana svoje dinastije Cacatiusa (svojega
sina) in Cheitmarja (svojega ne~aka). Oba so odpeljali na otok Herreninsel na jezeru Chiem-
see, kjer so ju kr{~ansko vzgajali v benediktinskem samostanu Augia Sancti Salvatoris. S
tem se je za~elo misijoniranje Koro{ke, ki je kljub nekaj za~etnim te‘avam verjetno potekala
tako hitro in uspe{no, ker se je za~ela pri vladarski dru‘ini, torej je takoreko~ potekala od
zgoraj navzdol. Obenem s tem stopi na plano bavarska {kofija Salzburg, ki ji je bil podrejen
chiemseejski samostan. V znamenitem, okoli leta 870 nastalem polemi~nem spisu »Conver-
sio Bagoariorum et Carantanorum« (Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev), ki je slu‘ila za
obrambo salzbur{kih pretenzij pred slovanskim apostolom Metodom, izvemo o za~etkih
misijoniranja s strani Salzburga, ki je vmes postal nad{kofija.
Za misijoniranje na Kranjskem in {ir{e je bil pristojen stari, ‘e od 6. stoletja izpri~ani
oglejski patriarhat. Na Koro{kem so tr~ile pretenzije obeh metropolitov. Kompeten~ni spor
je zgladila razsodba Karla Velikega iz leta 811, ki je kot mejo med Salzburgom in Oglejem
dolo~ila Dravo, odlo~itev, ki je veljala do leta 1919 in ki gotovo tudi ni ostala brez vpliva na
izoblikovanje jezikovne in naselitvene meje med Bavarci in Slovenci.
Dele‘ freisin{ke {kofije
V tem ~asu se tudi ‘e pojavi freisin{ka {kofija kot misijonarski center za jugovzhodni
alpski prostor. Da je lahko opravljala to funkcijo zunaj svoje lastne dieceze, po srednjeve{kem
cerkvenem pravu ni ni~ neobi~ajnega. Iz plemi{kih korenin izraslo pravo lastni{kih cerkva je
brez nadaljnjega dopu{~alo posest samostanov in cerkva vklju~no s pritiklinami v obliki
zemlji{ke posesti in lastnih ljudi tudi na obmo~ju tujih diecez.
Vhodna vrata za misijoniranje na Koro{kem je predstavljal Innichen, na meji s slovan-
skim poselitvenim ozemljem in ob izviru Drave, glavne ‘ile Koro{ke. Listina, s katero vojvo-
da Tasilo III. leta 769 opatu po imenu Atto von Scharnitz na Tirolskem, ki je kmalu zatem
postal freisin{ki {kof, predaja kraj Innichen,15 postavlja kot zahtevo ustanovitev samostana,
in sicer propter incredulam generationem Sclavanorum ad tramitem veritatis deducendam,
torej da bi pogansko slovansko prebivalstvo popeljali na pot resnice. Od takrat se je Freising
za dolgo ~asa uveljavil kot edini udele‘enec misijoniranja Slovanov na Koro{kem in Kranjskem
poleg Salzburga. [ele precej pozneje sta se pridru‘ili tudi brixenska (od 10.) in bamber{ka
{kofija (od 11. stoletja).
Prvi misijonski center na Koro{kem je bil Otok ob Vrbskem jezeru. V listinah je tamkaj{nja
cerkev, ki spada k najstarej{im pra‘upnijam na Koro{kem, prvi~ izpri~ana leta 891 pod {ko-
15 Die Traditionen des Hochstifts Freising, Bd. 1 (744–926) / hrsg. von Theodor Bitterauf. München 1905
(Quellen und Erörterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte NF 4), Nr. 34.
13ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
fom Waldom.16 @e takrat je imela relikvijski zaklad dveh rimskih mu~enikov, kot je izpri~ano
z darilnico iz leta 902,17 je bila tam ‘e naseljena skupnost klerikov, slu‘ila je kot plemi{ka
grobnica in je celo dala ime celemu Vrbskemu jezeru, za katero je iz 10. stoletja izpri~ano
poimenovanje lacus sanctorum Primi et Feliciani, torej po obeh cerkvenih patronih. [kof
Abraham je Otok velikopotezno podpiral in iz njega naredil cerkveno in duhovno sredi{~e
svojih koro{kih posesti. To vemo iz zakladnega seznama v obliki poro~ila njegovemu nasled-
niku Gottschalku z za~etka 11. stoletja, v katerem so na{teti {tevilni kultni predmeti in ni~
manj kot 42 knjig.18 Na zgornjem Koro{kem je nastalo {e eno opori{~e na podlagi daritve
cesarja Arnulfa iz leta 891, ki je na freisin{ko {kofijo in cerkev na Otoku prenesel kapelo in
Sclavinie partibus ad curtem nostram, que Liburna vocatur, consistentem … cum omnibus
appenditiis suis.19 Liburna je dana{nji St. Peter im Holz, ki le‘i to~no na kraju izginulega
anti~nega {kofovskega sede‘a Teurnia. Poznej{a {iritev teh posesti je le nepopolno dokumen-
tirana, vendar pa je morala do Abrahamovega ~asa, pa tudi pozneje potekati bolj ali manj
neprekinjeno, kot je mogo~e ugotoviti iz urbarja nekje iz leta 1150.20
Bistveno mlaj{e, vendar dolgoro~no bolj sposobno za pre‘ivetje pa je bilo oblikovanje
posesti freisin{ke {kofije na Kranjskem,21 zlasti tisti kompleks posesti, ki ga je {kof Abraham
dobil s kraljevimi daritvami in ki je kot de‘elno sodi{~e [kofja Loka z nazadnje okoli 500
kvadratnimi kilometri in 3000 dru‘inami ostalo ohranjeno vse do 19. stoletja. Daritev je
vsebovana prav v tistih dveh listinah iz leta 973,22 v katerih stara Carniola, kot smo videli,
prvi~ stopi v zgodovino s svojim novim slovanskim imenom, namre~ kot Carniola … quod
vulgo Creina marcha appellatur oziroma kot regio vulgari vocabulo Chreine. Oton II. v teh
listinah predaja {kofu Abrahamu na ozemlju, ki je pod oblastjo mejnega grofa po imenu
Poppo, velik, s podrobno opisano mejo zaokro‘en teritorialni okraj, ki obsega rodovitno
ravnino med [kofjo Loko in Savo ter Poljansko in Sel{ko dolino. Motiv daritve v tem ~asu ni
ve~ moglo biti misijoniranje. Verjetno je {lo po eni strani bolj za strate{ke premisleke, torej
za prometnogeografsko ugodno lego sredi{~a tega ozemlja ob cesti via Chreinariorum, ki
nastopa v besedilu listine, kajti kot je znano so Otonci cesarsko cerkev, najpomembnej{o
oporo kraljevske oblasti, pogosto uporabljali za zavarovanje pomembnih cest; po drugi strani
pa je bil tu gotovo tudi kolonizacijski namen, t.j. utrditev redkeje poseljenega obmo~ja z
zemlji{kim gospostvom, ki je imelo upravne izku{nje in ustrezen potencial kolonistov.
Freisin{ka posest na slovanskem ozemlju je torej pod {kofom Abrahamom do‘ivela velik
in daljnose‘en razmah. Temu se je pridru‘ila {e posest na mejnem obmo~ju med Tirolsko in
Koro{ko ter v italijanskih provincah Vicenza, Treviso in Belluno, za katerih pridobitev ali
utrditev je imel zasluge. O tem spet izvemo iz diplom otonskih cesarjev.23 Leta 972 podari
Oton I. innichenskemu samostanu posest in comitatu Tarvisiano … et in Vicentino comitatu,
posebej in circuitu Gudage, dana{njem Godegu, in sicer s pridr‘kom osebne do‘ivljenjske
rabe za Abrahama. Leta 974 Oton II. vrne freisin{ki {kofiji odvzete posesti v grofijah qui …
vocantur Pustrussa, Lurno, Catubria, torej v Pustertalu, v Lurngauu in v Cadoreju; Oton III.
je to listino leta 992 potrdil.
16 V listini o podaritvi Liburne (kot v op. 19).
17 Traditionen (kot v op. 15), Bd. 1, Nr. 1036.
18 V Clm 6380; prim. Glauche, Günter: Bistum Freising. V: Mittelalterliche Bibliothekskataloge Deutschlands
und der Schweiz, Bd. 4,2. München 1979, str. 597–868, tukaj str. 642 f.
19 Monumenta Germaniae Historica (odslej: MGH) D Arn 92.
20 Grabmayer (kot v op. 14), str. 327.
21 Vilfan, Sergij: Lage und Struktur der freisingischen Herrschaften in Krain. V: Hochstift Freising (kot v op.
14), str. 351–365.
22 MGH D O II 47, 66.
23 MGH D O I 452, D O II 80, D O III 109.
14 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
Freisin{ki {kof Abraham
Zdaj smo pri{li do vloge, ki jo je igral Abraham na zunanjih freisin{kih posestih v vzhodno-
alpskem prostoru, vendar pa jo moramo {e zaokro‘iti s celotno podobo te politi~no in kultur-
no tako markantne osebnosti, da bi lahko bolje razumeli njegov pontifikalni priro~nik.24
Abraham je morda najbolj dejaven predstavnik bavarskega episkopata svojega ~asa. S svojo
tesno povezanostjo s bavarsko vojvodsko hi{o je obenem postal eden glavnih akterjev na
podro~ju napetosti med Bavarsko in cesarstvom pod tremi otonskimi cesarji. V poznih letih
Otona I. je sprva v soglasju s cesarjem in skupaj z leta 955 ovdovelo vojvodinjo Judith vodil
skrbni{ko vlado za mladoletnega vojvodo Henrika II. Ko je Otona I. leta 993 na prestolu
zamenjal Oton II., pa se je ‘e za~el kazati trajen konflikt med Henrikom II., ki se ga ne brez
razloga dr‘i vzdevek »Prepirljivec«,25 in cesarjem. Henrik je bil po leta 952 opravljeni
priklju~itvi severnoitalijanskih mark, ki so segale od Verone do Istre, vladar dale~ najve~je
kne‘evine v cesarstvu. Ker je po o~etovi strani izviral iz kraljevske hi{e (njegov o~e je bil
brat Otona Velikega), je zahteval udele‘bo pri kraljevski oblasti v cesarstvu, izpeljano iz
pravice po krvi, in je, s pomo~jo svojega nekdanjega skrbnika, zanetil zaroto proti prestolo-
nasledniku. »Annales Altahenses maiores« o letu 974 poro~ajo: Heinricus dux Bawariorum
et Abraham episcopus inierunt consilium cum Bolizlavone et Misigone, torej s ~e{kim vojvo-
do Boleslavom in poljskim vojvodo Mieskom, quomodo imperatori suum regnum disperde-
rent.26 Vstaja je spodletela, Henrika so zaprli v cesarsko pfalco Ingelheim, Abrahama pa so
pregnali v Corvey, na neposredno podrejeno ozemlje sa{kih cesarjev. Iz ~asa tega samostan-
skega pripora morda izvira Corveyski kodeks, ki se {e danes nahaja med freisin{kimi rokopi-
si v Bavarski dr‘avni knji‘nici. [kof pa je lahko kmalu spet zapustil Corvey in se umaknil na
freisin{ke posesti na periferiji cesarstva v vzhodnoalpskem prostoru. V ~asu tega eksila je
nastal njegov pontifikalni priro~nik in morda {e drugi rokopisi. Vsekakor ne sli{imo ni~ o
Abrahamovem sodelovanju pri nadaljnjem uporu pobeglega vojvode leta 976, ki je potem
pripeljal do Henrikove odstavitve in do izlo~itve Koro{ke in ju‘nih mark iz Bavarske. Pri
prehodu vladavine na Otona III. leta 983 je upor spet vzplamenel, pri ~emer je bil Abraham
spet med prepirljiv~evimi privr‘enci. Kmalu zatem pa je, potem ko se je Henrik javno odpo-
vedal ambicijam glede prestola, pri{lo do sprave med nasprotniki in ponovnim ustoli~enjem
Henrika na mesto vojvode. Tudi Abraham se je malo pred tem vrnil v Freising.
Med ohranjene kulturne dose‘ke Abrahama, ki sam ni bil opazen kot avtor, spada med
drugim skrb za knji‘nice v freisin{ki rezidenci, pa tudi v freisin{kih lastnih samostanih kot je
bil Otok na Koro{kem ali Schäftlarn na zgornjem Bavarskem.27 Knji‘nica na stolni~nem
gri~u v Freisingu je nepo{kodovana pre‘ivela napade Mad‘arov, v nasprotju z mnogimi
24 O Abrahamu prim. poleg Danielove (kot v op. 11): Maß, Josef: Das Bistum Freising im Mittelalter. 2. Aufl.
München 1988 (Geschichte des Erzbistums München und Freising, Bd. 1), str. 113–119; Erkens, Franz-Reiner: Die
Salzburger Kirchenprovinz und das Bistum Augsburg im Zeitalter der Ottonen und frühen Salier (907–1046). V:
Handbuch der bayerischen Kirchengeschichte / hrsg. von Walter Brandmüller, Bd. 1. St. Ottilien 1999, str. 133–186,
tukaj str. 154–157, 172.
25 O Henriku Prepirljivcu novej{e v: Weinfurter, Stefan: Die Zentralisierung der Herrschaftsgewalt im Reich
durch Kaiser Heinrich II. V: Historisches Jahrbuch 106 (1986), str. 241–297, tukaj str. 250 ff.; Seibert, Hubertus:
Bavvarica regna gubernans. Heinrich der Zänker und das Herzogtum Bayern (955–995). V: Von Sachsen bis Jerusa-
lem. Menschen und Institutionen im Wandel der Zeit. Festschrift für Wolfram Giese zum 65. Geburtstag / hrsg. von
Hubertus Seibert und Gertrud Thoma. München 2004, str.123–142.
26 Annales Altahenses maiores. Ed. alt. / rec. Edmundus ab Oefele. Hannoverae 1891 (MGH Scriptores rerum
Germanicarum in usum scholarum), str. 12.
27 Daniel (kot v op. 11), str. 84; Glauche (opomba 18), str. 618.
15ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
bavarskimi samostani, kje je kot recimo v Schäftlarnu duhovno ‘ivljenje skoraj zamrlo. Po
zmagi v bitki na Le{kem polju leta 955 je Abraham sistemati~no {iril knji‘nico, posebej tudi
z deli sodobne literature. Za to je uporabljal svoje daljnose‘ne zveze. Natalia Daniel je ugo-
tovila, da danes obstaja {e 44 ohranjenih rokopisov, ki spadajo v Abrahamov ~as ali v prva
desetletja njegovega naslednika Gottschalka.28 Te rokopise je uredila po paleografskih in
kronolo{kih kriterijih v konservativno freisin{ko skupino in drugo skupino bavarskih pisarjev,
lorensko skupino s prepisi iz Metza in Toula in skupino pod vzhodnofrancoskim vplivom ter
skupino, ki zanima nas, z rokopisi s podro~ja italijanskega pismenstva ali pod italijanskim
vplivom. Ta obsega 5 rokopisov, med njimi Abrahamov vademecum z Bri‘inskimi spomeniki.
Presoja besedil z regionalnim kontekstom
Posku{ajmo zdaj pred ozadjem pogojev za nastanek in uporabo na{ega rokopisa in z
ozirom na njihovega naro~nika in prvega lastnika povzemajo~e karakterizirati kodeks z Bri‘in-
skimi spomeniki paleografsko, kodikolo{ko in kot tekstovni korpus. Spri~o dolge zgodovine
raziskovanja pri tem ni pri~akovati nobenega znanstvenega dose‘ka. Vsekakor pa je mogo~e
dati nove ali druga~ne poudarke, pokazati odprta vpra{anja ali gledati na kodeks iz celotne
perspektive.
Za~nimo, kot se to v na{em kontekstu spodobi, z Bri‘inskimi spomeniki. Spomenik {t. 1
zaseda poldrugo stran znotraj nepopolnega kvaternija, list 78, na katerem je, pa spada h
kompletni poli. Zapisan je z drugo roko kot predhodna stran, pisar uporablja precej oglate
oblike ~rk, vendar pa pisava znotraj zelo raznotere grafi~ne podobe celotnega kodeksa ni
nujno vpadljiva. Isti pisar je na koncu za prazno vrstico dodal {e trivrsti~no latinsko oracijo,
ki se prav tako nana{a na priznanje grehov in odpu{~anje in jo je treba gledati kot zaklju~no
formulo k slovanskemu besedilu spovedi. Slovansko besedilo s tem v nekem obsegu izgubi
jezikovno pogojeni posebni polo‘aj. Zakaj slavisti~ni raziskovalci spomenik 1 datirajo v 11.
stoletje,29 iz meni dostopnih del ni jasno razvidno.
Spomenika {t. 2 in 3 sledita {ele 80 listov naprej v predzadnji poli. Tudi onadva sta zapi-
sana na delih obi~ajno zvezanih leg, namre~ na notranjem dvojnem listu in dveh desnih polo-
vicah pole. Prednja stran notranje pole je ostala prazna. Spomenik 2 zavzema 6 ½ stolpcev, ki
jim sledi prazen prostor. Spomenik 3 napolnjuje 4 ½ stolpce; morda je pisec {t. 3 zapisal tudi
v strogi majuskuli napisano rubriko k slede~i pridigi o Mariji in Korbinijanu, patronih freisin{ke
{kofije. Rubrika namre~ bije v o~i v sicer praznem desnem polstolpcu in ima enako temnej{e
~rnilo, medtem ko je besedilo pridige v enem stolpcu in napisano s svetlej{im ~rnilom. Po
soglasnem mnenju paleografov je {t. 2 in 3 zapisala ena sama roka. Zdi se mi, da velja ome-
niti ~ez nekaj ve~ kot dva stolpca segajo~ odlomek v sprednjem delu spomenika 2, ki je
zapisan s svetlej{im ~rnilom in izkazuje velike negotovosti v oblikovanju pisave, naravnano-
sti vrstic in pri upo{tevanju meje stolpcev. ^e te pomanjkljivosti ne upravi~ujejo domneve o
drugi roki, pa ka‘ejo na nepopolne obrtne spretnosti pisarja. Ureditev strani s slovanskimi
odlomki se eklatantno razlikuje od ostanka lege: besedilo je napisano v dveh stolpcih in je
kljub pribli‘no enakemu {tevilu vrstic v precej ve~ji ~rkovni stopnji. Stil pisanja Natalia
Daniel sicer opisuje kot »bavarski uporabni stil«, vendar v zelo individualnem izrazu. »Pisa-
ve s tako izrazitim, nekoliko divjim in vsekakor zelo svojskim zna~ajem ne najdemo v celem
28 Daniel (kot v op. 11), str. 85 ff.
29 Tako vsaj po povzetku v Bri‘inskih spomenikih 1993 (kot v op. 8), str. 184.
16 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
materialu literarnih freisin{kih rokopisov in tudi med bavarskimi pisavami svojega ~asa ne
bo pogosta«.30 Na vso sre~o ta pisava, kot je odkril ‘e Milko Kos, obstaja tudi v neki arhiva-
liji v Bavarskem prestolni~nem arhivu,31 kjer je isti pisar pod {kofom Abrahamom zapisal
opravljeno izmenjavo posesti na Koro{kem. Ker je izdajatelj »Freisinger Traditionsbücher«,
Theodor Bitterauf, ta del tako imenovanega Tradicijskega kodeksa B uspel datirati v leta
977–981, torej ravno v obdobje Abrahamovega eksila, smo pri ~asovni zamejitvi spome-
nikov 2 in 3 na trdnih tleh. Obenem ta enakost pisav dopu{~a ugotovitev, da je pisar oseba, ki
je delovala tako v duhovno-literarni kot tudi v upravni pisarski slu‘bi.
Bri‘inski spomeniki v Abrahamovem priro~niku niso edina besedila z regionalnim ali
prakti~nim kontekstom. Preglejmo le-te lepo po vrsti!
Na 2. strani, zadnji strani spredaj praznega posami~nega lista, ki je torej mogo~e kdaj
slu‘il kot ogledalo ali pa je bil za to predviden, v zgornji polovici najdemo vpis o Abrahamo-
vi osebni posesti v Godegu v grofiji Treviso, ki, kot smo videli, izvira iz cesarske daritve iz
leta 972. Besedilo tega urbarskega zapisa je tu samo nepopolno, podan je namre~ le prvi
odstavek. Popolno verzijo najdemo na drugem mestu, na fol. 152v. Abrahamova oseba se tu
omenja posredno, ko pi{e: quantum mihi pertinet. O~itno je ta zabele‘ka prepisana z nam
neznane predloge, ker naslov >Breve recordacionis de curte nostra Godigo …< ni napisan na
za~etku, temve~ je pri{el v besedilo. Na listu 1 je zabele‘ka o Godagu prekinjena sredi vrsti-
ce in takoj zatem sledi zapis o obrestnih prihodkih nekega freisin{kega posestva v Ergoldin-
gu na spodnjem Bavarskem.
Zelo zanimiv je vremenski blagoslov na listu 60v, ki navaja sedem krajevnih imen s
Kranjske. Blagoslov vsebuje apel na bibli~nega kralja Davida, naj obmo~je, opisano s temi
sedmimi kraji, obvaruje pred divjanjem vremenskega demona po imenu Mermeunt. Med
temi kraji v obliki Lacam zasledimo tudi [kofjo Loko, sredi{~e ozemlja, ki ga je cesar poda-
ril leta 973. Blagoslov je brez teh krajevnih imen zapisan tudi v Schäftlarnskem rokopisu
Clm 17027,32 ki izvira iz Freisinga. Kar zadeva vremensko po{ast, je o~itno uvo‘ena z Bavar-
ske. Najdemo jo namre~ spet v rokopisu Clm 18372 iz samostana Tegernsee.33
Kon~no so na treh mestih vpisani seznami imen: na fol. 126v imena freisin{kih mancipia
(tla~anov) v Ensistale, torej v dolini avstrijske reke Ani‘e (Enns); na 146r sredi kanonov treh
francoskih sinod imena pri~ menjalnega posla {kofa Abrahama, ki se tu pojavlja tudi poimen-
sko, in na 78v–79r imena 51 freisin{kih cenzualov brez navedbe kraja. Slednji seznam sledi
latinski oraciji za 1. spomenikom, vendar je napisan z malo svetlej{im ~rnilom in v sicer
podobni pisavi, na katero pa je vplival listinski stil; imenski material, kolikor je to mogo~e
ocenjevati, ka‘e na jezikovno me{ano sestavo kroga oseb iz Nemcev, Slovanov in Romanov.
Trije Bri‘inski spomeniki in druga besedila z regionalnim oziroma prakti~nim kontek-
stom torej osvetljujejo celotna ozemlja v freisin{ki posesti od Bavarske prek srednje Avstrije
pa vse do Koro{ke, Kranjske in Italije. Njihova porazdelitev po najrazli~nej{ih mestih v ko-
deksu in njihovo vsakokratno mesto znotraj pol in strani sta prepri~ljiv argument za to, da je
rokopis ~e ‘e ne v celoti, pa vsaj prete‘no nastal v kontekstu, da torej ni bil naknadno sesta-
vljen iz posameznih fasciklov; to bi bilo teoreti~no mo‘no, ker rokopis nima prvotnih, temve~
poznosrednjeve{ke platnice. Dodatna opora za to domnevo so primeri, ko neko besedilo na-
stopa na razli~nih mestih. Za tak primer gre pri zabele‘ki o Godegu in pri poglavju sklepov
30 Daniel (kot v op. 11), str. 132.
31 Bayerisches Hauptstaatsarchiv, Freising Literale 3b, fol. 181r–182r. Objavljeno v: Traditionen (opomba 15),
Bd. 2. München 1909, Nr. 1275.
32 Glauche (kot v op. 12).
33 Schmeller, Johann Andreas: Bayerisches Wörterbuch. 2. Ausg. / bearb. von G. Karl Frommann, Bd. 2. München
1877, stolpec 450.
17ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
koncila v Kartagini, ki je na listu 65r prekinjeno z opominjajem in se spet nadaljuje na listu
49r s prav podobnim znakom.
Presoja besedil z nadregionalnim kontekstom
Posezimo sedaj za besedili z regionalno navezavo v drugem koraku po tistih besedilih
splo{nega pomena, ki poleg Bri‘inskih spomenikov predstavljajo izjemno vrednost na{ega
rokopisa!
Med teolo{kimi deli zaslu‘ita najve~jo pozornost deli dveh italijanskih kolegov {kofa
Abrahama, namre~ {kofa Ratherja iz Verone in Liutpranda iz Cremone.
Rather iz Verone34 je v Abrahamovem priro~niku zastopan na 5 mestih s 7 deli, samimi
pridigami, ki s skupnim obsegom prek 60 strani pomenijo okoli petino rokopisa. Posebnost
pri tem je, da so bila vpisana {e v ~asu avtorjevega ‘ivljenja ali kmalu po njegovi smrti.
Posredovanje je torej zelo avtenti~no in je bilo zato merodajno uporabljeno pri moderni izdaji
Ratherjevih del v seriji »Corpus Christianorum«.35 Stema tradiranja izdajatelja Petra L.D.
Reida ka‘e na{ rokopis deloma v neposrednem nasledstvu izgubljenega izvirnika, deloma pa
v odvisnosti od freisin{kega kodeksa Clm 6340, ki ga je Rather korigiral, dopolnil in rubrici-
ral. Verjetno je torej, da sta Abraham in Rather negovala literarno izmenjavo in vsaj vzdr‘evala
stike s pismi ali sli.36 Kot obdobje za to se ponuja 3. Ratherjevo {kofovanje v Veroni, ki ‘e
sodi v ~as, ko je Verona spadala k vojvodini Bavarski. Glede Ratherjeve osebe lahko re~emo,
da je bil, podobno kot freisin{ki Abraham, politi~no zelo aktiven predstavnik cesarske cerk-
ve. Izviral je iz frankovske dvorne aristokracije, leta 926 se je pojavil na dvoru italijanskega
kralja Huga in je leta 931 kljub znatnemu nasprotovanju pri{el na {kofovski prestol v Veroni. Po
dveh spodletelih {kofovanjih ga je cesar Oton I. leta 961 ponovno imenoval, potem pa ga je ‘e
leta 965 na pobudo veronskega stolnega klera dal zapreti. Za njegovo izpustitev se je takrat
uspe{no zavzela vojvodinja Judith in pri tem ji je, kot lahko domnevamo, svetoval freisin{ki
{kof Abraham. V ~asu Abrahamovega eksila od leta 974 naprej pa je bil Rather ‘e mrtev.
Liutprand iz Cremone37 je postal znan kot avtor zlasti zaradi svojih zgodovinskih del.
Njemu se lahko zahvalimo za neprecenljive vpoglede v zgodovino Italije v 10. stoletju in v
razmerje med rimsko-nem{kim in bizantinskim cesarstvom; razmere v Bizancu je Liutprand
poznal iz osebnih do‘ivetij, saj je po naro~ilu italijanskega kralja Berengarja II. in cesarja
Otona I. tam deloval kot poslanik. Slu‘ba na dvoru Otona Velikega ga je leta 961 vodila na
{kofovski prestol v Cremono, ki ga je zasedal pribli‘no desetletje do svoje smrti. V priro~niku
{kofa Abrahama je zastopan z veliko velikono~no homilijo, obsegajo~o 10 strani, ki ga ka‘e
tudi kot izurjenega teologa in dialektika.38 Liutprand je imel to pridigo, preden je postal {kof,
34 Jacobsen, Peter Christian: Rather (Ratherius) von Verona und Lüttich OSB. V: Verfasserlexikon. Die deutsche
Literatur des Mittelalters. 2. Aufl. / hrsg. von Kurt Ruh …, Bd. 7. Berlin, New York 1989, stolpci. 1013–1032.
35 Ratherii Veronensis opera minora / ed. Petrus L. D. Reid. Turnholti 1976 (Corpus Christianorum. Continuatio
mediaevalis 46), prim. str. X, XIII–XXII.
36 Daniel (kot v op. 11), str. 81 f.; Glauche (Anm. 18), str. 618; Bischoff, Bernhard: Italienische Handschriften
des neunten bis elften Jahrhunderts in frühmittelalterlichen Bibliotheken außerhalb Italiens. V: Atti del convegno
internazionale »Il libro e il testo«. Urbino 20.–23.9.1982 / a cura di Cesare Questa e Renato Raffaelli. Urbino 1984,
str. 171–194, tukaj str. 183 f.
37 Liudprand von Cremona: Werke. 3. Aufl. / hrsg. von Joseph Becker. Hannover, Leipzig 1915 (MGH Scripto-
res rerum Germanicarum in usum scholarum), str. VII–XVI.
38 Bischoff, Bernhard: Eine Osterpredigt Liudprands von Cremona (um 960). V: Anecdota novissima. Texte des
vierten bis sechzehnten Jahrhunderts / hrsg. von Bernhard Bischoff. Stuttgart 1984 (Quellen und Untersuchungen
zur lateinischen Philologie des Mittelalters 7), str. 20–34.
18 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
saj je v rubriki {e ozna~en kot diakon Liuzius, in sicer verjetno na cesarjevem dvoru. To delo
ni izpri~ano v nobenem drugem rokopisu. Listi, ki jih imamo pred nami, so lahko bili v
Liutprandovih rokah. Na to po Bernhardu Bischoffu, ki je prvi ediral besedilo, ka‘e v tem
~asu zelo neobi~ajna uporaba gr{ke pisave v rubriki in na nekem mestu v besedilu. Kodikolo{ko
je kvaternij z Liutprandovo homilijo tujek v rokopisu: pisava izkazuje jasne stilske elemente
pisarske {ole samostana Fulda v nad{kofiji Mainz, pa tudi dejstvo, da je bila pola poprej
prepognjena, ka‘e na nastanek na drugem kraju. Ostanek pole in slede~e strani je napisal
doma~ pisar, po nekoliko tvegani Bischoffovi hipotezi morda kar sam Abraham. Torej mora-
mo predpostavljati aktiven interes {kofa Abrahama za Liutprandovo delo, saj je pridobil ta
neobi~ajni fascikel in ga, kot dokazuje prehajanje pisave na naslednjo polo, integriral ali dal
integrirati v kontekst svojega vademekuma. Interes za Liutprandova zbrana dela dokazuje,
tako kot pri spisih Ratherja iz Verone, {e en Liutprandov kodeks v freisin{kem fondu. Gre za
prav tako v drugi polovici 10. stoletja in sicer v Italiji nastali rokopis Clm 6388, ki vsebuje
njegovo »Historia Ottonis« in znamenito »Antapodosis«, slavno tako zaradi svoje vrednosti
kot vir kot tudi zaradi virtuozno uporabljenega stila latinsko-gr{ke me{ane proze.39
Dve nadaljnji unikatno samo v priro~niku {kofa Abrahama ohranjeni besedili spadata na
podro~je prava, eno kraj{e s podro~ja privatnega prava in eno kraj{e iz javnega prava.
Privatnopravno besedilo je judovska prisega.40 Juramentum Judeorum ali, kot je naslov-
ljeno v na{em rokopisu, sacramentum Hebraeorum je poseben pojav v nem{kem srednje-
ve{kem pravu. To – v nasprotju z rimskim pravom – Judom na~eloma priznava sposobnost
pri~anja, vendar pri sporih s kristjani postavlja za pogoj podajanje posebne prisege. Ta prise-
ga vsebuje tako germanske kot tudi judovske elemente, med slednjimi je npr. sklicevanje na
pet Mojzesovih knjig in evokacijo Boga v hebrejski obliki imena Adonay. Dve najstarej{i
formulaciji izvirata {e iz 9. stoletja, tretja pa je tista v rokopisu {kofa Abrahama. Najbolj{e
pri~evanje je freisin{ki rokopis. [ele ta v primerjavi z obema nedodelanima zapisoma iz 9.
stoletja prina{a besedilo v popolni ter vsebinsko in jezikovno konsistentni obliki.41
Javnopravno besedilo so tako imenovani Ranshofenski zakoni, ki so jih upravi~eno ozna~ili
kot prvi teritorialni zakon na nem{kih tleh,42 torej prvovrsten vir za bavarsko in nem{ko
ustavno zgodovino. Ranshofenske statute lahko imamo za najpomembnej{i dokument iz ~asa
vladavine Henrika Prepirljivca, tistega vladarja, ki je vladal Bavarski na vi{ku njene zgodo-
vine, ki je zavzemal kraljevski polo‘aj – viri v zvezi s Henrikom dejansko govorijo o regnum,
regna ali regalis dominatio – in ki je bil vse ‘ivljenje tesno povezan in v zavezni{tvu z Abraha-
mom iz Freisinga. Okoli leta 990, proti koncu svoje vladavine, je Henrik sklical de‘elne
velika{e na de‘elni zbor v staro kraljevsko in vojvodsko pfalco Ranshofen (pri Braunauu ob
Innu), kjer je bil, kot pi{e v rokopisu, sprejet constitutio venerabilis ducis Heinrici et omnium
primatum tam episcoporum quam comitum, torej neke vrste temeljni zakon, ki so ga sklenili
in izvajali vojvoda ter {kofje in grofje Bavarske. V devetih posami~nih dolo~bah zakon sankcio-
nira Henrikovo pretenzijo po nadoblasti. Dolo~be dodeljujejo vojvodi izklju~no nadzorno in
disciplinsko oblast nad nosilci javnih slu‘b, grofi, odvetniki in centurioni. Celotno vzdr‘evanje
prava in miru je bilo s tem usmerjeno k vojvodi kot najvi{ji kontrolni oblasti, ki je za Bavarsko
39 Daniel (kot v op. 11), str. 105 f.
40 Prim. Eis, Gerhard: ‚Judeneid’. V: Verfasserlexikon. Die deutsche Literatur des Mittelalters / hrsg. von Karl
Langosch, Bd. 5. Berlin 1955, stolpec. 485 f.
41 Primerjalni odtis v: Denkmäler deutscher Poesie und Prosa aus dem VIII–XII Jahrhundert / hrsg. von Karl
Müllenhoff und Wilhelm Scherer. 3. Ausg. von Elias von Steinmeyer, Bd. 2. Berlin 1892, str. 466 f.
42 Prinz, Friedrich: Die innere Entwicklung: Staat, Gesellschaft, Kirche, Wirtschaft. V: Handbuch der bayeri-
schen Geschichte, Bd. 1 / hrsg. von Max Spindler. 2. Aufl. München 1981, str. 352–518, tukaj str. 392.
19ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
zamenjal kralja kot vrh pravne ureditve.43 Tako kot drugi {kofje se je nedvomno tudi Abraham
iz Freisinga udele‘il tega ustavodajnega zbora in dal vklju~iti zapis »Constitutio« v svoj
priro~nik. Ker imamo poleg tega pri~evanja ohranjeno samo {e eno kopijo iz 11. stoletja iz
samostana Tegernsee, ki je {e po nekaj vrsticah prekinjena,44 bi bilo to besedilo, ki daje
edinstven vpogled v oblastno organizacijo Bavarske v poznem otonskem obdobju, brez
freisin{kega {kofa za nas izgubljeno.
Ponovno o nastanku rokopisa
Pa se pred orisanim zgodovinskim ozadjem in panoramo v rokopisu vsebovanih besedil
{e enkrat posvetimo kontekstu nastanka!
Ne pozabimo, da na{ rokopis ni poljuben, nesistemati~en konvolut disparatnih besedil, h
kateremu bi kot nekak{en tujek spadali tudi Bri‘inski spomeniki, temve~ da kodeks v bistvu
tvori organsko celoto.
Besedila lahko razdelimo na besedila z duhovno in tista s posvetno navezavo. K prvim
najprej spadajo tista, ki so bila potrebna za izvajanje liturgi~nih in pastoralnih funkcij. Sem
sodijo ekskomunikacijski ordo in ordo za posvetitev zvonov, povezan z blagoslovom kri‘a,
torej obrazci za dejanja, ki so pridr‘ana {kofu. Nadalje naletimo na ordines za bolni{ko ma-
ziljenje, na procesijske napeve, na vremenske blagoslove (med njimi je tisti proti vremenski
po{asti Mermeuntu) ter na navodila za zakrament pokore; spovedni navodili sta Bri‘inska
spomenika {t. 1 in 3. Najve~jo skupino predstavljajo homilije in pridige, deloma anonimne,
deloma take z znanimi avtorji, kot so Rather iz Verone, Liutprand iz Cremone, Avgu{tin,
Maximus iz Torina in Cezarij iz Arlesa. Pridige zadevajo najrazli~nej{e praznike, teme in
prilo‘nosti, med drugim tudi praznike patronov freisin{ke {kofije, Marije in Korbinijana, za
slednjega so to najstarej{e, ki jih imamo za tega svetnika. K sermones de poenitentia uvr{~amo
tudi »Adhortatio«, Bri‘inski spomenik {t. 2. Tretja skupina so izvle~ki iz razli~nih teolo{kih
del denimo pape‘a Klemna I., Alkuina, Izidorja Seviljskega in Gregorja Velikega. ^etrto
skupino sestavljajo kanoni cele vrste koncilov iz 5.–9. stoletja, torej cerkvenopravnih dolo~b,
za katerih spo{tovanje v svoji diecezi je moral skrbeti {kof.
Besedila posvetne vsebine se delijo na omenjene zapise o zunanjih posestih freisin{ke
{kofije na obmo~ju vzhodnih Alp na eni strani in na pravno dolo~ujo~a besedila na drugi
strani, judovsko prisego in Ranshofenske statute.
Vsa ta besedila, tista o liturgi~nih in pastoralnih opravilih, ki posredujejo izbrano teolo{ko
znanje, enako kot besedila iz upravne prakse, cerkvenega, civilnega in dr‘avnega prava, ko-
nec koncev zamejujejo podro~je nalog in interesov {kofa, ki je bil po eni strani pristojen za
cura animarum in spo{tovanje kanoni~nih predpisov, po drugi strani pa kot ~lan cesarske
cerkve tudi za oblast in upravo. Poimenovanje »pontifikalni priro~nik« {e najbolj ustreza
temu dejanskemu stanju.
Za konec {e nekaj sklepanj glede poteka, kraja in ~asa nastanka na{ega rokopisa ter udele-
‘enih oseb, ki, kot menim, izhajajo iz prikazanih dejstev in premislekov. Jasno se mi zdi, da
rokopis sestoji iz ve~jega, bolj ali manj v isti sapi nastalega dela, in iz nekaj manj{ih dodanih
delov. Da ve~ina spada skupaj ne le vsebinsko, temve~ tudi po nastanku, ka‘ejo navzkri‘ne
povezave znotraj besedila kot denimo na dve mesti razdeljeno besedilo koncila v Kartagini.
43 Weinfurter (kot v op. 25), str. 253–258; Seibert (kot v op. 25), str. 137.
44 Clm 19415.
20 D. KUDORFER: ZGODOVINSKI IN LITERARNI POMEN ROKOPISA Z »BRI@INSKIMI SPOMENIKI«
Kot ~as nastanka za ta ve~ji del se ‘e iz vsebinskih razlogov ponuja obdobje Abrahamovega
eksila v letih 974–983. V {iroki, toda na~rtni izbiri besedil je opaziti prizadevanje, da bi dobil
v roke kompendij z za opravljanje slu‘be najpomembnej{imi besedili, ki je bil potem
nepogre{ljiv, ~e ni bila na voljo velika knji‘nica. V prid tej domnevi govori tudi kodikolo{ka
zasidranost slovanskih besedil, katerih nastanek in uporaba se ob drugem ~asu in na drugem
kraju prakti~no ne zdita mogo~a. Ve~ji dodatek je vsekakor tanka lega z Ranshofenskimi
zakoni, ki ni mogla nastati pred letom 990, ~etudi verjetno {e po Abrahamovem naro~ilu,
torej do leta 994. Starej{a pa je verjetno lega z Liutprandovo homilijo. To vsekakor velja, ~e
je avtor, kot so domnevali, besedilo sam rubriciral, vendar pa ta domneva pri gr{ki paleogra-
fiji ne u‘iva veliko simpatij.45 Vsekakor pa je komaj mogo~e, da to besedilo s podro~ja main{ke
nad{kofije ne bi bilo pri{lo neposredno v Freising. Zgodneje je morda treba datirati tudi obe
prvi legi z dvema pridigama Ratherja iz Verone, vsaj pod predpostavko, da ju je Abraham
dobil z osebnim posredovanjem Ratherja, ki je umrl leta 974.
Domnevo, da je bil glavni del kodeksa zapisan v ~asu eksila, podpirajo paleografske
ugotovitve. [tevilne v njem zastopane pisave so z izjemo fuldsko-main{kega dodatka po
Danielovi sicer vse bavarske, »vendar pa je pri nekaterih opaziti bolj ali manj mo~an vpliv
italijanskih navad«,46 ki ga ni te‘ko razlo‘iti s sosedstvom in odnosi z italijanskim kulturnim
prostorom, posebej z Verono in Oglejem. ^e je ta podmena pravilna, se kon~no postavlja
vpra{anje po osebah, udele‘enih pri zapisovanju. V po{tev pridejo v prvi vrsti kleriki iz nepo-
srednega Abrahamovega spremstva, ki so {li z njim v eksil. Poleg tega je mo‘no tudi lokalno
osebje, tu pa se v prvi vrsti ponuja Otok, kjer sta ‘e v Abrahamovem ~asu izpri~ani skupnost
klerikov in knji‘nica, tako da je mogo~e privzeti sicer nepotrjeno pisarsko dejavnost. Ali ni
mo‘no, da so bili v tej skupnosti po dveh stoletjih pokristjanjevanja tudi ‘e duhovniki iz
doma~ega prebivalstva, ki jim je bilo mogo~e poveriti zapisovanje slovanskih besedil, to bi
bila kar privla~na hipoteza.
Iz nem{~ine prevedel Primo` Debenjak
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die historische und literarische Bedeutung der handschrift mit den »Freisinger Denkmälern«
Dieter Kudorfer
In der Handschrift sind uns Aussagen überliefert über einen Raum, an dem nicht weniger als vier
moderne Staatsgebilde: Deutschland, Österreich, Slowenien und Italien Anteil haben. Der ersten
Erwähnung (Docen, 1806) folgt 1807 im »Neuen literarischen Anzeiger« eine genauere Beschreibung.
Hier wird ausgeführt, dass die slawischen Passagen aus drei verschiedenen Texten bestehen, daß ihre
Sprachform kärntnerisch oder illyrisch sei und dass sie in das 10. Jahrhundert zu datieren sind.
Die Niederschrift der Freisinger Denkmäler Nr. 2 und 3 erfolgte im letzten Viertel des 10.
Jahrhunderts. Die Datierung stützt sich auf die schon von Milko Kos gemachte Entdeckung, dass eine
datierbare Traditionsnotiz in dem Freisinger Hochstiftsliterale 3b im Bayerischen Hauptstaatsarchiv
dem gleichen Schreiber zuzuweisen ist. Das Denkmal Nr. 1 ist von anderer Hand und soll etwas später
(im 1. Viertel des 11. Jahrhunderts ?) geschrieben worden sein. Als Ort der Niederschrift kommen
entweder Freising oder die Freisinger Besitzungen in Kärnten, und zwar heißt es hier: Oberkärnten, in
Frage.
45 Schreiner, Peter: Zur griechischen Schrift im hochmittelalterlichen Westen: Der Kreis um Liudprand von
Cremona. V: Römische Historische Mitteilungen 45 (2003), str. 305–317, tukaj str. 312 f.
46 Daniel (kot v op. 11), str. 117.
21ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Die drei Freisinger Denkmäler und die anderen Texte mit einem regionalen bzw. praktischen Bezug
werfen also Schlaglichter auf die gesamte Freisinger Besitzlandschaft von Bayern über das mittlere
Österreich bis nach Kärnten, Krain und Italien. Ihre Verteilung über die verschiedensten Stellen im
Codex und der jeweilige Sitz innerhalb der Lagen und Seiten sind ein überzeugendes Argument dafür,
daß die Handschrift wenn auch nicht zur Gänze, so doch zum größten Teil im Zusammenhang entstanden,
also nicht nachträglich aus einzelnen Faszikeln zusammengesetzt worden ist; dies wäre theoretisch
möglich, nachdem die Handschrift keinen zeitgenössischen, sondern einen spätmittelalterlichen Einband
trägt. Eine zusätzliche Stütze für diese Annahme sind Fälle, wo ein Text an verschiedenen Stellen
auftritt. Dies ist der Fall bei der Notiz über Godego und bei einem Kapitel der Konzilsbeschlüsse von
Karthago, das auf Blatt 65r mit einem Verweiszeichen abbricht und auf 49r mit einem ganz ähnlichen
Zeichen wieder aufgenommen wird.
All diese Texte, jene zum liturgischen und pastoralen Vollzug und jene, die ein ausgewähltes
theologisches Wissen vermitteln, ebenso wie die Texte aus der Verwaltungspraxis, dem Kirchen-, dem
Zivil- und dem Staatsrecht, stecken letztlich den Aufgaben- und Interessenbereich eines Bischofs ab,
der einerseits für die cura animarum und die Beachtung kanonischer Vorschriften, andererseits als Mitglied
der Reichskirche auch für Herrschaft und Verwaltung zuständig war. Die Bezeichnung als »pontifikales
Handbuch« wird diesem Sachverhalt am besten gerecht.
Die Vermutung, dass der Hauptteil des Codex während der Exilszeit (974–9839 geschrieben wurde,
wird gestützt durch den paläographischen Befund. Die zahlreichen darin vertretenen Hände sind mit
Ausnahme des fuldisch-mainzischen Einsprengsels laut Daniel zwar alle bayerisch, »doch ist bei manchen
ein mehr oder minder starker Einfluß italienischer Gewohnheiten zu beobachten«, der durch die
Nachbarschaft und die Beziehungen zum italienischen Kulturraum, besonders Verona und Aquileia
unschwer zu erklären ist.