GALERIJA KEMIJSKEGA INŠTITUTA Umobežniki (Brainscapees) oga, 2013epr a lunina pr Rdeč Maruša Šuštar Maruša Šuštar, ki je magistrirala s področja slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, se v svojem slikarstvu dotika izrazito sodobnih tematik. Pri tem v njenem delu zasledimo tako neposreden odnos do problemov, ki spremljajo naš vsakdan (npr. begunska problematika, beg možganov, nadzor, geopolitični premiki in podobno), kot tudi odnos do tako imenovanih večnih vprašanj, s katerimi se ukvarjamo ljudje že od pradavnine in nas spremljajo praktično v vseh prostorih ves čas (kdo smo, kam gremo, zakaj smo tukaj, kakšen je smisel našega bivanja ipd). Tako slike Maruše Šuštar kažejo presek, v katerem se dogaja post/mod-erna komunikacija v sodobni družbi. Kot bi na popolnoma abstrahirano, matematično natančno določeno matrico, ki jo v realnosti uporabljamo skozi navigacijski sistem globalnega pozicioniranja, nanesla plasti starodavnosti, kultov, zemlje in ostankov civilizacij in kultur. In bi s tem nanašanjem ohranjala tisto bistveno nezmožnost človeka, da se kljub visoki tehnologiji in napredku, ki jo producira, tudi sam prelevil v ro-botski, natančni miselni stroj, pri katerem se napake minimalizirajo in stvari postanejo med sabo povezane v svojem racionalnem jedru... Tako pa na tej strahotno natančni mreži tehnološke popisanosti, odrejenosti in določenosti začutimo človeško povezanost s plastmi zemlje, pišem vetra v zapuščenih kotičkih sveta, skozi figure vidimo naše bese, iskanja, beganja in izgubljenost v teh prepletih neštetih možnosti in 3 plasti, našo pripetost v neko atavistično, nikoli razrešeno usodo. Če se je slikarstvo mnogokrat rado obračalo k naravi in k lepoti krajine, da bi pobegnilo od tegob družbenih premikov, da bi pokazalo na večnost naravnih principov ali zgolj iskalo idealizirano podobo sveta, je krajina Maruše Šuštar kot neka zazrtost v dramatično dogajanje, katerega posledica bi lahko bila tudi tragična usoda vseh akterjev njenih slik... vključno z nami, ki gledamo na vse to iz neke oddaljene točke, satelita nad planetom... Njena prefinjena estetika, skozi katero se dogajajo te dramatične vsebine, pri gledalcu povzroči še posebno napetost, saj ne gre za estetsko kodiranje, ki smo ga vajeni od sodobnih umetnikov, temveč ves čas čutimo neko vsebinsko povezavo, ki sega daleč nazaj, preko meja modernizma in proto-modernističnih začetkov, skoraj do jamskega slikarstva, hkrati pa nas, kot kakšen Aldous Huxley ali Michel Houellebecq, skozi ta pradavni svet pripovedke, zgodbe ali mitologije vodi v vizije post-katastrofe, nedomačnosti, preganjavice in nadzora prihodnosti. Zelo nas oddalji, da bi nam približala nekaj, kar si malokrat upamo misliti.... Jiři Kočica 4 V nedomačnost se vračamo, 2017 5 6 Umobežniki, Brainscapees, 2015 7 Globoko nad nami, 2014 8 Nebohodci, detalj slike, 2014 9 Votlina prednikov, 2015 10 Maruša Šuštar (1977, Kranj) je leta 2006 diplomirala pri prof. Zmagu Jeraju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je zaključila tudi podiplomski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu. Od leta 2009 je imela več samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Sodelovala je tudi na vrsti preglednih razstav sodobne slovenske umetnosti, med katerimi velja omeniti Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani (2010), Sodobno slovensko slikarstvo v Cankarjevem domu in piranski Mestni galeriji (2014) ter Magija umetnosti – Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013 v Vili Manin v Passarianu (2014), na Dunaju (2015) in v Zagrebu (2015). Leta 2009 je prejela nagrado ESSL art award CEE 2009 – posebno povabilo Vienna Insurance Group, leta 2014 pa prvo nagrado ART MUZE za slikarsko delo. Kot svobodna ustvarjalka živi in ustvarja v Mačah pri Preddvoru. https://www.marusa.si/ 11 Od 15. 6. do 1. 9. 2017 Afganistanska roža, 2015 Kustos, spremno besedilo in oblikovanje: Jiři Kočica Spletna brezplačna izdaja, 2022 URL: https://www.ki.si/o-institutu/galerija/marusa-sustar-umobezniki-junij-2017/ CIP: Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 93260547 ISBN 978-961-6104-74-6 (PDF) Kemijski inštitut National Institute of Hajdrihova 19, Ljubljana Ljubljana, Slovenija Chemistry, Slovenia www.ki.si / 01 47 60 200