l(6nik XXXV)u/ CcnaVUU&sn/ ec n. PA Nč PRlHAJAJO ZAPLE-NlLi = &OJNO -fe L/\T>JO.'-A § z 1 O> ,....."•'•... i S. K_ v ^ PA F\-OTE. .. DAČU !- ovk' JJ^ f%\mil HVAL/\V 5B d o \\ : :¦ o VEŽBA S PUSKOM. NAREDNIK: NE S TOLIKO OKLEVANJA, KONE! POKAZUJETE PUSKU, NE MENICU! (Salcia Landmann: JEVREJI U VICEVIMA) [V zadnjih dneh se presenečenja kar vrstijo. Najprej nam je uredništvo Borbe čestitalo otvoritev sezone lova na race. Človek kar ne more mimo prijateljske geste, ki so nam jo namenili primerjajoč nass tiskom, ki ga izdaja sovražna emigracija. Sicer ne vem, kako so prodr- lii mimo naše dobro postavljene obrambe, mimo kupov krampov in lopat (namenjenih spodkopavanju temeljev) arnpak - odkrili so našo dobro varovano skrivnost. Našli so nas, sovražnike. Kaj reči na vse to? Priznati moramo, da smo že v začetku izgubili SPECIAL- |NO VOJNO. Drugo presenečenje (?) je pripravil zveznijavni tožilec MILOŠ BAKIČ. Napovedal je namreč, da bp zvezno javno tožilstvo vložilo ob-tožni predlog proti novinarju Teleksa, ANDREJU NOVAKU, in proti odgovornemu uredniku Mladine, FRANCIJU ZVARLU. Pristojni tožilstvi SRSsta naredili napako - v primeru Andreja Novaka sta se odrekli kazenskemu pregonu^ v primeru Francija Z. pa sta kaznivo dejanje napačno opredelili kot žalitev. Bakič je povedal, da gre y obeh primerih za kaznivo dejanje blatenja ugleda SFRJ. Skratka, ka-korkoli obrneš zaaevo. je jasno, da mora biti kazen trda in vzgojna. Vprašanje paje, koliko takšna kazen sploh še lahko pripomore k preprečitvi možnosti, ki jo akterji napadov sedaj uporabljajo — izkoriščajo namrec težke razmere in zanikujejo sposobnosti organizjra— nih sil in skušajo ponujati svoje predloge (sic!) za rešitev krize ter navsezadnie še vsiliti javnpsti svoia sta!isča,pri čemer uporabljajo metode specialne vojne (glej Delo z dne 30. marca in odlomek iz prispevka Bogdana Tankosiča!). 0 tej difemi bi moral zvezni javni tožilec resno premisliti. No, najlepše presenečenje pa prihaja iz Zagreba, kier so znova zaplenili STUDENTSKI LIST. IMjihov novinar ni ravno blatil ugleda naše države obregnil se je namreč kar ob predsednika Mobuta iz Zaira in ob državo Zaire. Tomislav Ceznar, avtor inkriminiranega teksta DOLAZI NAM DIKTATOR, je v svojem tekstu užalil prijateljske odnose z Zairom, njihovega predsedmkapa je označil z — diktatorjenn. Kakor vidimo, sovražnikov kar mrgoli. Ne samo Liubfjana, tudi v Zagrebu so. Vendar pri vsem tem pozabljamo na nekaj — novinarji ne držimo v rokah ne puške in ne menice. Naše delovno orodje je kljub vsemu manj nevarno. Hvala za prebiranje! RUŽA M. BARIČ INTERVJU Z YU 007 (Balkanski špijon).... 4 YU ZUNANJA ZADOLŽENOST....7 S ŠOK TERAPIJO V PREPAD in KDO VLADA YU? ....8 SPOROČILO JAVNOSTI in RAČAN AGAINST ....9 ALI SE VE, KAJ HOČEMO S SKUPNOSTJO" INTERVJU Z YU 007 (Balkanski špijop) ...A YU ZUNANJA ZADOLŽEISDST . ...7 S ŠOK TERAPIJO V PREPAD in KDO VLADA YU? ... 8/ SPOROČILO JAVNOSTI in RAČAN AGAINST....9 INTERVJU Z ŽARKOM PUHOVSKIM....10 DARKERJI (Rekvijem za poor Nancy)....11 SPLITSKE ZDRAHE S SMIUANO TRGO....13 SPYCATCHER (Borba naša vsakdanja)....i5 SRBSKO NOVO LETO (Tamo daleko)....17 P R I L 0 G A ( NOVA ZVEZA MLADINE) ...točno v sredini INTERVJU Z MATIASOM E. CORDERO. ..24 VSTAJEIMJE KLEMENTA JUGA....26 PORNOLABOR : AFRODIZIAKI ....27 Miha Mazzini: NEDEUSKO ŠPORTNO...28 HOLOGRAFSKA 3D PRIHODNOST....30 FICCIONES: H. Michaux - Plume-..31 JANČARJEVO ZALEZOVANJE GODOTA....32 glasilo UKZSMS LJUBLJANA št. 11. leto XXXVII 6. april 1988 UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (glavni ured- nik), Ruža M. Barič (odgovorna urednica), Tomaž Toporišič (kultura), Simona Fajfar, Borut Rismal, in Brane Senegačnik (lektor) TISK: Tiskarna Ljudska praviča PRIPRAVA: BEP-Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov NASLOV:' Kersnikova 4, Ljubljana TELJEFON: 319-496,318-457 TRIBUNA izhaja načeloma vsa-kih štirinajst dni, med počitni-cami pa počivamo. Cena po-samezne številke je 800 dinarjev. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170zdne22.1.1973 Uradne ure: ponedeljek: 1130-1330 sreda: 18—1930 petek: 11-13 Sestanki ureništva: sreda18-19 30 ZAHTEVA ZA REFERENDUM O USTA VI »Gre pa za to, daje lahko na Filipinih. kiso trikrat bolj zaostali kot Jugoslavija. Ijudstvo odločalo o ustavi z referendu-mom. Ce so bili tam zreli za to, mislim, da nam ni treba 50 let demokratizacije. Tukaj vlada popolnoma neupravičen strah pred Ijudstvom, da bi prišlo na vo-lišče in glasovalo. če imamo pravico gla-sovati na referendumih o samoprispev-ku, potem imejmo pravico tudi vsi glaso-vati o ustavi.« »Zaradi federa/ne zasnove države us-tava že tako ne upošteva načela en člo-vek - en glas. Dva miliiona Slovencev za-stopa v Ptedsedstvu SFRJ en član, todc šest milijonov Srbov ima prav tako ene-ga člana. Toda v federalni državi to mo-ramo imeti. in je to sprejeto s konsen-zom.« Mladen Aleksander ŠVARC (diskusija na Javni tribuni Društva slovenskih pisateljev o ustavnih spramembah, Cankariev dom, 16. 3. 1987) DER 31875+ SEUHYU 31875 SEUH YU 72930 LOBARV/VU PR/MA ODVETN/ŠKA PISARNA SELIH. ODVETNIK ANDREJ TOS SALJE: ODVETNIKALEKSANDAR LOJ- PURN, BEOGRAD BEOGRAD, 22. 3. 1988 POSTOVAM KOLEGA, U POZNATOM VAM PREDMETU OPS-TINSKOG SUDA U UUBUANI V P-789/86 TUZIOCA VLADIMIRA MAR-KOVICA PROTV TUZENISKA SR SLO-VENUE JOS NISEM DOBIO PRESUDU PA BIH VAS ZAMOLIO DA JEDNOGA DANA KADA BUDETE BILI U SUDU PROVERfT/ DA Ll JE PRESUDA GOTO-VA IZASTO Ml NUE POSLATA. S POSTOVANJEM, ALEKSANDAR LOJPUR, BEOGRAD 72930 LOBARVIVU ADVOKAR TOSS JE ODSUTAN HOCE U SE SKORO VRA T/T/R NE NECE SE VRATITICELE OVE SEDMICE JER JE NA SKUANJU. BLAGO NJEMU, ALI ZAMOLrTE GA NEKA NAREDNESEDMICEMIPOMOG- NE? SVAKAKO SAMO REITE STA PA NAPISAO SAMNA POCETKU TELE- XA U KNGU RDU JAVIT CEMO VAM SE SLEDECE SEDMICE LDV HVALA. POZDRAV 72930 LOBARV/YU 31875 SELIH YU Spoštovani! Prejel sem Vaš osnutek izhodišč Društvaza novo kulturno življenje. Veseli me, da organsko raste pobuda za pono-tranjenje ekološko-entropijske paradig-me in se širijo obzorja in znanje, dejav-nost in odmev prijateljev Zemlje in bodo-čih generacij. Osebno se po svojih mo-čeh in vsaj delno osvobojen(l) na zele-nem področju trudim za zunanje širjenje obzorja nove paradigme, kije tukaj: ved-no in povsod, vendar je nočemo videti. kaj šele prepoznati. udejanjiti. Upam, da bom še sposoben vztrajati na dolgoroč-no edini sprejemljivi civilizacijsko-eksis-tenčni paradigmi. Čeprav sem si navi-dezno izbral drugačno pot za udejanjenje nove paradigme, usmerjeno tudi navzven, sem veselin to še posebno no-vihpoti- usmerjenih navznoter, y srž biti posameznika, njegovega življenja, kultu-re bivanja. K osnutku izhodišč nimam bistvenih pripomb, saj so skrbno preteh-tana in kljub zavestni nedolgoveznosti dovolj jasna in povedna. Morda le nekaj sugestij: Osebno sodim, da bi bilo uvodoma po-trebno le v nekaj kratkih črtah nekoliko bolj razširiti kritiko destruktivno in v osnovi protinaravno usmerjene »sodob-ne« civilizacije. kijo označuje kruto boje-vanje, nasilje nad naravo, nad njenimi neobnovljivimi naravnimi viri in elemen-ti. kot so zlasti prst, voda, zrak in morda še energija (mislim na fosilno. ne na ne-posredno sončno). Temu aftruističnemu odnosu do narave (in seveda tudi do so-Ijudij sledi (bolje služil) potrošniško za-snovan model oziroma hierarhija vred-not ki nudi opravičilo (odvezo, četudi i»/e nostih. Hkrati zahtevamo odgovornost. Odgovornosi zg/t, zgreiene gospodarske naložbe, za zgrešene družbene ek-sperimente. kot je usmerjeno izobraževanje, za nespa- rrfemo zunanjmri^nc^anjo zaopm^t^a fprupcijo, za neupray/čeQd®Rfahje'zgbdnfltf'pemlfnov'za zapravljene perspektive. Za nazaj, za sedaj in za vnaprej zahtevamo odgovornost za vsako političo odloč/tev, kije sprejeta tudi v našem imenu oziroma za katere materialne posledice bpmo trpeli mi. Svojih pogledov ne vsiljujemo nikomur, temveč zasto-pamo stališče, da naj si tudi v drugih republikah mladi ob-likujejo mladinsko organizacijo v skladu z razmerami in s svojimi potrebami, ki so lahko tudi bistveno različne od naših. Na zveznem nh/oju naj se formira taka oblika koor-dinacije in organizacije, na katero bodo lahko pristale vse organizacije v republikah in pokrajinah. Sedanja konferen-ca ZSMJje zgolj oblika nekoristnega zapravljanja denarja zajalove manrfestacije inturistična potovanja birokratov. Zavedamo se, daje ob zaostrovanju družbene in eko-nomske krize v Jugoslaviji vsaj minimalno upoštevanje nekaterih načel pravne države v zadnjih letih v Sloveniji li-beraliziralo politično življenje do take mere, daje možno razmišljati tudi o resnejših in dolgoročnejših političnih projektih, med katere uvrščamo tudi našprogram. Hkrati se zavedamo. daje ta liberalizacija do neke mere tudire-zultat prizadevanj bloka naprednejših sil v obstoječi op-lastni struktur/ oziroma v Zvezi komunistov Slovenije. Tem težnjam bomo nudili podporo vse dotlej. dokler bodo odpirale prostor liberalnejšim konceptom. ki ustvarjajo pogoje za demokratizacijo. . Hočeš nočeš bo reorganizacija ZSMS v smeri, kijo za-govarjamo, objektivno vzpostavila polje organizirane poli-tične konkurence in vsaj v začetku bo zveza mladinskih or-ganizacij in gibanj predstavljala kanale za pretok (tudipo-litičnih) interesov, ki se bodo lahko oblikovali tudi izven zveze, karjibo dajalo nekatere značilnostiklasične politič-ne stranke. Toda Zveza bi bila toliko manj stranka, kolikor boljbiostale organizacije, kotnpr. SZDL, vršile svojo funk-cijo. ZMOG biže s svojim obstojem prisiljevala ostale po-litične organizacije, da opravljajo svojo funkcijo organizi-ranja političnih interesov na podlagi hotenj Ijudi, druga-če bi objektivno izgubljale svoj vpliv in politično težo. Na očitke, daje naš program bojza oblast odgovarja-mo pritrdilno. Nikoline bomo pristali na tezo. daje oblast rezervirana samo za nekakšno avantgardo. Naš program torejje boj za oblast in sicer za tisti del oblasti in vpliva, ki mladi generaciji povsem normalno pripada glede na njen prispevek k družbeni akumulaciji in razvoju in za tisti del vpliva, kinam pripada glede na dejstvo, da smo mi tis-ti, ki bomo v največji meri in najdlje trpeli posledice pre-teklih in sedanjih odločitev. S tem pa ne odrekamo pravice drugim, da sodelujejo pri političnem odbčanju. Nikakor sebe in svoje organiza-cije ne smatramo za edine pametne in sposobne v tej družbi. Zato zahtevamo možnost organizirane politične konkurence v okviru široke demokratične p/atforme, ki naj na eni sirani prepreči politične monopole in na drugi strani zagotovi učinkovko politično odločanje. Nobenega zaupanja več nimamo v tiste, ki so nas pri-peljali v sedanjo krizo. Kljub temu pa so prav ti več ali man/še vedno na oblasti v vseh republikah in pokrajinah, njihov najvpčji domet na zvezni ravnipa so zaprte seje in komunikeji, s katerimi skrivajo jalovost svojega počet/a in nespbsobno$t da bi priznali prave vzroke krize in svojo odgovornost zanjo. Kdorje bil nesposoben šestdeset let bo tak tudi ostal. Zato v naš program uvrščamo tudi zahtevo po radikalnih kadrovskih spremembah od občine do federacije, kajti gromozanski politično-birokratski aparat, kiseje vzadnjin desetletjih vsesal v družbeno telo, predstavlja največjo stvarno oviro za spremembe, ki lahko omogočijo izhod iz močvirja sedanje krize. Smo v razmerah, ko potrebujerpo učinkovito pofitiko, učinkovrto gospodarstvo, učinkovito državo in tudi učin-kovrto mladinsko organizacijo, ponujajo pa nam na eni strani utopijo. na drugipa gfozijo z represijo. Ta program je poskus vzeti vsaj delček usode v svoje roke. ROMAN PLOHL JANEZ SODERŽNIK IRENA COKUL STOJAN HABJANlO JAMEZ JANŠA PRIMOŽ TASIČ PETRAŠKOFIC PETER KODERMAC POLONA Fll^EJ VILI RAVNJAK PAVEL ŽOKELJ ka;ndkiat postaja vse manj verjetna, če so bili samomori štirje in ne dvajset in če se [samomori niso zgodili v krajšem obdobju. Toda ravno Nancy, dekle, »s ka-[tero se je vse začelo«, bivša dijakinja omenjene srednje šole (CEZAKUM), [se je ubila še pred tremi leti; prav tako ni bila »darker«, marveč, po vzdevku »Nancy« sodeč, punker, prav tako pa je živela v zunajzagrebški občini Dugo fSelo. Razlogi za njen samomor niso v pripadnosti nekakšni obskumi sekti, [temveč v njenem življenjskem stanju: otrok »razbite družine«, kot radi pra-[ vijo socialni delavci, slaba učenka; prisiljena je bila splaviti, s čimer se sama ni mogla soočiti. Z nobene strani pa ni bilo podpore ... Domnevna povezanost se naprej razvija v zgodbo, ki s pomočjo sistema pokvarjenih telefonov pričenja dobivati protagoniste, mesto in čas dogaja- nja ter neizogibne mistične in horror atribute - čaščenje satana, klicanje du-i hov, seanse, vampirizem, Klub samomorilcev, P. Pavličič, Jim Jones, Moon, [buljenje v svečo, črne oprave, obrnjeni križi, sestanki na Mirogoju, ruska ru- leta, Črna vrtnica (tukaj vzeta kot paradigma za samomorilsko) - ter ob raz-' vneti »paniki na čaršiji«, logično zahteva tudi domnevnega glavnega orga- nizatorja vseh teh samomorov, ki je utelešen v osebi Željka Malnara. Nema- ra zato, ker je Malnar prihajal v isto dugoselsko gostilno kot uboga Nancy; . mnogo ie potoval po svetu, družil se je s firnci, kačami, in verjetno tudi s sa-[tanom. Se zmeraj pa se ni pojavil trač o tem, da je Nancy splavila njegovega ;»froca«, toda to je logično nadaljevanje zgodbe. Tu ne bi diskutiral o tem, iali je Željko M. dovolj nor in odtrgan tip, da bi vodil sekto samomorilcev. To 'raziskuje policija, in ker je v tej deželi precej sposobna subjektivna sila, je potrebno pričakovati rezultate, ki bodo objavljeni 22. 3. ob devetih zjutraj na napovedani tiskovni konferenci. Toda ne glede na to, kar nam bodo to- variši organi povedali, menim, da je za nastali problem skrajno nezanimivo, \lfs\o vodi »Klub samomorilcev« in ali ga sploh kdo vodi ali sploh obstaja. Za- nimivo pa je TO: 1.) Očitenjeporast števila samomorov medmladino vJugoslaviji. še zlasti v mestih. Razlogi so v splošni krizi identitete, ki spremlja globoko družbeno-ekonomsko krizo, v kateri se kot dežela nahajamo. To pa najbolj prizadene : mladino. 2.) Porast je statistiftno pomembnejši pri nadpovprečno občutljivih, emotivno labilnejših posameznikih, zlasti tistih, ki jih označuje nezadovolj-stvo z obstoječim ali pa pasiven odnos do tega. S svojo identiteto se najbolj pogosto nahajamo v neformalni podkulturni skupini, ki so jo novinarji ime-novali »darkerji«, verjetno po naslovih glasbenih tematskih večerov v za-grebških mladinskih klubih Jabuka in Lapidarij, kjer se je vrtela »njihova« glasba. Naslove večerov so si izmislili voditelji in glasbeni uredniki Omla-dinskega radia: Dark-dance, Dark-session ... 3.) Očiten je molk pristojnih in odgovornih o porastu števila samomorov med mladimi ter o resničnih vzrokih, prav tako pa je zanimiv agresiven na-stop dela sredstev javnega obveščanja, ki so s pomofijo tračev ustvarili pa-niko, ki izkrivlja resnične dogodke in gradi močan negativen naboj zoper dark-subkulturo. Pričakujemo lahko pojav nasilja nad »darkerji«, prav tako pa tudi kakšen induciran samomor! »Pošteni« mladinec sovraži darkerja. Spomin mi seže k Ijubljanski naci-punk aferi, ko je bilo potrebno-zaradi ne-kaj kljukastih križev po zidovih - zapreti vse klube, kjer so se zbirali punkerji. Ze zdaj je to samo še nov dokaz, kam lahko pripelje izogibanje pravočas-nemu in kvalitetnemu obveščanju javnosti. 4.) Prav tako je že sedaj očitno, da ne bo mogoče odkriti nifi podobnega »Klubu samomorilcev« iz šestdesetih let, če pa bi do tega celo prišlo, ver-jetno ne bo imelo nikakršne zveze ne z darkerji, ne z omenjenimi samomori. 5.) Celotna »frka«paneškodisistemu... celo ve#Sistem ima razloge, da molči o samomorih in krizi in se zapiči v darkerje, jim zapre klube in jim one-mogoči zbiranje. Darkerji so danes v Zagrebu dominantna podskupina al- ternativne scene, kot svojčas punkerji v Ljubljani. Morda bo dala tudi za-grebška scena rezultate, kot so bili kongres ZSM Slovenije v Krškem in transformacijo razumevanja političnega, ki je prisotno v slovenskem valu demokratizacije (nova družbena gibanja, pisanje Mladine ipd.), kar je siste-mu že dolgo časa trn v peti. 6.) Aferaje dobrodošla posameznikom, da lahko dokažejo svojo lojalnost nadrejenim in sistemu: znan bojevnik zoper dogmatske nauke in vse veroiz-povedi, stvarnik sintagme »ekofašisti«, človek, ki ve, da je »tudi Hitler bil ve-getarijanec«, novinar Marijan Grakalid. Temo samomorov je obdelal v Oku in po njegovi usmeritvi je šel tudi rumeni tisk (As, Arena) kot tudi bolj resni časopisi (Danas) in celo glasilo katoliške cerkve (Glas Koncila), kjer avtor omenja tudi vmešane prste Hudiča, ter napoveduje druge, za življenje ne-varne pojave. Priklicani srednji vek, obdobje velike inkvizicije in eksorcizma se je vrnil z odlokom direktorja elektrotehniške fakultete o zapiranju »dar-kerskih« glasbenih tematskih večerov v KSET-u (Klub studenata elektro-tehnike). Učitelji Centra za kulturo in umetnost kličejo na pogovor starše otrok, ki se nenavadno oblačijo. Vse otroke z nadpovprečno količino črne barve v obleki pa učitelji SLO in DS vodijo na postaje milice ... darker iz Zagreba prevedel: M. Batelič TRIBUNA -STRAN 11 OZRAČJE ČRNEGA Vemo, da obstajajo dežele in narodi, kjer je število samomorov endemsko nadpovprečno, kot so npr. Madžarska, Vojvodina, Slovenija, ali pa dežele s tradiconalno nadpovprečnim števi-lom samomorov, kjer izvira sarnomoriz običajev te dežele, npr. na Japosnkem; vemo tudi, da je število samomorov v severni Evropi ve&je kot v južni ter da se nadpovprečno število samomorov ponavadi epidemično javlja v obdobjih, ko se človeška organizacija-družba mora prilagoditi nastali spremembi v tehnološki, ekonomski, po-litični ali kakšni drugi sferi človekovega odtuje-nega obstoja. Nekateri Ijudje se ne znajo prilago-diti. Prav tako tudi vemo, da je človek v obdobju pubertete in adolescence prisiljen, da se kot sle-hernik prilagodi obstoječi človeški organizaciji, ki so jo ustvarili tisti pred njim, želi pa najti tudi lastno identiteto, oziroma svoje mesto v svetu: del mladine se v tem enostavno zgubi. Epide-mičnost mladinskih samomorov v kriznih ob-dobjih se je dokazala v praksi z dejstvom, da je na Poljskem število samomorov mladine narašča-lo do pojava »Solidarnosti« in napovedi »spremi-njanja na boljše«, potem pa naglo padlo terje spet začelo naraščatipo vojaškem udaru I. 1981. V so-dobni zahodni civilizaciji prihaja do rasti števila samomorov skozi proces dehumanizacije druž-be: človeška organizacija-družba izgine, ostal je le atomizirani posameznik s svojo identiteto, ki jo je žrtvoval popolni blaginji države. Posamez-nikje osamljen v družbi sebi enakih brezštevilnih posameznikov, med katerimi je vsaka komuni-kacija brez posredovanja jezika, nemogoča. Tako imamo stanje, da število samomorov najbolj na-rašča v najbolj popolni deželi Evrope: na Šved-skem. Življenje postaja nezanimivo, kolikor se njegova proizvodnja totalno tehnificira ter od-vzame človku iz rok. Na individualni ravni: ko na-stopi krizno obdobje, se seštejejo vse frustracije, pogoji življenja so takšni, da se prav na noben način »ne more spremeniti na bolje«. Pojavita se obup in ptitajena želja, »da bi me več ne bilo« -če takrat ne pride do podpore (s strani družine, prijateljev, družbe ...), bo človek poskušal nare-diti samomor. Na srečo najpogosteje le poskuša - da bi pritegnil pozornost nase in na svoje pro-bleme. Včasih bo v samomoru tudi uspel. Seve-da obstajajo takšni »težki« značaji, ki ne morejo prenašati duha hinavskega krščanskega usmi-Ijenja, ki se neizbežno pojavi po »tentamen sui-cidii«, ter se tako ubijejo za-res. Menim, da Ju-goslavija, zlasti v sedanji globoko-krizni situaciji, daje dovolj pogojev in »objektivnih okoliščin« za rast števila samomorov, tako da bodo spektaku-larne teze o obstoju sekte samomorilcev, fcetudi se dokažejo, le potrdilo o kriznih pogojih, v kate-rih Ijudje postanejo takšni, da želijo biti pripadni-ki podobne sekte. Toda darkerji niso ta sekta. Sploh niso sekta. Darkerji, v V. Britaniji jim ponavadi pravijo »gottics«, so ena podskupina svetovne alter-scene, dark je trend v glasbi, oblačenju, obnaša-nju, umetnosti, vrednostnem sistemu, pogledu na svet, ki je posebno močan v Evropi (zlasti An-gliji) po izgorevanju punka in novega vala, v za-Cetku osemdesetih, v obdobju ekonomske de-presije, tatcherizma in velike rudarske stavke (ko so dark in punk rock skupine celo imele turnejo po Britaniji, čigar prihodke so dajali stavkajočim rudarjem). Podobno kot punk, je dark značilno »gibanje razočaranih« (užaljenih, jeznih, obupa-nih in ogorčenih), toda povsem razlifien od pun-ka. Dark ostane pasivni nihilizem ter težnja po regresivnemu in negativnemu ukinjanju obsto-ječega; Schopenhauer, in ne Nietsche. Tako kot je, po zlomu I. '68 (in to je y prvi vrsti bil zlom uto-pičnih idej na trdnih obzidjih slabe, toda edine realnosti) kontrakultura razpadla v niz razočara-nih skupin in iskala potešitevv narkotizirani apa-tiji, se je na podoben način razletela tudi ogrom-na utopična energija punka '78. Tokrat ne toliko pod represijo gumijevke, kolikor v fantastični asimilacijski sposobnosti slabe in edine realnos-ti, v mnogih razočaranih skupinah, ki so začele dojemati sebe prav v pasivni resignaciji. Mladi svet je dva (ali večjkrat ponudil roko utopičnega humanizma utapljajočemu se človeškemu stro-ju, ki se davi v lastnem govnu, in je oba (ali več)krat dobil močno po prstih, potem se je pa »Darkerji« niso *?^ f samomorilci M3W • ZACRFB, 23. piarca - Na konferend za lisk v zagreb&kem sekretariatu im ootranje zadeve so povedali, dn ktos ntso upisa-li niti ene^t primera samoaora med raladimi. Z antlizami so ugotovili, cU mcd vzroki za sa-momore v zadrgih trch lctih ni bilo »raode« ali »darkerjev«. V zadnjih trcb letih jc v Za-grcbu naredik) samomof 19 oseb, ki ntso ic imele 21 let, vzrok za njihovo Mnrt pa je biU nesredsa Ijobczen oziroma ncra-zumevanje stariev. Niti enega samomora ni bik>, ki bt bil pove-zan z dclovanjem »6me vrtnke« in »darkerjev«. V Zagrebu ni verske lo^ine, ki bi jo bjJo roo-goče povczovati s . samomoril-sfvom. »Darierje« jt prii(eva(i k modi, ki jo pozaajo v vseh \t-iikifa me^tih. usedel poleg obale in zajokal; pri tem se je oble-kel v ftrnino, da bi dostojanstveno objokal smrt človeštva. Namesto aktivnega nihilizma ter pozi-tivnega ukinjanja (aufhebung) obstoječega, smo danes spet priče vsesplošne resignacije: neo-konzervatizem, tradicionalizem in Yuppija z ene, ter darkerjev, hardcordovcev in podobnih z dru-ge strani. Povpračni darker živi v velikem mestu, pozno vstaja in pozno gre spat, ne ukvarja se s Športom, toda pazi na linijo, verjetno prakticira jogging, nagnjen je k cigaretam in alkoholu, ma-milna sredstva koristi nepotrošniško v skladu s Castanedovim učenjem Don Juana; skoraj iz-ključno se oblači v črno, zapet je do vratu, nosi dolge plašče, brije se, ima kratke lase, medtem ko se punce lifiijo zelo bledo, nohte in ustnice često mažejo tudi vijoličasto, modro, zeleno in črno; bere Baudelairea, Verlainea, Rimbauda -preklete pesnike, Maupassanta, E. A. Poeja, po-tem eksistencialiste, Sartrea, Camusa, Kierke-gaarda, gleda filme, kot so Shining, Pe*ek 13., posluša glasbo Bauhausa, Yello, Cabaret Voltai- re, Virgin Prunes, Joy Division, Sisters of Mercy ... Posluša tudi klasično glasbo, naklo-njen je antični filozofiji in filozofiji starodavnega vzhoda ter srednjeveškemu romantizmu, razpo-ložen je za intelktualiziranje in mistificiranje vsakdanjika, apatičen in ciničen, nagnjen k pre-ziru vsakršne aktivnosti; pravtakoje neredko do-ber mladinec, ki ima dobre ocene v šoli, navija za nogometni klub svojega mesta. V nobenem pri-meru nima namena skočiti z nebotičnika ali pa pod vlak. Pogosto prihaja iz višjih družbenoeko-nomskih slojev in se druži s sebi podobnim, ter mu je veliko do posebnosti in elitizma sebe in tis-tih, s katerimi se druži. Njegovo »furanje« pogos-tokrat izvira iz modnosti in pozerstva, in ne iz senzibilnosti, toda zmeraj gre za dojočen beg pred obstoječim, in -zaradi nezadovoljstva z ob-stoječim. Pri t.i. darkerjih so obup, ničevost, gnus, Kierkegaardovo hrepenenje (kot možnost svobode), skepticizem, cinizem, stoicizem -vsakdanja praksa, toda tudi teoretična podmena smisla življenja. Tako tudi samomor ostaja temu konsekventno razumljen na Camusov način: v tem pomenu darkerji SO tipi samomorilcev, toda takšni se - seveda - nikoli zares ne ubijejo, saj bi s tem med drugim prekinili radost življe-nja samomorilca. Njihova najbolj pomembna različnost glede na okolje je verjetno črna barva. Preddverje kritične misli je gotovo obeljeno s črno barvo. Je pasivni protest. Ko oblačimo čmo, izničimo svoje okolje, postajamo Stirnerov »edi-ni«. Če nas je več, postajamo kult. V zahodni ci-vilizaciji je črno, še zlasti skozi krščanstvo, dobilo simboliko duševnega, zunajtelesnega, neznane-ga, torej tistega, o čemer nekdo (cerkev, dogma) mora soditi kot o dobrem ali slabem; so kakor menihi, toda tudi hudiči so ogrnjeni s črnim plaš-čem. Črno, barva noLi, časa, ko človekove oči ne razpoznavajo barv in oblik predmetov, je že od nekdaj strašilo primitivnega in vražjevernega človeka. Tako je črno postalo del rituala najbolj strašnega in najbolj skrivnostnega stanja člove-kovega življenja - njegove smrti; črno nosijo du-hovniki, torej »duhovni očetje«, v 6rno se oblači preminuli, torej tisti, od katerega ostane le duša, črno oblačijo tisti, ki ga objokujejo in žalujejo za njim, ki sebe popolnoma vnašajo v črno, v Nič, kako bi lažje sprejeli neskončno dobroto-svetlo-bo vsemogočega Boga, in s tem tudi rešitev duše za umrlega ter preko njega tudi zase v pri-hodnosti, kar je osnovni cilj-dogma človekovega obstoja. Toda črnemu ni dovoljeno obstajati zu-naj obrednega, razen znotraj cerkvenih vrst -tako se ustvarja, za obstoj »duhovnih očetov« nujna, razlika med vsakdanjim, telesnim, greš-nim in barvitim ter ritualnim prečiščenjem skozi spominjanje na »poslednji trenutek« v črno og-rnjenih pogrebov.^__ DARKER IZ ZAGREBA ^»prevod: Mario Batelič TRIBUNA -STRAN 12 BODO VOLKOVI BRANILI OVCE? Kronologija 13.12.1982 je bil zaradi utemeljenega suma, da \s storil kaznivo deja-nje, vezano na afero s stanovanjsko zadrugo »Zora«, priprt Zvonimir Dru-ieič, tedanji tajnik SlS-a za borčevska stanovanja in tajnik Občinskega od-bora Zveze združenj borcev Split. Izvršni odbor SlS-a je imenoval Smiljano Trgo, tedaj še pravno svetovalko pri SIS-u, za vršilca dolžnosti tajnika, v nji-hovih prostorih pa so se začeli vrstiti inšpektorji splitske UJV, ki so kontro-lirali »predmete«. Jure Brzica, predsednik splitskega 00 ZZB in član izvr-šnega odbora SlS-a, si je izmislil način, kako bi se znebil Družeiča, ki ga je sodišče kasneje oprostilo krivde. Tega načina Smiljana ni podprla in od tis-tega trenutka dalje se je začela hajka. Pod pritiskom je Družeič napisal svojo odstopno izjavo, ki jo je predsed-stvo 00 ZZB takoj sprejelo. Na skupščini SlS-a 24. 5. 1983 je bila ena iz-med točk dnevnega reda tudi imenovanje novega tajnika. Delegatom je bila vsiljena protizakonita odločitev, da bo SIS pooblastil svoj izvršni odbor in predsedstvo 00 ZZB, ki naj bi izvolila novega tajnika, čeprav to lahko stori edinole skupščina. Aljoša Tičič je bil ob pomoči Brzice, predsednika zveze borcev, nezako-nito izvoljen za novega tajnika, poleg tega pa je po nezakoniti poti dobil še borčevsko stanovanje iz strogo namenskih sredstev za udeležence NOB, čeprav sam ni sodeloval v NOB. Novi tajnik je imel tudi status mirnodob-nega vojaškega invalida. V njegovi vojaški knjižici je zapisano, da je leta 1975, v času služenja vojaškega roka, ob neki priložnosti igral košarko in si zlomil desni mezinec, na osnovi česar so mu priznali 40 odstotno inva-lidnost. Julija 1983 je Jure Brzica zahteval, naj se takoj sestane izvršni odbor SlS-a in suspendira Smiljano iz službe, češ da je bil prpti njej sprožen ka-zenski postopek. Na seji, ki je potekala v času, kq je bila Smiljana na letnem dopustu, izvršni odbor ni sprejel zahteve za suspenz, zato se je Jure Brzica odločil svojo namero izpeljati s pomočjo predsedstva zveze borcev, ki je 29. 7. 1983 sprejelo odločitev o suspenzu in sproženju disciplinskega po-stopka proti Smiljani. Na isti julijski seji predsedstva so imenovali delovno skupino, ki naj bi pregledala in ugotovila vzroke in krivdo za nezakonitosti. Skupina je nare-dila zapisnik, po katerem je bilo več kot 100 zadev nezakonito nerešenih, edina krivca pa sta bila bivši tajnik Družeič in Smiljana. Slednja tega zna-menitega zapisnika ni nikoli videla, niti je komisija ni nikoli povprašala za njeno mnenje o dozdevnih nezakonitostih in krivdi. Smiljana je predsedstvu zveze borcev takoj poslala ugovor na vse njiho-ve sklepe, ki so jih sprejeli na julijski seji. Ta ugovor je dobil Jure Brzica, v njegovih rokah je tudi končal, predsedstvo pa z njim ni bilo nikoli seznanje-no. V časopisih so se začeli vrstiti intervjuji in članki, v katerih je bilo zapi-sano, da sta edina krivca za nezakonitost tajnik Družeič in svetovalka Smi-Ijana. 14. 10. 1983 je okrožni preiskovalni sodnik izdal sklep o sproženju pre-iskave proti Smiljani. Na zboru delavcev delovne skupnosti SlS-a so sprejeli odločitev o njeni izključitvi iz delovne skupnosti Občinskega odbora ZZB, za katero je SDK ugotovila, da je pravno nikoli ni bilo. Maja 1985 so zahtevo za sprožitev preiskovalnega postopka razširili z desetimi novimi zadevami (poleg prejšnjih 100) z utemeljenim sumom, da so bile nezakonito rešene zaradi nevestnega dela. Kazensko prijavo je vložilo predsedstvo zveze bor-,cev. Na odločbo disciplinske komisije o suspenzu se je Smiljana 8. 11. "183 pritožila na splitskem sodišču združenega dela, ki je čez leto dni in »I, 3. 7. 1985, njeno pritožbo zavrnilo. Pritožila se je ša na sodišče zdru-ienega dela SR Hrvatske, ki je 1 7. 9.1985 ravno tako odločilo v njeno ško-1o. Toda ta sodni sklep je Smiljana dobila šele po letu dni in pol, 14.1. 987. *ismo Republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo Predmet: zahteva za zaščito zakonitosti Ker nimam več niti moči niti živcev, sem prisiljena, da se pismeno irnem na vas in zahtevam, da v skladu z vašimi pooblastili sprožite ust- ir\e ukrepe, da bi se preiskovalni postopek, ki je bil proti meni začet (•¦10. 1983, pa še vedno ni končan, končno končal. Zaradi tega preisko- |alnega postopka sem (kot mati dveh mladoletnih otrok) izključena iz svoje |elovne skupnosti. Že štiri leta se vleče moj delovni spor pred Osnovnim ^diščem združenega dela v Splitu, že štiri leta sem brez zaposlitve, nimam ^benih možnosti, da se zaposlim, vse dokler sem v preiskavi, pa tudi sam istopek pred sodišftem združenega dela je odvisen od te preiskave, ftep- v to ne bi smelo vplivati na delovni spor. Dne 2. 11. 1987 sem zahtevala, da me sprejme okrožni javni tožilec 'ranko Tolič, ki me sprva ni hotel sprejeti, kasneje pa je popustil in me pustil pakati dve uri. Zaradi slabega zdravja nisem več mogla čakati, tako da raz-^ovora s tožilcem sploh nisem opravila. Poudarjam, da se.n v preteklih šti-lh letih skorajda vsak dan odhajala na sodišče in zahtevala, da se preiskava inča. To so mi vedno samo obljubljali, sama pa sem potrpežljivo čakala, dokler nisem končno uvidela, da se vse zavlačuje v nedogled in mi s tem povzročajo nevšečnosti. Zato sem se odlofiila, da zašfiito poišfiem pri vas. Split, 3. 11. 1987 SMILJANA TRGO Kako rešiti stanovanjski problem Mirko Bakovič, nosilec »partizanske spomenice 1941«, je zaprosil, naj mu iz borčevskega sklada dodelijo dvosobno stanovanje, da bi lahko raz-bremenil svojo sedemčlansko družino, ki je živela v lastnem dvosobnem stanovanju. Komisija js njegovo prošnjo zavrnila, odbor kot drugostopenj-ski organ je zavrnil tudi njegovo pritožbo. Takoj zatem je bila izvršena inter-vencija s strani Andrije Bubale, predsednika zveze borcev, in Branka Toliča, predsednika OK ZKH (danes okrožnega javnega tožilca). V svojem dopisu, na katerega sta se lastnoročno podpisala in pritisnila žiga svojih organizacij, sta zapisala naslednje: »Občinski komite Zveze komunistov in Občinski odbor ZZB prosita od-bor, da umakne svojo odločitev in komisiji omogoči, da mu reši stanovanj-ski problem.« Tako se je glasil njun dopis in pod njegovo težo je komisija pristala, če-prav v tistem času ni bilo ustreznega praznega stanovanja. Takoj ko je Ba-kovič dobil novo stanovanje, je svojega starega prodal kot vseljivega. Izve-delo se je tudi da v starem, 71 kvadratnih metrov velikem stanovanju, ni ži-vela sedemčlanska družina, temveč samo on s svojo ženo in hčerko. Prea-sedstvo zveze borcev je bilo s tem seznanjeno, vendarso ob pomofii zgoraj omenjenih predsednikov stvar utišali. Tako je Mirko Bakovič, nosilcev več deset vojnih in mimodobskih odlikovanj, dobil novo stanovanje, starega prodal, denar pa spravil v svoj žep. Edina krivca »Razen predsedstva je veliko delo opravila tudi delovna skupina, ki je končno končala svoje dfelo in ugotovila vrsto nepravilnosti v delu SlS-a. Re-zultatov ni treba posebej komentirati: od 118 predmetov, ki so se znašli pod drobnogledom, je bilo samo 23 stanovanj in posojil dodeljenih v skladu s predpisi. Z drugimi besedami, samo vsak šesti stanovanjski problem. Alfa in omega te »rabote« sta bila predvsem pravna svetovalka in tajnik SlS-a. Stanovanja so delili po načelih babic in stricev, ključe so izročili kar tako mimogrede na ulici. Vse to je bilo mogoče zaradi najbolj grobih priva-tizacij in kadrovskih spletk.« Nedeljna Dalmacija, 4. 3. 1984 Razrešena »Kakor smo bili včeraj uradno obveščeni v 00 ZZB, je okrožno javno to-žilstvo sprejelo predlog predsedstva 00 ZZB za kazenski postopek proti bivšemu tajniku Družeiču in pravni svetovalki Trgo zaradi utemeljenega suma, da sta zlorabila svoje dolžnosti. Zaradi malverzacij s stanovanji in zlo-rabe položaja, je Smiljana Trgo že razrešena dolžnosti, na seji predsedstva 00 ZZB pa so sklenili, da mora v roku 1 5 dni zapustiti nezakonito dodeljeno stanovanje.« Slobodna Dalmacija Pismo predsedstvu 00 ZZB Split »Minila so že štiri leta, odkar je preiskovalni sodnik izdal sklep o začetku preiskovalnega postopka, toda preiskava še vse do danes ni končana. V za-konu o kazenskem postopku 175. člen določa: »Če se preiskava ne konča v roku šestih mesecev, je preiskovalni sodnik dolžan, da predsednika sodi-šča obvesti o razlogih, zaradi katerih preiskava še ni končana. Predsednik sodišča po potrebi sprejme ukrepe, da se preiskava konča.« Torej je iz ci-tiranega člena razviden rok, v katerem se mora preiskava končati. Ker je evi-dentno, da so prej navedeni sodni organi prekršili zakon, vas prosim, da kot borci, ki ste se borili za našo novo Socialistično federativno republiko Ju-goslavijo, začnete z iniciativo in me podprete v že sproženem postopku pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo.« VSplitu, 10.11. 1987 SMIUANATRG0 Zadnje pismo, prošnja, zahteva, ki ga je Smiljana poslala na razne daslo-ve, je bilo pismo splitski zvezi borcev pred mesecem dni. Težko je verjeti, da jo bodo borci zaščitili, kot je skorajda nemogoče, da bi volkovi branili ovce pred drugim volčjim tropom. Kljub vsemu pa želimo Smiljani Trgo čim več uspeha pri njeni borbi z volkovi. Na podlagi pogovora s Smiljano Trgo zapisal Marko Povše. TRIBUNA -STRAIM 13 ALADINOVA ČUDEŽNA SVETILKA »Frke« okrog Mladine irnajo v Beogradu tretma novic a la »Padla italijanska vlada« in »Nove podražitve«. Princip razmišljanja iri življenja je zasnovan na Ijudskem reku »Svako čudo za tri dana«, tako da tu, kot tudi v večjem delu države, še vedno sijajno funkcionira to, kar bi bilo še mogoče ime-novati čudo. V primeru Mladine gotovo. Toda povedano po pravioi, »čudesa« še obstajajo. Eno od takšnih je prepoved raz-širjanja mariborske Katedre v Beogradu (z beograjsko prilogo, ki je imela žaljivo vsebi-no za beograjsko in srbsko politično sceno). Celotno »čudo« se ustavi ob dejstvu, da v Jugoslaviji lahko v nekem delu države ne-kaj prepovedo, a v drugem ne. Takšna čuda obstajajo tudi v aospodar-stvu, politiki, kulturi ali športu. Casopisi in novinarstvo so samo najbolj očitne in otip- Ijive oblike takšnega čudesa. Toda tudi to ni slučajno, da je najbolj preprosto z grehi na-tovoriti duše novinarjev in jim pri tem zasti-rati prave vzroke »čudesnih« razmer v dr-žavi, ki vsekakor ležijo v politični hipokri-ziji in zlorabah sistema. Vsakdo, tudi v no-vinarstvu, vleče na svojo stran; z veft, majo ali brez pravic poskuša nagrabiti, kolikor je le mogoče. Nekakšno občejugoslovansko - v najbolj pozitivnem smislu te besede - intelektual-no tržišče počasi odmira (menda v zameno države, ki ji to nikakor ne ustreza), če je kdaj pravzaprav sploh obstajalo. Vsaka sredina (beri: republika in pokrajina) je postala naj-pametnejša za sebe, a dialog kot način za premoščanje nasprotij in usklajevanje inte-resov je zamenjan s sistemom taliona: »oko za oko, zob za zob«, »vi objavite, mi prepovedujemo«, »mi obsojamo vaše pisa-nje, a vi boste pisali ponovno!« Seveda je nesmiselna trditev, da ni pozi-tivnih primerov in da je vse tako čmo. Toda vse do takrat, dokler bo obstajalo mišljenje, ki izhaja s stališča, da so mladinska glasila legla zakrite in kdaj pa kdaj tudi odprte opo-zicije, a ne najbolj vitalni sloj druzbe, ki je razpoložen za dialog in razlage, do takrat bodo obstajale stvari, ki nikakor več ne ču-dijo: prepovedi, obtožnice, obrambna reagi-ranja ali, enostavno - ignoriranja ker- moj bog - mar se nas to tiče? Ali je to zadnja po-sledica nevmešavanja v notranje zadeve republik in pokrajin? Tudi to me ne bi čudi-lo! Miroslav Kos Prev.: S. F. ŠTUDIRAMO, NAŠA RAZGLEDANOST PA SE NIŽA Študija na fakulteti ni dovolj, da bi po-stali izobraženi, dodatnega izobraževa-nja pa si ne moremo privoščiti, zato fa-kultete zapuščajo množice »fah-idiotov«. Kar pogosto lahko slišimo zanimivo mišljenje: »Student naj študira, kaj potre-buje še gledališče, kino, revije, časopise!« Po svoji absurdnostj je tako razmišljanje primerljivo le še s pojmovanjem, da izobra-ževanje in kultura s svojimi potrebgmi ob-remenjujeta gospodarstvo. Skoraj se mi zdi poniževalno z argumenti zavračati take tr-ditve, toda kolikor se stanje v gospodarstvu slabša, toliko bolj spodbuja taka razmišlja-nja. Od študentov se pričakuje in zahteva, da se v takih pogojih odrečejo vsemu tiste-mu, kar ni nujno potrebno za študij. Toda ali so knjige, časopisi, kultume prireditve za kogar koli, za študenta pa še toliko bolj, ne-potreben luksuz?! Ne! Vse to je, poleg štu-dija, nujna osnova za pridobivanje širŠega življenjskega obzorja, ki naj bi ga imel mlad izobražen človek. Pojem izobraženec namreč obsega ne le strokovno znanje, ampak tudi všdenje o političnih, socialnih in kulturnih dogajanjih v družbi. Fakulteta nam takega v^denja ne da. Toda današnji študent in bodoči delavec bo težko kaj pri-pomogel k reševanju iz krize, če ne bo imel pojma, kaj se v družbi na ostalih področjih dogaja. Torej mora znanje iskati še drugje. Tu pa se pojavijo problemi. Kje študentje najprej varčujemo? Sele v krizi (družbeni, gospodarski, inte-lektualni) se je pravzaprav problem preživ- Ijanja prostega časa izkazal kot zelo pereč. Po podatkih iz raziskave Socialnoekonom-ski položaj študentov v SR Sloveniji iz leta 1987 študentje najprej in najbolj varčuje-mo pri kupovanju knjig, revij, časopisov (53 % anketiranih študentov) in pri obisko-vanju kulturnih prireditev (39 % anketira-nih študentov). Nič čudnega, če pa cena ene vstopnice za kinopredstavo v večini ki-nodvoran dosega ceno dveh kosil v štu-dentski menzi. Tudi kino Križanke, ki naj bi bil študentski, vsaj po ustanovitelju (ŠKUC-FORUM) sodeč, po ceni (kot v ostal'h kinih) ni nič kaj študentski in upam si trditi, da so sedeži mnogokrat prazni prav zaradi visoke cene. V Cankarjevem domu so šli študentom na roke in vpeljali študent-sko izkaznico, s katero imamo 50 % popu-sta - toda le za nekomercialne prireditve. Te pa so, si lahko mislite, precej redke. Vse ostale prireditve (popustov ni tudi pri filmih in predavanjih) ostajajo skoraj nedostopne za študentski žep, še posebej če si obiska neke prireditve v CD ne omislimo le enkrat na pol leta. Kar se tiče koncertov, velja na-čelo: »Pomagaj si sam!« Stanovalci štu-dentskih domov dobijo za nekatere koncer-te karte s pppustom, vsi ostali pa nimajo te možnosti. Se dobro, da so koncerti tako redki, da od enega do drugega že uspemo zbrati denar! Pri kupovanju časopisov je nujna selekcija glede na ceno in nazadnje kupujemo najcenejše, ki pa niso nujno tudi najkvalitetnejši. Za nakup tuje publicistike ni možnosti. V knjigarnah in pri založbah o študentskih popustih ni govora niti o študij- skih, kaj šele o drugih knjigah. Izjema je le založba Krt, ki en mesec na leto organizira prodajo svojih knjig s 50 % za študente. Super ideja, ki pa žal nima posnemovalcev. Študentje kupujemo le nujno potrebno štu-dijsko literaturo, za druge knjige pa poseže-mo v žep le ob izrednih priložnostih. Se da-leč smo od ideala obsežne knjižnice, ki naj bi jo imel vsak izobraženec. Vsemu temu primerna je tudi povprečna splošna razgledanpst študentov. Priznaj-mo, da je na žalostno nizkem nivoju. Najbolj žalostno pa je to, da fakultete brez proble-mov zapuščajo Ijudje, ki ne hodijo v gleda-lišče, opero, kino, na koncerte, ki ne berejo niti časopisov, kaj šele knjige. In kje je tu tržna logika? Pravzaprav proizvajalci kulturnih dobrin delajo veliko napako- ne upoštevajo tržne-ga načela: »Potrošnika je treba vzgajati!« Student, ki mu je finančno onemogočeno kupovati knjige, hoditi v gledaliŠče ipd., tega ne bo počel niti potem, ko se bo zapo-slil (ko se bo? se bo?). Svoj denar bo porab-Ijal za druge stvari, saj potrebe po kulturnih dobrinah ne bo čutil. Niti osnovna in sred-nja šola, niti fakulteta mu te potrebe ne pri-vzgoji. Ne bo imel občutka, da je kultume institucije treba financirati, saj ne bo videl smisla njihovega delovanja. Obtako »moc-nem« položaju izobražencev je to sicer bolj trhla grožnja, pa vendar bi lahko vsaj ta ar-gument prepričal kulturne institucije, da bi spremenile svoj odnos do študentske po- lij MIRJAM KOTAR SPYCATCHER PeterVVrightje, verjetno zato, da bizaslužil kakšenfuntekveč insespro-ti še maščeval nekdanjim kamaradom, napisal odmevno knjigo z naslovom Spycatcher, ki se je zaradi analize vohunstva v Ml; prodajala kot »nebeška mana« (zginila je ak pobrana ni bila ob uri pravi itd ...). Petrov namen na-jverjetneje ni bil inspiracija nekaterih naših vodilnih novinarjev in YU-poli-tikov, ki pa so se, kdo bi si mislil, njegove izkušnje pri lovljenju »krtov« po-šteno vzeli k srcu. Krti so, kakor bralci nedvomno vedo, vohuni na visokih ali pa vsaj informacijsko pomembnih položajih in praviloma ter načeloma delujejo proti sistemu splošne Ijudske obrambe in družbene samozašči-te, samoupravljanju, razvoju, demokratizaciji ipd ... V vsej tej podzemni, pardon krtovski gonji, naj je prijetno presenetilo uredništvo Borbe, ki pa ni kljub vsem svojim rezultatom do konca izstrelilo vseh duhovitosti na račun nedvomne in sedaj že realno dokazane gnusne povezave med CIA - specialno vojno - pisanjem nekaterih časopisov. Jasno je, da je novinar Borbe, R. Gutič, zapopadel vse svoje psihofizične sposobnosti v utrudljivem dialogu med »gotovo nasumice« izbranimi tek-sti naših časopisov in, predvidevam, ravno tako slučajno izbranimi citati emigrantskih časopisov. Tudi Tribune ni izpustil iz svojih machiavelističnih klešč, kar nam je po eni strani pomenilo veliko priznanje po drugi strani pa priložnost, da svojo dejavnost, ki je v teh pomladanskih dneh že postajala nekoliko monotona, jasno in glasno (ter zastonj!) prezentiramo naši javno-sti. Gutič je nadvse subtilno pristopil k delikventskim tekstom. Zapisal je: »Is-tim temama, istim »analitičkim metodama«, istim stilom i istim porukama bavi se i emigracijska štampa. Otudaje pitanje: da lije slučajna sličnost izme-džu pomenutih listova i glasila neprijateljske emigracije? Neka čitaoci sami presude ipreko ovih, gotovo nasumice, izabranih tekstova.« Ne, odgovarjamo Gutiču. Vse skupaj sploh ni slučaj, ne more in ne sme biti. Povsem jasna je povezava med stilom in temami nasumice izabranih tekstova«, ne dvomimo o tem. Beseda namreč ni konj in kot ne-konjsko dejstvo se žal lahko obrača ravno tako, kot je to novinar Borbe želel in tudi izpeljal. Še več! Beseda je namreč tako prefrigana zadeva, da bi urnemu to-varišu Gutiču, ki je bil glede na nekatere izjave naše politike o t. i. specialni vojni v svojem pisanju tako uren, da je postal že od-uren, mirne duše lahko scitirali kup izjav iz časa Stalina ali pa njegovega skoraj tovariša Gčringa in mu dokazali, da je uporabil vsaj fašistoidne, če ne že fašistične metode pisanja. Upam, da je zgoraj napisano prišlo v roke tudi uredništvu Borbe, ki, sicer verjamem v dobri veri, pri svojem pisanju ni bilo niti toliko prisebno, da bi Tribuno, ki jo njen novinar veselo omenja, vsaj prebralo. Takrat bi namreč njihov odgovorni urednik lahko ugotovil, da Tribuna niti slučajno ni lc začela z razkrivanjem ozadja gradnje neke pomorske vilice niti ni pljuvala po Branku Mamuli. Čudno, ne, vendar resnično. Borba naša vsakdanja seka in pri tem se ne potrudi, da bi svoj posel eksplicite in natančno opra-vila. Kaj pomeni tako pisanje za Tribuno (Borba ni namreč niti edini niti zadnji primertakšnega nekompetentnega ravnanja?)? Po eni strani greza nedvo-men vpliv reputacije, ki jo je Tribuna imela. To pomeni, da tako ali drugače, ne glede na to, kaj je dejansko zapisano, Tribuna še vedno deluje kot sovražnik. Ali še drugače povedano, Tribuna je namenjena, vkolikor se bodo časi Kranjcem zjasnili, vlogi neposrednega sovražnika. Smo torej predestinirani na to, moram reči, včasih celo čudovito vlogo. Po drugi strani pa ne gre zgolj za preprosto etiketiranje sovražnikov. Vsak, ki se je vsaj malo ukvarjal z zgodovino, lahko v omenjenem pisanju Borbe zasledi odtenke nekih davnih časov, ko so se najprej previdno, nato pa vse bolj oštro in močno, pojavljali napadi na drugačemisleče. Ve se, kako se je vedno vse skupaj končalo - s fizično represijo. Duha se namreč ne da drugače ukrotiti, kakor da poskusiš uničiti tudi telo, v katerem je. Bo-jim se, da je Gutič, sicer z dobrimi nameni, ponovil igrico, ki so se jo igrali naši predniki pred nekaj desetletji. Gutič je personificiral oblast, ki se trudi nastopati z nekim, seveda našim geopolitičnim faktorjem prilagojenim, razsvetljenstvom, pri čemer pa so vsi, ki so mu prikimali, pozabili, da je razsvetljenstvo med ostalim tudi po-vsem totalitarističen projekt in da je v bistvu zlagana, zidealizirana podoba oblastnika in njegovega gospostva. Žal mi je, da moram sploh pisati o tem, vendar pisanje Borbe, ki je doživelo obsodbo povsod, kjer so doma pametni Ijudje, kliče po trdi roki, po sankcioniranju v pisanju, po nesvobodi pri od-ločanju, o katerih temah in kako boš pisal. Gutič pa ima še delo zgodovinsko smolo. Po nekaj desetletnem strahu pred zunanjimi sovražniki smo se slednjega že tako navadiii, da nas ne more pretirano prestrašiti. Vsekakor se je pozornost Ijudi od raznih emigrantov spet obrnila k notranjim temama, ki so trenutno najbolj pereč sovražnik Ju-goslavije. Spoštovani Gutič, spoštovano uredništvo Borbe, nimam vas namena žaliti in diskreditirati, kajti tako moje ravnanje bi le prililo olje na že goreči požar medsebojnega sovraštva in netoleriranja. Vendar, po-stanite končno razumni Ijudje in si priznajte, da 1. Tribuno ste okvalificirali brez potrebe, 2. takšen način pisanja ne vodi nikamor. Ne zahtevam jav-nega opravičila, čeprav bi ga lahko glede na zapisano in na hude obtožbe na naš račun. Upam samo, da se tako vaše ravnanje ne bo več nikoli po-novilo. Ruža M. Barič TRIBUNA - STRAN 15 TAMO DALEKO Dogodki okoli srbskega Novega leta je težko pojasniti samo s pomočjo že klasične delitve (kalupov) na razviti sever in nerazviti jug, t.j. na »sever-njaške« in »južnaške« zadeve. Preprosto zaradi tega, ker podobni verski (in praviloma, ne samo verski) prazniki brez bolečin minevajo severno in južno od Srbije. Očitno pa je, da se je tokrat v zakulisju nekaj dogajalo. Zadnjega srbskega Novega leta se bodo tukaj spominjali po veliki »guž-vi« v Smedervem, ki se je končala s partijskimi kaznimi za celo 26 Ijudi. Ob-činski komitet ZK Smederevo in njegova delovna skupina, ki je bifa formi-rana za preučevanje odgovornosti komunistov, ki so sodelovali pri proslav-Ijanju srbskega Novega leta, niso imeli milosti. Na sestanku 15. marca je bilo odločeno, da bodo rdeče knjižice odvzeli Velji Jankoviču, direktorju Hladnjače PK Godomin, Gradimiru Dimitrijeviču, upravniku Ugostitelj-stva PK Godomin, Miodragu Vujoviču, upravniku delovne enote Malo-prodaje, Branislavu Stojanoviču, predsedujočemu konference ZK in No-vaku Saviču, direktorju Kooperacije in članu CK ZK. Z zadnjim opomi-nom so kaznovali 10 članov ZK, pri katerih niso navedli poklica s samo opo-minom so kaznovali 11, med njimi dva prosvetna delavca, enega iz Temelj-nega sodišča in enega iz JedinStva. Milojko Mijajilovič, generalni direktor PK Godomin, ki je po določenih čenčah glavni organizator proslave v svoji tovarni, se je izvlekel, kar mnogi obžalujejo, brez kazni. Pred dvema letoma je sam izstopil iz partije... Pojasnjujoč predlog delovne skupine, je Slobodan Miletič, izvršni sekre-tar Predsedstva Občinskega komiteja, povedal dve stvari, ki sta pomembni za to temo. Najprej je zahteval, da se vsem kaznovanim odvzamejo njihove dosedanje funkcije, potem pa je konstatiral, da delovna skupina ni mogla preučiti točnosti vsega, kar je bilo izrečeno na konferenci za tisk v Godo-minu, navedenega, kar hudo bremeni skupino vidnih Ijudi smederevske politične elite; Tomislava Nikoliča, sekretarja OK ZK, Momčila Vičen-tijeviča, Dragoslava Markoviča in Pavla Lukiča, bivšega predsednika SUBNOR-a. Popi vračajo udarec Poglejmo si najprej kratko kronologijo dogodkov. Ob srbskem Novemu letu, 13. januarja zvečer, so bile v Smederevu organizirane štiri večje pro-slave. Dve v cerkvenih objektih (parohijski domovi v Osipaonici in Petrije-vem) in dve v družbenih restavracijah - v Lovačkem sastanku in objektu Kmetijskega kombinata Godomin v Kolarevu. Občinska varuška mesta je hitro v sodelovanju z UJV-jem pripravila informacijo v zvezi s proslavlja-njem srbskega Novega leta v občini Smederevo, v kateri so še posebno iz-postavili »Godomince«. Konkretno je občinska oblast v zvezi s slavjem v Kolarih trdila naslednje: pred restavracijo sta bila dva psa, ki sta preprečevala vhod nepoklica-nim osebam, Ijudje so bili prisiljeni, da pridejo na proslavo, proslava je organizirana zaradi nacionalnega ločevanja in izkazovanja, greza zlora-bo družbenih sredstev, za podžiganje nacionalnega sovraštva itd. Neka-tere izmed teh ocen so ponovili tudi za ostale tri proslave, ob dodatkih se-veda. Tako so povedali, da so v Lovačkom sastanku peli »nacionalistično« pesem (Ko to kaže, ko to laže Srbija je mala ...) in da sta s takima prosla-vama cerkvi prekoračili okvire zakona. Kdo jih je pooblastil, da sta vzeli de-nar, organizirali glasbo in masovno ter bučno proslavljata? »Nije nam ciljda prebrojavamo. ali u Petrijevu su primečeni i lekari, zanatljije, taksisti itd. i zar njihovo prisustvo tamo baš na tak datum nije, na neki način, izdvajanje iz naših okvira?« (Ratko Ličina, predsednik OK SZDL) Ali: »UPetrinje su dolaziliizra-doznalosti- biloje malo pravih vernika. Na kraju su se ponapijali i polupali pro-zore i da pop nije raspustio muziku demolirali bi mu crkvu. Ko gaje ovlastio da skuplja novac i ovako nešto organizuje? ZaŠto na ovakve proslave idu imuč-ni koji imaju kapital? Teže prema vlasti i hoče da nam stvaraju probleme ras-pirivanjem nacionalnih strasti« (Gradimir Djurič, predsednik sindikata). Vodstvo Godomina je hitro sklicalo konferenco za tisk, na kateri so po-vedali, da proslava med 13. in 14. januarjem nima nobene zveze s proslavo »pravoslavnega novega leta«, pač pa je bil ta dan izbran, ker je imel orkester prosto in so proslavljali Dan voznikov, ki »pade« na dva dni kasneje. Poleg Srbov so proslavljali tudi Makedonci, Slovenci, Crnogorci, Hrvati, Madžari in celo en Nemec. Trdili so, da je pokrivanje datumov slučaj, povedah pa so še da je 25. decembra bila proslava enote Maloprodaje. Rekh so, da so bili psi na običajnem mestu izza objekta, bistvo spora pa so pojasmli tako: gre samo za nadaljevanje ali vrhunec spora med posamezniki v občinskem vrhu in novim vodstvom Godomina. »Toje obračun z nami, kiželimo uvesti delo in zakonitost, ne pa da še naprej posamezni funkcionarji delajo tisto, kar so delališe do nedavna,« so rekli Godominci. Pojasnili so, da so funkcionarji v občini, republiki in federaciji izkoriščali mnoge ugodnosti njihove firme. Navedeni so primeri Pavla Lukiča, ki je izkoriščal sredstva iz zelenega pla- na, čeprav se ni nikoli ukvarjal s poljedelstvom, Tomislava Nikoliča, ki je zaposlil svojega sina v Godominu kot fizičnega delavca, slednji pa je zaradi »čudnih okoliščin« napredoval do blagajnika, medtem ko je neka rutinska kontrola pri njem našla višek dveh milijonov dinarjev. Namesto, da bi se za-govarjal, je očetov sinek zarnenjal firmo. Sin Radonje Milosavljeviča, biv-šega predsednika Socialistične zveze, je preko Godomina nezakonito dobil štipendijo, Stanislav Djordjevič, bivši predsednik uprave dohodkov je na račun Godomina brez razloga odšel v SZ, stroški bivanja pa so izplačani še Vičentijeviču, Markoviču, Braku Jovanoviču idr. Odgovorili so tudi popi: »Zbog čega se osudjeje proslavljanje pravos/avne Nove godine kada pravo na to proizilazi iz ustavne odredbe o slobodi verois-povedi?« je rekel jerej Zoran Jovanovič, paroh iz Osipaonice, Milosav Dišič, njegov kolega iz Petrijeva pa je dodal: »Godinama smo ovako radiliiniko nam nije zamerao.. .Ako sam sveštenik samo da vršim opelo, ondaje moja crkva crkva pogrebaljnih. Ja nisam grobar nego sveštenik živih. a to znači da ču sa vernicima is/av/t/. U crkvenim prostorijama i portama sveštenici imaju pravo skupljati dobrotvorne priloge i bez prethodnog odobrenja SUP-a. Nisu razbijana nikakva stakla nego/e neko nenamerno, laktom, razbio samojedno staklo na prozoru . . .« Delo za ustavno sodišče Izjav popov delovna skupina seveda ni upoštevala, izjave, ki pa so kom-promitirale skupino visokih funkcionarjev pa »nije bila u mogučnosti da is-pita«. Tako so ji na pomoč priskočili novinarji, žal post festum. Borba je 17. marca pisala, kako lahko je bilo preveriti Občinskem sodišču, ali je Godomin res v sporu glede izplačevanja sredstev iz »Zelenega plana« in ali je bivše vodstvo Godomina kupilo specialno hišo, v kateri so se gostili mnogi bivši zvezni, republiški in občinski vodstveni delavci... Torej čeprav se ob koncu cele zgodbe vsiljuje zaključek, da gre za obra-čun tiranov z neposlušnimi, v katerem je srbsko Novo leto bilo le katalizator običajnega političnega procesa, je smederevski slučaj pokazal, da je v Srbiji še kako močno prisoten in niti najmanj naiven pojav. Vseeno je, kaj so Smederevi proslavljali 13. zvečer, dejstvo je, da vsaka proslava na ta dan za Srbe (odličen štos bi bil, če bi bil kaznovan tudi pripadnik nekega drugega naroda!) potencialno prinaša politične (in druge!) implikacije, še posebno pa pravo pričakovanje Novega leta. Slobodan Miletič je, kakor smo že rekli, zahteval, da vsi kaznovani odidejo s svojih sedanjih funkcij, s čimer je mislil, da prisotnost verskih praznikov najprej pomeni kazen s pozicij partije, potem pa še s pozicij oblasti. To navsezadnje pomeni tre-tiranje vernikov kot državljanov drugega razreda in praktično suspenzi-ranje ustavnih odredb o svobodi veroizpovedi. Kajti izkoriščanje teh od-redb o svobodi veroizpovedi avtomatsko pomeni etiketo o »izdvajanju iz naših okvira« katere drugi del je - kdor ni z nami, je proti nas in bo zato opravili z njim po kratkem postopku. Jasno je, da se s smederevskim in podobnimi primeri) mora poigrati tudi Ustavno sodišče. Toda problem s 14. januarjem se zakomplicira, ker se ta dan ne nanaša več na srbsko, temveč na pravoslavno Novo leto, t. j. nacionalne in tradi-cionalne komponente so bolj izražene od verskih. Srbsko Novo leto je ovito s hipoteko nacionalizma, čeprav se nobenemu prazniku z atributom nacionalnega takšna etiketa a priori ne more prilepiti, posebno še, če je tako masoven- mirno lahko trdimo, da so milijoni Srbov vsaj enkrat proslavljali 13. januar. Pomembno je ravno to razmejevanje. Medtem ko je srbskim masam razlika med nacionalnim in nacionalističnim jasna, srbski partiji (pa ne samo srbski) očitno še ni. To se lahko najbolje ilustrira s pomočjo pesmi. Ljudje kot nacionalistične razumejo edino čet-niške, partijske in druge oblasti pa k tem dodajajo še niz starih srbskih pesmi. V Uroševcu je npr. sredi marca neki človek obsojen na 40 dni zapora zaradi prepevanja pesmi Vojvoda Sindjelič, ki govori o srbskem junaku iz Prve vstaje. V njej se ne spominjajo drugi narodi - razen Turkov. Podobna je tudi usoda omenjene »Ko to kaže...«, čeprav ji je na koncu dodan tudi stih iz NOB, pa tudi Tamo daleko, katero smo, moram reči, stokrat peli na šolskih ekskurzijah, spremljanjih v vojsko, proslavah itd— Potrebno je refii, da resnici na Ijubo je petje teh pesmi v Srbiji bolj potencialno kot latent-no škodljivo (Uroševac je na Kosovem!). Problem se ne nahaja torej v narodu in narodih, ampak v voditeljih. Bolj precizno - v ostankih kominternovske parole »Slaba Srbija - jaka Jugo-slavija! z dodatki zapletenih mednacionalnih odnosov. To pa ni druga zgodba, je pa - dolga. Miroslav Samardzic *P. S. Zaradi priporočila OK ZK Smedereva, je delavski svet Godomina 21. marca zamenjal Milojka Mijajiloviča, generalnega direktorja in Peka, Stojanoviča, predsednika delavskega sveta, zaradi »poznatih dogadaja okOj dočeka pravoslavne Nove Godine.« TRIBUNA -STRAN 16 Dokumenti (marec — oktober 1971) KRONOLOGIJA DOGODKOV Kriza v Ijubljanski mladinski organizaciji Majhni spori za kakšen stolček v Zvezi mladi-ne niso nič novega. Včasih sicer znajo prerasti v večje spopade, ki pa še zmeraj ostanejo interna zadeva organizacije in nihče nepoučenih zanje nikoli ne bo zvedel. Primer takega spopada je bil poskus nekdanjega predsednika Ijubljanske mladinske organizacije Boruta Miklavčiča, da postane predsednik slovenske Zveze mladine. Vendar so takrat Mitjo Gorjupa podprle vse ob-činske organizacije razen petih Ijubljanskih ob-čin in kandidatura Boruta Miklavčiča je propadla v kali. Tako danes lahko najdemo Mitjo Gorjupa ha pomembnem mestu glavnega urednika Dela, Borut Miklavčič pa vodi še vedno komisijo za mednarodno sodelovanje republiške konference Zveze mladine in čaka na manj strm, pa zato bolj varen vzpon. V isti čas, to je v leto 1969, pa sega še neki drugi spor. To je nasprotovanje II. gimnazije Mestni konferenci Zveze mladine. Dolgo časa je bilo videti, kot da sta si Republiška konferenca Zveze mladine in mladinski aktiv II. gimnazije -ki je največji Ijubljanski mladinski aktiv - drug drugemu na roko. Vendar pa je bila prisotna kva-litetna razlika. Medtem ko je republiško mladin-sko vodstvo kritiziralo mestno predsedstvo in predsednika, da nimajo dovolj dobre in trdne or-ganizacije in da zato ne sledijo njihovi liniji, so se mladinci II. gimnazije uprli prav politični usme-ritvi Zveze mladine. Novembra 1969 je tedanji predsednik Skup-nosti učencev II. gimnazije in član predsedstva Mestne konference Zveze mladine Mladen Švarc zelo ostro kritiziral vodstvo mestne konfe-rence, podprl ga je Mitja Gorjup, ki je mesec dni nato s člani svojega sekretariata uprizoril eno najbolj mučnih sej na predsedstvu mestne orga-nizacije. Potem je spor tlel, na čelu Ijubljanske mestne organizacije Zveze mladine se je znašel doteda-nji sekretar in že deset let delujoči mladinski ak-tivist, Janez Dolničar. Spor je ostal znan samo članom vodstev, medtem pa mladina, člani Zveze mladine za vse te zadeve niso vedeli. Nihče se očitno ni čutil do-volj močnega, republiška konferenca je dosegla celo neke vrste džentlemenskega sporazuma z novim predsednikom Ijubljanske mladinske or-ganizacije; na II. gimnaziji pa so se predvsem ukvarjali sami s seboj in s krepitvijo skupnosti učencev. Vodstvo Mestne konference je spetzelo ostro reagiralo, ko je zvedelo za reorganizacijo Zveze mladine na II. gimnaziji, saj se jim posnernanje študentskih zgledov ni zdelo primerno. Res pa je, daje mladincem ll.gimnazijepravta reorganiza-cija omogočila učinkovito delo. Jeseni lanskega leta se je začela sestajati sku-pina študentov pod vodstvom Jaše Zlobca in kmalu se ji je pridružilo tudi bivše vodstvo mla-dinske organizacije II. gimnazije, ki so ravno te-daj postali bruci. Sredi oktobra je teh 20 študen-tov organiziralo zbiranje podpisov pod protestno peticijo češkoslovaški vladi in predsedstvu Zve-ze komunistov Jugoslavije zaradi političnih pro-cesov na Ceškoslovaškem. Medtem ko jih je podprl Izvršni odbor Zveze študentov in ured-ništvo Tribune, je Univerzitetni komite Zveze ko-munistov na akcijo dobrohotno gledal. Na re-publiški konferenci Zveze mladine je sedanji predsednik Živko Pregl izjavil, da »je akcija do-bra, da pa imajo na RK ZMS mnogo pametnej-sega dela«. Na mestni konferenci pa sta pred- sednik DolniČar in sedanji Vipotnikov šef kabine-ta Milan Meden izjavila, da se je linija spremeni-la. Kmalu zatem je bif prejšnji predsednik Skup-nosti ufiencev Mladen Švarc prisiljen odstopiti iz predsedstva Mestne konference. Sklenil pa je, da bo ta korak razjasnil vsaj tistim, ki so ga bili tja izvolili. 2. marca letos je Mladinski aktiv II. gimnazije povabil Mladena Svarca, da naj prisostvuje po-govorom na tej šoli. Nekaj tednov pred njim je o Zvezi komunistov govoril na isti šoli tudi urednik Tribune Jaša Zlobec, vodstvo mestne konferen-ce pa je tokrat uspelo pravočasno izvedeti za na-meravani govor. Sklenili so preprečiti nastop Mladena Švarca. Sekretarka Mestne konference Zveze mladine je osebno intervenirala pri ravnatelju šole in do-segla je prepoved sestanka. Sklicevala se je na to, da Mladen švarc menda ni več član Mestne konference, kar pa ni bilo res. Neznanci so tudi strgali plakate, ki so dijake obveščali o govoru. Po nekaj urah pa je ravnatelj šole preklical pre-poved in 2. marca zvečer se je na II. gimnaziji zbralo nekaj deset učencev, prišli pa so še štu-dentje pravne in filozofske fakultete ter skoraj oolovica uredništva Tribune. Govoril je Mladen Svarc, nato so nastopili še drugi. Sestanek je za-ključil Jaša Zlobec, ki je prinesel sveže natiskane Tribune z člankom o situaciji v Novem Sadu. Udeleženci sestanka so sklenili, da morajo ne-kaj ukreniti. Oblikoval se je 6-članski Akcijski od-bor, ki pa je v dveh tednih podvojil število članov. Akcijski odbor je zadolžil Leva Krefta in Mladena Švarca, da spišeta Teze o zvezi mladine. 7. mar-ca se je znova sestal in pod teze so se podpisali Lev Kreft, Mladen Švarc, Boris Novak, Janez Go-lias, Igor Antič in Samo Vrtačnik. Teze so vsebovale ugotovitve, da je Zveza mladine del birokratskega oblastniškega siste-ma, da mladina ni nezainteresirana, da pa je v in-teresu Zveze mladine, da ostane nezainteresira-na. Aktivizem, ki je v Zvezi mladine tako cenjen, »ne predstavlja prave dejavnosti, ampak politič-ni larpurlartizem«. Člani Akcijskega odbora so še zahtevali, da naj bo Zveza mladine revolucionar-na organizacija in usmerjena v preseganje de-janskega stanja. Akcija se je torej začela. Najprej je šlo za ohranitev mandata Mladena Švarca v Mestni konferenci in za kandidiranje drugih članov Akcijskega odbora v Mestno kon-ferenco. Akcijski odbor je namreč sklenil poseči v volitve in iz njih napraviti tribuno za kritiko Zve-; ze mladine. In še več: želeli so podati Ijubljanski mladini možnost demokratične alternative. Ker pa je to pri konferenci mladinskih funkcionar-čkov iluzija, saj bi le-ti s tem glasovali proti sa-memu sebi, je bilo treba ustvariti precedens, po-kazati, da gredo stvari lahko tudi drugače. V pismu predsedstvu Mestne konference je marca meseca Mladen Švarc pisal: »Sem za de-mokracijo, toda tisto pravo. Sem proti taki, ki kljub rdečim zavesam in marmornatim kipom in govornikom na odru predstavlja burko,dobro re-žirano predstavo... Sedaj ko gre za mandat, gre samo za zunanjo manifestacijo. In tega se vsi več kot zavedamo. Kajti sicer se za formalnosti ne bi bilo vredno boriti ali pa se zavzemati za take stvari.« Marca in aprila se je Akcijski odbor redno se-stajal. In še več: glasilo II. gimnazije Cactus je v 1000 izvodih objavil članek »Povročimo krizo v zvezi mladine«, ob stalnih debatah pa so se za-čela oblikovati Programska izhodišfta Akcijske-ga odbora. V njih so člani Akcijskega odbora podali teoretične osnove. Programska izhodišfta so očitno nekomu nevarna, saj jih razen Cactusa doslej še nihče ni objavil. Morda jih bo izdala Tri-buna jeseni, če bo izhajala, seveda. Istočasno je izšla v Tribuni serija 4 člankov »Zveza mladine -njen pravi obraz«. Predvsem prvi članek, »Orga-nizacija, ki je ni«, je vzbudil ostre komentarje v krogih mladinskih vodstev. Končno pa so se mladinska vodstva odločila. Namesto da bi z av-torjem in posredno z Akcijskim odborom pole-mizirala, so se raje nasmihala s svojih piedesta-lov. Izbrala so taktiko ignoriranja, saj niso našla niti enega, ki bi bil sposoben odgovoriti in doka-zati neresničnost trditev v tej seriji člankov. Edino Janezu Kocjančiču, tedanjemu pred-sedniku Zveze mladine, je ušlo. Ni se mogel vzdr-žati in škripaje stiskati zob. V intervjuju za revijo Mladina je izjavil, da je čudno, kako se je avtorju te serije zdelo vredno napasti organizacijo, ki za-njo trdi, da je ni. Pa se je zapletel naš vrli Janez Kocjančič v največje protislovje, saj je potem čudno, da organizacija, ki je ni, in za katero vsi vedo, da je ni - še vedno obstaja. 15. maja se je sestala konferenca razrednih dijaških skupnosti, najvišji organ Skupnosti učencev II. gimnazije, in z aklamacijo sklenila predlagati Mestni konferenci listo 11 kandida-tov za predsedstvo Mestne konference. Igorja Antiča je predlagala za sekretarja, Mladena Švarca pa za predsednika Mestne konference Zveze mladine. Konferenca Šubičeve gimnazije je sprejela še naslednja stališča: »Konferenca podpira Programska izhodišča Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine in smatra teoretično delo in dejansko akcijo, ki se jih AO N ZM loteva, kot del svoje politične usme-ritve in kot nadaljevanje dela Skupnosti učen-cev... Skupnost učencev druge gimnazije meni, da seja Mestne konference predstavlja možnost za nastop in za podajanje alternative dosedanji usmeritvi Zveze mladine ...« Na predsedstvu Mestne konference medtem pripravljajo svojega protikandidata. Ker so posa-mezniki med seboj silno skregani, končno najde-jo kompromisno figuro Staneta Florjančiča, vzgojitelja po poklicu in predsednika komisije za dijaške domove po funkciji. Seveda vsi forumi v mestni organizaciji Zveze mladine podprejo kan-didaturo Staneta Florjančiča, kandidate Akcij-skega odbora in II. gimnazije pa mladincem niti ne omenjajo. Za sekretarsko mesto pa se pote-guje kar pet kandidatov uradno, medtem ko šes-ti kandidat, Borut Janovsky, zavoha situacijo in se odpove kandidaturi. Vodstvo mestne organi-zacije zatem določi, da bo vlogo kadrovske ko-misije prevzelo predsedstvo. Igor Antič zato pred akcijskim odborom pošlje protestno pismo predsedstvu Mestne konferen-ce, ki ga pa vodstvo obdrži in s katerim predsed-stvo ni seznanjeno. Zaključi ga takole: »Kljub temu ne bo preprečen naš nastop na konferenci in to je poglavitno. Tudi polena, ki bi nam jih s fil-triranjem kandidatov predsedstvo vrglo pod noge, ne bi bila tako velika, da bi se že takoj spo-taknili obnje.« Na seji predsedstva so potem izločili približno eno petino vseh kandidatov, le pri Akcijskem od-boru so bili ostri in so število kandidatov za pred-sedstvo zmanjšali od 11 na 6, črtali pa so tudi kandidaturo Igorja Antiča za sekretarja. Tako se je pred konferenco znašlo kakih 50 predlogov za 35 člansko predsedstvo, Bogo Šest in Zvone Cvek sta kandidirala za sekretarja, Stane Florjan-čič in Mladen švarc pa za predsednika. 15. junija je končno prišel dan konference in volitev. Konferenca starega sklica je minila brez posebnih zapetljajev. Zato pa je bil zanimiv že sam začetek volilne konference. Ovorana na Miklošičevi 24 je bila polna, prisotnih je bilo več kot 2/3 članov konference, kar je sicer redkost. Toliko bolj je vse začudila odsotnost glavnega kandidata Staneta Florjančiča, kandidata urad-nega vodstva. Vsi člani konference so na klopeh našli propagandno gradivo Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine in karakteristiko kandi-data Akcijskega odbora za predsednika, saj vod-stvo Mestne konference le-te članom konferen-ce ni hotelo dostaviti. Po kratkem uvodu se je že začelo: sprejem no-vega statuta Mestne konference. Na govorniški oder pride Mladen Švarc in začne brati pripombe in amandmaje, ki jih je predlagal Akcijski odbor. Nasprotna stran noče debate, ampak celo uro zavlačuje. Seja postane mučna, nihče noče več debatirati. Predsednik delovnega predsedstva da kljub protestom Akcijskega odbora predlog statuta na glasovanje, vendar propade in konfe-renca mora sprejeti kompromisni predlog akcij-skega odbora. Izkaže se, da ne obstaja poslovnik konference. Predsednik delovnega predsedstva tako lahko dela, kar hoče. Do volitev ne pride, saj se najprej izkaže, da je Florjančič odstopil in to razkrije šele Živko Pregl. Staro vodstvo je za to vedelo, vendar je njegov odstop prikrivalo konferenci. V debato pred vo-litvami posežejo Lev Kreft, Mladen švarc, razla-gata cilje in namen akcije AO N ZM. Nato še član Akcijskega odbora Boris Novak z zgledno raz-pravo o kufturi in mladini. Sledi Zvone Cvek, ki ga pa David Vodušek mojstrsko zabije. Demagoško nastopi član vodstva Zveze mladine Boris Kav-čič in požanje aplavz, nato spet nastopi David Vodušek in dokaže, kje in kako je Boris Kavčič uporabil demagogijo. Boris Kavčič pa je bil tisti odločni, ki so ga mladinski funkcionarji rabili. Jasno je, da sami proti sebi ne morejo glasovati. Za besedo prosi Živko Pregl, razkrije ozadje Florjančičevega nastopa, predlaga »sanacijo« Ijubljanske Zveze mladine. Triumfira kot odreše-nik. Nato se strinja z Akcijskim odborom, strinja se z oceno o stabilizaciji, izjavi, da demokracija nima meja. Člani UO ploskajo, dvorana je tiho. Tudi aplavz je slab, vendar se potem vsi strinjajo, tudi Akcijski odbor, z njegovim predlogorn, naj bo ponovna konferenca jeseni, naj se formira Ini- ciativni odbor, naj v njem sodelujejo vsi prizadeti, naj se napiše program (ki bi ga bil moral predlo-žiti Florjančič in si s tem pridobiti prednost pred Švarcem...). Sledijo še razni govornikj, oglasi se obvezni predstavnik JLA, ki kritizira Živka Pregla in vzkli-ka, da reforma še živi. Govori Milan Meden in prosi za še eno možnost. Konferenca se konča ob pol treh. Boris Novak in Mladen Švarc se use-deta v avto in oddrvita na Radio Študent dati iz-javo o konferenci... Začenja se dolgo težko poletje pogajanj in po-govorov na Mestni konferenci Zveze mladine. Iz zadnjih poročil pa lahko sklepamo, da se kri-za ni polegla, ampak da se zaostruje. V nasled-njih dneh vas bomo o razvoju dogodkov redno obveščali, zaprosili pa smo tudi Mladena Švarca, predsedniškega kandidata AO N ZM, da za Ra-dio Študent napiše nekaj člankov o bodoči poli-tični usmeritvi in akcijah Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine. M. Š. (junij 1971) RAZPLET KRIZE UUBUANSKE MLADINSKE ORGANIZACIJE Sekretariat Iniciativnega odbora Mestne kon-ference Zveze mladine je že sklenil, da bo 15. ok-tobra volilna seja Mestne konference. Tudi prvi predlogi za člane predsedstva, predsednika in sekretarja so že začeli prihajati pred Iniciativni odbor. Predno pogledamo, kdo so Ijudje, ki bodo po vsej verjetnosti vodili Ijubljansko mladinsko organizacijo naslednji dve leti, se seznanimo še z razpletom krize Ijubljanske mladinske organi-zacije. Le-ta je pomemben uspeh za najožje vodstvo Republiške konference Zveze mladine, torej za Živka Pregla in njegove sodelavce. Živko Pregl je z osebno intervencijo na junijski volilni konferen-ci posegel v dogajarvje in predlagal kompromis-no rešitev, nekakšno sanacijo Ijubljanske mla-dinske organizacije. Ta njegov predlog je bil sprejemljivza vse, vendarje hkrati jasno pokazal, kakšne so ambicije in kakšne metode Živka Pre-gla. Na mesto radikalnih sprememb so stopile radikalne besede, ki zakrivajo stvarno mlačnost in nedoslednost. To je centralistična pozicija, ki od radikalnih zaključkov noče preiti k primernim dejanjem. »Sanacija« ijubljanske mladinske organizacije je torej kolikor toliko uspela, saj ni šla v globino. Toda uspela je samo začasno - prav zaradi tega. Ljubljanska mladinska organizacija bo dobila nov program, ki pa je v resnici star, le da je na-pisan z novimi besedami. Pravilnik in poslovnik konference sta sicer mnogo bolj demokratična, kot si je zaftasno vodstvo želelo, toda zato se bo to vodstvo primerno pobrigalo, da se nikoli ne bodo mogle uveljaviti določbe o odpoklicu in pravicah manjšine in še kateri drugi stvari. Pričakovati je, da bo sama volilna konferenca minila brez večjih pretresov, čepravpopolne slo-ge nihče ne pričakuje. Zato pa bodo oživele stare razprtije med občinskimi organizacijami, ki bodo spet ustanovljene, in vodstvom mestne organi-zacije. Te razprtije, ki se kažejo že sedaj, ko za ta sklep ve le ozek krog kakih petdesetih mladin-cev, bodo ponovna potrditev, da je ta Zveza mla-dine pravzaprav Zveza forumov in ne mladincev. To še posebej zato, ker bo Mestna konferenca iz-voljena direktno in ne od občinskih konferenc. Take in podobne lažne rešitve za prave pro-bleme odvajajo pozornost za nekaj časa, nekaj problemov celo delno rešijo, vendar je še zmeraj v veljavi trditev, da je najboljši argument za kri-tiko Zveze mladine ta organizacija sama, takšna kakršna je. Samo vodstvo Mestne konference je ostalo nespremenjeno, s to razliko, da se je vanj inte-griral še manjši del članov Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine. Prav zaradi tega je ta Ak-cijski odbor razpadel, del njegovih članov se je pasiviziral, drugi del pa je javno izrazil nestrinja-nje s politiko začasnega vodstva Iniciativnega odbora. Nove protikandidature s strani tega oslablje-nega radikalnega dela Akcijskega odbora ni pri-čakovati, saj z njo ne bi nič dosegli. Nameravajo pa še naprej zagovarjati svoja stališča. Medtem pa preostali člani, ki upajo na funkcije in honorar-je v Zvezi mladine, ne obsojajo samokritično svojega dosedanjega početka, ampak izjavljajo, da se bodo občasno zavzeli za kako radikalnejšo rešitev, sicer pa se udejstvovali na posameznih področjih, ki jih bodo dobili - in nikjer drugje. Tako pristajajo na politični pragmatizem. Tako imamo že približno sliko bodoče, že na-stale mestne organizacije Zveze mladine, verjet-nih notranjih trenj in prečudovito koalicijo cen-trizma in kvazirevolucionarnega pragmatizma. Namesto tihega boja za vsako posamezno mne-nje bo stopilo manevriranje, izigravanje skupnih stališč, prilagajanje trenutnim odnosom med centri moči. Kriza se bo torej umirila, permanent-na kriza pa ostaja. Zveza mladine bo še naprej predstavljala karikaturo mladinskega gjbanja, toliko bolj pomembne pa bodo izkulnje iz boja okrog junijske volilne konference in poznejšega razpleta situacije. (objavljeno) Poglejmo sedaj še, kdo so bili glavni akterjj v tej krizi in katera mesta bodo zasedli. Predsednik bo verjetno kar sedanji predsednik Iniciativnega odbora Bogo Šest, ki je bil doslej predsednik ob-činske terenske organizacije Zveze mladine Ljubljana-Center. Podpira ga predvsem vodstvo Republiške konference Zveze mladine, saj se je prav Rep. konferenca vmešala in podprla kandi-daturo Boga Šesta za predsednika Iniciativnega odbora. Bogo Šest je pred junijsko volilno kon-ferenco kategorično nasprotoval Akcijskemu odboru za novo mladino in je kot član kadrovske komisije glasoval proti temu, da bi kandidati Ak-cijskega odbora sploh prišli na kandidatno listo. Na sami konferenci ni hotel povedati svojega mnenja, zato pa je toliko bolj sodeloval pri pisa-nju predloga programa Mestne konference Zve-ze mladine. Priljubljena izjava je, da naj »vsi sku-paj delamo v novem vodstvu in pozabimo na razprtije«. Pravzaprav bi pa moral prav Bogo Šest biti tarča kritike, saj je pod njegovim vod~ stvom postal Iniciativni odbor in sekretariat tak, kakršen je. Za sekretarja so predlagali sedanjega sekre-tarja Iniciativnega odbora, Boruta Janovskega. Borut Janovsky je vrsto let nasprotoval prejšnje-mu vodstvu Mestne konference, toda sedaj se je pokazalo, da predvsem iz osebnih razlogov. Zna-menita je njegova izjava, da je »opredelitev akti-va, kot je podana y predlogu programa, revolu-cionarni dosežek« in to predvsem zato,ker je tak aktiv opredeljen. S tem pa je dejansko zaobšel, ne pa se spopadel s kritiko, ki jo je Akcijski odbor za novo Zvezo mladine naslovil na organizira-nost Zveze mladine. Sicer pa je Borut Janovsky sposoben organi-zator in zdi se, da Šest in Janovsky sestavljata enotno najožje vodstvo za mestno organizacijo. (neobjavljeno) MLADEN ŠVARC Komentar o seji RK ZMS (objavljeno na Radiu študent, 3. 7. 1971) Seja Republiške konference Zveze mladine je bila v soboto, 26. junija, v lepi, veliki dvorani slo-venske skupšdne. Po burnih dogodkih na volilni seji Mestne konference Zveze mladine v Ljublja-ni je ta seja dajala videz enotnosti, umirjenosti in uspešnosti. Poročilo, ki so ga predložili delega-tom, je polno hvale. Res je, da je Zveza mladine pod vodstvom KuČana, Gorjupa in nazadnje Živ-ka Pregla dosegla nekaj vidnih uspehov. Vendar je njena sedanja vloga kot dela družbenopolitič- nega sistema bolj vprašljiva kot kdaj koli prej, dogodki in politična situacija v Ijubljanski mestni organizaciji, ki je največja slovenska organizacija v ZM, pa so šli mimo delegatov, kot da jih ne bi nikoli niti bilo. Tako Republiška konferenca ohra-nja značaj strukture zase in ne predstavnika ob-činskih organizacij. Tudi predloženi in na koncu seje sprejeti pro-gram dela ne nakazuje bistvenih sprememb. Vodstvo Zveze mladine vztraja na kontinuiteti in več ali manj na krepitvi organizacije. Preostaja le še dogovarjanje z drugimi inštitucijami, Zveza mladine lahko sledi liniji Zveze komunistov in verjetno jo bo skušala še bolj tvorno soustvarjati. To je pač več ali manj vse. Določene ostre kritike in besednjak, ki iz Programskih izhodišč Akcijs-kega odbora za novo Zvezo mladine prehaja tudi v govore funkcionarjev, ostaja verbalizem, tak govornik pa ravno dovolj kritičen in »nevaren«, da postane kandidat za kako višjo funkcijo. Konferenca torej ni prinesla ničesar novega. \Za predsednika Zveze mladine je znova bil izvo-Ijen Živko Pregl, za sekretarja pa Alfred Voh. Tudi predsedstvo je bilo izbrano soglasno, saj je prej-Šnje predsedstvo samo sebe imenovalo za kan-didacijsko in kadrovsko komisijo ter opravilo se-lekcijo. Nevaren precedens ustvarja prav selekcija za bodoče vodilne organe, ki jo izvajajo prejšnji. Tako je pravzaprav onemogočen demokratični volilni postopek. Staro-novo vodstvo Zveze mladine obeta predvsem mnogo sestankov, materialov, semi-narjev, pa tudi dela. Republiško vodstvo je namreč bilo v zadnjih letih razmeroma levo us-merjeno glede na druge politične forume, pa tudi na lastno organizacijo. Po Milanu Kučanu, ki je to usmeritev začel, je višek dosegel prav Mitja Gor-jup, ki pa je po tribuni o informiranju v precepu. Mitja Gorjup prav tako kot Kučan ni uspel do-končati svojega mandata, saj so mu raje dodelili Delo in ga s tem delno onemogočili. Gorjupovo vodstvo je ustvarilo solidno osno-vo za delo, vendar je ostalo vklenjeno v svojo fi-lozofijo pristajanja. Vsi smo tiste dni čutili, da se nekaj dogaja, spreminja. Spremembe pa so os-tale na pol poti, kajti dlje njihovi tvorci niso hoteli iti. Tudi sedanje vodstvo tega ne želi, pa tudi pre-ko lastnega prepričanja ne more. Našo podporo pa kljub temu zaslužijo, mladino pa je izkušnja naučila, da naj daje podporo z rezervo. Pri nas ni navada toliko govoriti o vodilnih to-variših. Pri Zvezi mladine pa je to nujno, saj je predsedstvo glasovalni stroj, konferenca tudi, v sekretariatu pa prevladujejo strokovnjaki in ne politiki. Tako dobijo hierarhični odnosi novo kva-titeto, saj nosijo močan osebni pečat najožjega vodstva. Živka Pregla njegovi nekdanji in sedanji sode-lavci zelo cenijo, največ zaslug si je doslej prido-bil, ko je sprožil vprašanje socialne diferenciacije. Vendar se je ta problem zreduciral na pisanje stališč. K sreči obstojijo rezultati dela, s katerimi se lahko tudi ponaša. Zato pa je z manj ostrimi besedami, brez ugotovitve, da je reforma mrtva enkrat za vselej, svoja prizadevanja, pa tudi linijo Zveze mladine jasneje nakazal sekretar Alfred Voh. Poudaril je vključevanje v stabilizacijski program, v ustavne spremembe in pa nakazal novo akcijo za sprejem mladine v Zvezo komu-nistov. Tako je potrdil splošno usmeritev Zveze mladine tudi v bodoče in nam odprl oči, tako da ne priftakujemo preveč od vodstva. Stvarna de-javnost bo pač pokopala besede in deklaracije, dosedanji način dela pa pušča odprto vprašanje, kaj je Zveza mladine. Toda o tem ni nihče raz-pravljal. Slišali smo precej razprav delegatov. Tudi raz-pravljalci so lepo govorili. Primer, ki dokazuje, da so take diskusije eno, stvarnost pa da je videti povsem različna, pa je razprava Slavka Pregla, urednika Mladine. Tisti, ki so pa razpravljali o nadaljnji vlogi Zveze mladine, pa nikakor niso mogli priti do radikalnejših zaključkov, čeprav jih bodo morali prej ali slej napraviti. Tudi samokri-tifcno, seveda. Višek pa je bila razprava Staneta Dolanca, ki je gost konference, sicer pa član Izvršnega biroja ZKJ. Žal ne sme nihče o njej nič povedati, pa čeprav se zadnje čase širijo govorice o politični situaciji z bliskovito hitrostjo. Morda pa bi le bilo bolje, ko bi o takih in podobnih stvareh naši vo-ditelji spregovorili Ijudstvu. Zdi se pa, da ga ne smatrajo za zrelega, ali pa se jim ga ne zdi vredno obveščati. Dejstvo, da spadajo člani Republiške konference Zveze mladine med tiste, ki so jim na razpolago interne informacije, pa je za njih same priznanje, za nas vse pa potrditev kritičnih ugo-tovitev o tej organizaciji. Mladen Švarc RAZVOJ KRIZE V ZVEZI MLADINE (za Radio Študent, neobjavljeno) Kriza v Zvezi mladine je dosegla verjetno svoj f vrhunec prav z junijsko volilno konferenco v vod-i stvu Mestne konference Zveze mladine v Ljub-\ Ijani. Istočasno ko akcija 25 poslancev pretresa ¦ Socialistično zvezo in tudi Zvezo komunistov, se ! kriza v Zvezi mladine umirja. Molk tiska in igno-] riranje stališč Akcijskega odbora je doseglo svo-| je, prav tako tudi poletje, ko so se s politiko uk-! varjala predvsem vodstva, mladina pa se je son-\či\a ob morski obali, daleč proč od razgretih de-jat v političnih vodstvih. Ta predah je omogočil [vodstvu Republiške konference Zveze mladine Ptn vodstvu Iniciativnega odbora Mestne konfe-rence Zveze mladine, da tiho zavrneta stališča Akcijskega odbora in da ustvarita trdno in spo-sobno ekipo v vodstvu mestne organizacije. Kri-za Zveze mladine je povsod prisotna, izbruhnilo pa je samo v Ljubljani. Z uspešnim manevrira-^njem vodstva Mestne konference jim je uspelo krizno situacijo obvladati in obdržati v okvirih Ijubljanske miadinske organizacije. Medtem je Akcijski odbor za novo Zvezo mla- [dine gojil nekatere iluzije in upal, da bo prišlo do [sporazuma o skupni platformi za delo v bodoče. 'Namesto skupne platforme jim je vodstvo Ini- [ ciativnega odbora ponudilo svoj predlog progra- ma. Akcijski odbor je bil nad tem predlogom zelo [razočaran, neki njegov član je izjavil v razgovoru predsednikom Iniciativnega odbora Šestom, ia ne more zagovarjati niti ene besedice, ki je za- )isana v tem programu. Kmalu nato se je Akcij- Bki odbor odločil za široko akcijo in morebitno novo protikandidaturo. Par dni zatem pa se je Akcijski odbor moral preimenovati v Interesni aktiv za novo Zvezo mladine zaradi sprememb statutarnih dolofiil. In ta novorojeni interesni ak-tiv se je odločil za menda realno politiko, češ da je opozicija sedanjemu vodstvu nemogoča, da se več doseže, če imaš položaj v vodstvu Mestne Konference in s tem stik z Ijudmi. Torej: v infil-tracijo! Ob tem je razpadel, saj se je pojavilo pre-cejšnje nasprotovanje, dela članov pa sploh ni bilo zraven. Tako je ta interesni aktiv postal sku-pina za pritisk štirih ali petih nekdanjih članov Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine, jasni program in alternativo pa je zamenjalo upanje y nekakšen tihi sporazumček za stolčke ... in z nji-mi vred seveda za proste roke na svojem pod-ročju. Kljub temu lahko pričakujemo živahno volilno sejo Mestne konference, ki pa seveda ne bo ime-la ne teže in ne pomena junijske seje. Vodstvo je torej okvirno že znano, kakšen bo program pa prav tako. Razen sposobnejšega vodstva kakš-nih bistvenih sprememb ne moremo pričakovati, razen če se položaj ne razvije drugače. Ustano-vitev občinskih organizacij je v bistvu že sklenje-na, to pa pomeni samo povečanje profesional-nega aparata in s tem povezane samovolje pro-fesionalcev. Od te krize pa bo ostala dragocena izkušnja, vodstva bodo previdnejša, saj so junija prvič, toda pošteno občutila na sebi pritisk mla-dine. M. Š. I ZAKAJ KRITIKA ZVEZE MLADINE? (Kritika predloga programa Mestne kon-ference Zveze mladine - izbor) Kriza Zveze mladine se je najostreje po-cazala v Ijubljanski mestni organizaciji Zve-le mladine. Tudi navidezne rešitve ali ne-cakšna politična platforma, ki naj bi bila skupna vsem prizadetim, predstavljajo samo krpanje, ne pa reševanje problemov. -e-ti namreč ostajajo še naprej, ravno tako stro postavljeni, in pred njih postavljeno iovo vodstvo, kot je to bilo doslej. Gre le za odlaganje problemov, prisotna je bojazen, da bi se jih lotili, namesto tega pa smo priče množičnemu zapiranju oči, samozasleplje-vanju ob misii, da bomo »vsi skupaj« lahko to počenjali v prihodnjem obdobju. Ce se hočemo lotiti predloga programa Mestne konference Zveze mladine v Ljub-Ijani, se ga ne moremo lotiti samega zase. Program ne obstaja sam zase, saj ga napi-šejo Ijudje (posamezniki ali skupina) in prav gotovo je zato tak program izraz njihovih teženj, pogledov, rnnenj. Upoštevati je tre-ba okoliščine, v katerih takšen program na- stane, upoštevati je treba vse tendence, ki so nanj vplivale ali pa morda niso mogle vplivati. Vendar so ravno ta osnovna dejstva tis-ta, pred katerimi dandanes večina beži in jih noče vzeti na znanje. V imenu nekake nove demokratičnosti se nam predstavlja obstoj enega samega teksta, ki naj ga vsi dopol-njujemo in dodelujemo, za najbolj demo-kratični način razprave. Pozabljajo pa ti isti borci za najčistejšo demokracijo, da v tej idealni brezkonfliktnosti zakrivajo stvarna nasprotja. Nekdo je le navsezadnje avtor tistega prvotnega osnutka in vsaj vgrobem so potem vsi udeleženci take demokratične javne razprave prisiljeni sprejeti prav to in tako zasnovo politične platforme. Čeprav s tako zastavljeno javno razpravo skušajo preprečiti frakcionaštvo in tako imenovano lažno demokratičnost z raznimi platformami, torej demokratičnost večine nad manjšino, padejo v isto jamo, samo z druge strani. Ideal samoupravnega in za-vestnega dogovora se sprevrže v svoje na-sprotje, le s to razliko, da namesto diktata večine dobimo v tem primeru diktat manj-šine. V javni razpravi o prvotnem predlogu po navadi pride do bistvenih dopolnitev, ki znajo biti popolnoma nasprotne zamisli najožjega krega avtorjev-sestavljavcev in iniciatorjev te razprave. To pa jih nič ne moti, saj z mirno dušo sprejmejo vse pripo-mbe, popuščajo do določene mere ali celo preko nje (kakor jim pač kaže). Stvarni boj pa itak ne poteka za stafišča, ampak za funkcije, za to, kdo bo imel stvarno politično moč odločanja. Sprejeta stališča ostanejo na papirju in malokoga zavezujejo. \z take-ga začaranega kroga ne moremo najti izho-da na danes najbolj poudarjan način, na-mreč, da zaplešemo v njem. V tem sistemu oblasti in centrov odloča-nja in vseh potrebnih pritiklin ima svoje mesto tudi Zveza mladine. Le-ta se je znaš-la v precepu prav zaradi dvojnosti: v svoji zasnovi množično enotno mladinsko giba-nje postane delec sistema, ki takega giba-nja ne rabi-oziroma ga rabi na papirju, zato da si lahko dokaže svojo dejavnost in us-pešnost in obenem, da se pred takim giba-njem zavaruje. Od tod yse tendence, ki to Zvezo mladine razdvajajo med servisno de-javnost mladinskim dejavnostim na eni strani in sindikalno organizacijo ter organ pritiska in tutorstva nad mladino na drugi strani. Obenem hoče zaradi nameravane širine postati tribuna mladine, del družbe-nega mehanizma demokratičnega(?) poli-tičnega odločanja. Šele ko povežemo Zvezo mladine s tem kontekstom in jo postavimo na njeno mes-to, ko ugotovimo, kateri in kako velik kole-šček sistema je, se lahko orientiramo. Sicer bi vzeli pojavno za bistveno in se predali pragmatizmu in nenačelnosti, hkrati pa se odrekli kritični analizi. Program sam zato zgubi dobršen del svoje navidezne pomembnosti, kajti to ni program za akcijo, ampak le opis stanja, njegov perfektni izraz, če ga znamo ustrez-no brati. Program birokrata je njegov stolček; na vse druge programe se bo namreč požviž-gal. Zato sem se odločil, da ne bom pisal no-benih variant programa MKZMS, ker bi moral napisati nov tekst v celoti. Pa tudi Če bi ga napisal, ne verjamem, da bi (zamisli-mo si, da bi ga konferenca sprejela) ga mogli uresničiti tisti, ki so ves čas naspro-tovali kritiki in ustrezni akciji Akcijskega od-bora za novo Zvezo mladine na junijski vo-lilni seji mestne konference. Junijska seja Mestne konference Zveze mladine v Ljubljani bi morala biti volilna seja, pa to ni bila. Ne bom se sedaj spuščal v analize napak prejšnjega vodstva Mestne konference Zveze mladine. To vodstvo se namreč s svojo popolno nesposobnostjo in neažurnostjo ni moglo niti pretvarjati več, ampak se je kar samo razkrinkalo in spra-vilo organizacijo v krizo. Temu primema je bila konferenca, slabo pripravljena in nes-posobna najti rešitev. Marca se je konsti-tuiral Akcijski odbor za novo Zvezo mladi-ne, ki je prišel edini pripravljen in s svojimi kandidati na to sejo. Razen tega je prišel na to sejo še s svojim programom, s Program-skimi izhodišči Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine. Ta Programska izhodišča so predstavljala radikalno kritiko Zveze mladine (in ne le Zveze mladine) in obenem program za akcijo, popolnoma legalno se-veda. Mestna konferenca se je tako znašla raz-cepljena med dve viziji Zveze mladine, med tisto, ki je uradno priznana in med kritično analizo in vizijo Akcijskega odbora. Odločit-ve ni mogla sprejeti. Na predlog Živka Pre-gla, ki je bil tisti trenutek za vse sprejemljiv, je bil ustanovljen iniciativni odbor, sestav-Ijen iz vseh članov konference in vseh kan-didatov za predsedstvo MK ZMS. Naloga tega iniciativnega odbora naj bi bila pripra-viti nov program mestne organizacije Zve-ze mladine, nova pravila, poslovnik ter us-pešno volilno sejo Mestne konference je-seni, nekje sredi oktobra. Prvi problem in verjetno tudi ključ za razumevanje nadaljnjega razvoja situacije in predloga programa MK ZMS je gotovo sestava ožjega vodstva Mestne konferen-ce (sekrateriata in profesionalcev). Med-tem ko sta prejšnji predsednik in sekretar odšla na nova službena mesta, je večina članov novega vodstva pravzaprav ostala iz prejšnjega. Tako smo lahko povsem pra-vilno to začasno vodstvo imenovali staro-novo vodstvo. Programska izhodišča Akcijskega odbo-ra za novo Zvezo mladine ta Akcijski odbor ni hotel vsiliti za novi program mestne or-ganizacije, saj ni bil niti pisan v ta namen. Žato pa naj bi bila prispevek za javnp raz-pravo. Toda javne razprave o vprašanjih, ki jih je Akcijski odbor sprožil (vloga Zveze mladine, samostojnost Zveze mladine, po-litika in politična usmeritev Zveze mladine, notranja demokracija vZvezi mladine itd.) s temi Programskimi izhodišči, ni bilo in tudi ne bo. Namesto tega so ta, bistvena vpra-šanja raje zaobšli. Na podoben način je vodstvo Iniciativne-ga odbora uspelo zaobiti ali ublažiti kritično ost, ki jo je AO N ZM usmeril na področju pravil in poslovnika. Ni bil sprejet člen o pravicah manjšine kot Člen pravil, medtem ko poslovnik ni bil z njimi istočasno predlo-žen v obravnavo - pa čeprav p.ravila in po-slovnik tvorita celoto. V pravilih niso jasno definirane komisije, odnosi med konferen-co in predsedstvom kot njenim izvršilnim organom, niso omejene pravice odločanja profesionalnih in tako imenovanih strokov-nih političnih delavcev, ni jasno in natančno uvedena institucija odpoklica in nezaupni-ce itd., itd. Vsa ta določila so ostala stra-šansko načelna in ohlapna, kar dovoljuje zlorabe napačna tolmačenja in kar zago-tavlja, da bodo ostala samo na papirju. K vsemu temu se je pridružil še molk tis-ka. Nihče iz vodstva Zveze mladine ni želel, da bi o neuspeli junijski konferenci poročal tisk ali sredstva javnega obveščanja. Živko Pregl je o tem zapisal: »Mislim, da je dobro, da sredstva javne-ga obveščanja niso poročala o seji mestne konference ZMS, ki je bila razsulo. Verjemi mi, da morebitni članek s te konference ni-komur ne bi pomenil informacije o zmagi AONZM, temveč predvsem dokaz neu-1 spešnosti, neučinkovitosti in od tod nepo-l trebnosti ZM. Kljub kritičnosti do ZM pa si' seveda takih ocen ne moremo želeti.« Odgovoril sem mu, da: »... je dokaz o neuspešnosti___in od tod nepotrebnosti take Zveze mladine, kot je bila MK ZMS- Mestna konferenca sama že zdavnaj pred to konferenco. NaŠ namen je bil alternativa taki ZM, prelom, ne pa molčeča kontinuiteta ...« V nastali situaciji pa AO N ZM oziroma njegovi člani sami niso mogli zahtevati, da naj tisk objavi poročilo o resničnem poteku konference, saj bi bili takoj razglašeni za razbijače na novo nastajajoče enotnosti. Enotnosti, ki je ni bilo. In ki je ni. V takem vzdušju je bila sredi julija konč-j no formirana komisija oz. delovna skupina, ki naj bi sestavila predlog programa MK ZMS. V tej skupini so bili zastopani »pred-stavniki posameznih področij« - torej prejš-nji predsedniki komisij. Akcijski odbor zaj novo Zvezo mladine ni poslal (ker ni mogel) I svojega predstavnika v to delovno skupino. Zato je bil prvi vtis o branju predloga pro-grama razočaranje, nato pa je sledilo na-sprotovanje. Pravzaprav pa je bilo to raz-očaranje sad upanja, da bo ta predlog lej drugačen, kot pa je prišel pred nas. Todaj drugačnega ne bi smeli pričakovati. Prvi osnutek tega predloga je prišel pred! sekretariat iniciativnega odbora že avgu-sta, rahlo spremenjen tekst pa je prišel pred j iniciativni odbor nekaj tednov pozneje. Predvsem nekaj sprememb je zanimivih in nanje bom še posebej opozoril. Sam Akcijski odbor se je pod pritiskorrv statutarnih zahtev preimenoval v Interesnij aktiv in je dobil ustrezno mesto in potrditevi predstavnika v konferenci (skupaj z neka-5 terimi povsem nepolitičnimi interesnimrl dejavstmi mladine) in je spremenil svojor politično usmeritev, doživel notranji raz-cep... Toda vse to je drugotnega pomena. Kajtij Programska izhodišča AO N ZM niso zara-di tega izgubila prav nič na veljavi ali ostrinij ali pravilnosti kritike. Degeneracija Interesnega aktiva za novo Zvezo mladine pa na mesto radikalnega gi-banja postavlja grupo za pritisk. Preostalji aktivni (poudarjam AKTIVNI) člani IA N ZM bodo namreč po tihem sporazumu z začasnim in že gotovo bodočim vodstvom MK ZMS zasedli določeno število vodilnm mest v organizaciji. 0 tem sem vse potreb-no že povedal v govoru na junijski seji Mestne konference: . . »... z našim dosedanjim teoretičnim m praktičnim delom smoželeli pokazati, da se lahko dela tudi drugače, kot je sedaj previa-dujoče. Tak namen bomo imeli tudi v bodo-Če, kajti sicer bi zanikali sami sebe in zaspfl" j li na lovorikah doseženega.« , Darko Štrajn je v 24, številki Tribune za-j pisal na isto temo naslednje besede: »Upor proti sistemu ima dve možnosti poraza: a) sistem upor zatre ali pa prelisiči nje-gove zahtevke ob predpostavki, da je odpor nesorazmerno šibkejši kakor sistem, b) sistem upor absorbira z zadovoljitvijo nekaterih konkretnih zahtev, pri čemer glavne težnje - spremembo sistema - ne-gira največkrat tako, da je v svoji naravna-nosti sploh ne razume oz. vsaj na zunaj kaže nerazumevanje.« Kritična akcija AO N ZM je tako ostala na pol poti, kajti y imenu »političnega realiz-ma« in še raznih drugih ozirov (politična si-tuacija in klima!) ni mogla ostati v perma-nentni opoziciji, saj bi v imenu konstruktiv-nosti svojih zahtev postala nekonstruktivna jn ne bi ničesar dosegla. Pri razlagi Programskih izhodišč AO N ZM je precej pvrašanj vzbudila prav tema permanentne krize. Najbolje bo, če postre-žem s citati iz tez in člankov članov AO N ZM, ki bodo ta koncept malo bolj razjasnili, saj ostaja ravno tako aktualen, kot je bil do junijske seje MK ZMS. V Tezah o Zvezi mladine, ki so bile napi-sane 7. marca in so pomenile začetek giba-nja oz. njegove teoretične podlage, piše: »5. Smisel vseh akcij, katerih idejna pod-laga so te teze, je v povzročanju perma-nentne krize nosilcev sistema.« V razgovoru na II. gimnaziji, kjer je bil AO N ZM pravzaprav spočet, sem še posebej poudaril: »... Zato pomeni napredek dejstvo, ki bi ga predstavljala kriza vZvezi mladine. Taka kriza bi omogočila polarizacijo sil in poka-zala, kje kdo stoji in kakšen je njegov pravi obraz.« V zadnjem, najpomembnejšem in žal neobjavljenem članku \z serije »Zveza mla-dine - njen pravi obraz«, ki je izhajala v Tri-buni, sem zapisal: »... gotovo ne sme obstajati aktivnost zaradi aktivnosti same. Treba bi bilo dati vse možnosti spontanosti, iniciativnosti, obenem pa vsem tem konceptom možnost organiziranja, izražanja mnenj, soočati se z njimi v nenehni kritiki in akciji ter tisto, kar se v tem izkaže kot pozitivna alternativa, realizirati ... ali pa dati možnost realizacije. »Za akcije v taki smeri daje in bo dajala osnove permanentna kriza sistema in v tem primeru Zveze mladine kot njegovega dela. Permanentna kriza se kaže v nezmož-nosti sistema, da bi predstavljal to, za kar se razglaša, da je, oz. za to, kar ga vodilni ali vladajoči sloj razglaša, da naj bi bil. Izraža se v lastni nezmožnosti za akcijo, spre-membo, prilagajanje zahtevam danosti, ki jo predstavlja, ter preseganje te danosti. Tako se ta stalno prisotna kriza razrašča v krizne situacije, ko z zavestno akcijo, kritiko jn povzročanjem krize pridemo do trenutka, ko smo pred izbiro: nadaljevati prejšnje sta-nJe ali ga preseči in tako izničiti njegova protislovja. »... Najslabši delec obstoječega siste-roa, ki ga to stanje označuje in omogoča in ki to stanje priznava, saj je od njega odvi-sen, je Zveza mladine, življenjsko važna, pa čeprav potisnjena na skrajni rob sistema. Zato pa je tudi razumljivo, da je Zveza mla-dine v krizi.« Tukaj bi zapisal eno pripombo. Eden naj-večjih uspehov Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine je bil prav ta, da je že prejš-nje vodstvo sprejeio sklep, da se skupina 10 mladincev lahko organizira in delegira po odobritvi predsedstva MK ZMS enega člana v Mestno konferenco. Po dolgem boju je tudi v novi uradni predlog pravil MK ZMS prišla določba, da se smejo konstitui-rati interesni aktivi mladincev (pač glede na to, za kaj se zanimajo) ter s samim aktom konstituiranja pridobijo avtomatično pravi-co do enega predstavnika v Mestni konfe-renci - če to potrdijo s svojim programom in delom. Predloženi program samo z novimi bese-dami in bolj izdelano, menda teoretično ar-gumentacijo hoče še naprej predstavljati dosedanji način dela in odnosov v Zvezi mladine. Giede na razvoj krizne situacije v Ijubljanski mladinski organizaciji zato pred-stavlja korak nazaj. Pod plaščem lepih besed in ugotovitev o potrebnem »nadaljnjem razvoju demokra-tičnih odnosov v organizaciji in njenem delu« se skriva kontinuiteta prejšnjega od-ločanja mimo članstva. Najlepša primera sta že izdelan predlog o občinskih konfe-rencah Zveze mladine in celo že sedaj znani predsedniki ali sekretarji teh organizacij. Ali pa nastop sekretarja na seji sekretariata, ko se je izkazalo, da je kolegij profesionalcev že prej sklenil evidentirati nekega mladinca za kandidata za člana RK SZDL - in je ta predlog podal že takoj na začetku postop-ka, da bi ga vsi podprli v atmosferi, »ko po-litika zahteva hitre odločitve«. Kljub zago-tovilu predsednika Iniciativnega odbora, da delujejo le komisije za program, pravilnik in poslovnik in nobena več, se že sestajajo prejšnje komisije po področjih in spet mimo mladine (ki večinoma sploh ne ve, kaj se je zgodilo na junijski seji MK ZMS) določajo kandidature bodočega vodstva MK ZSM. In še in še je takih stvari, ki kažejo, kako malo se je v resnici premaknilo - in ki rabijo tak predlog programa za svoje naličje, medtem ko stvarne odnose in stvarno delo prikrivajo. Zato mora boj za formulacije prerasti v kritiko usmeritve, ki je z ali brez teh in takih formulacij nesprejemljiva. Namesto odločitve v takem sistemu vo-litve vodstva in potrditev programa in pravil predstavljajo samo potrditev stanja ter ne dopuščajo večjih možnosti za spremembe ali dopolnitve. Medtem ko prvotni osnutek teksta trdi, da je mladina »močno zainteresirana«, kakšna bo njena organizacija, predloženi program govori samo še o tem, da je mla-dina »zainteresirana«. Vendar se ne spra-šujem, zakaj je tisti pridevek »močno« izpa-del in kakšen pomen naj bi to imelo. Na-mesto tega moram opozoriti, da se člani Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine trdili ravno nasportno in bi se po vsej logiki torej morali zavzeti za formulacijo, da je »mladina nezainteresirana«. V siceršnjem kontekstu pa bi ta bridka resnica prav smešno delovala. Namesto da govorimo o stopnjah zainteresiranosti in nezainteresi-ranosti, raje poglejmo, kakšna je ta organi-zacija mladine. Trditev, da aktiv predstavlja ponavadi samo mala skupina »aktivnih mladincev«, ki šele »s svojo aktivnostjo po-stanejo to, kar so že formalno, namreč člani Zveze mladine«, je še precej mila. Podrob-na analiza bi zato bila zelo zanimiva, prepri-čan pa sem, da bi v splošnem rezultati bili porazni. Tako anketo je izvedlo pred dvemi leti uredništvo Mladinca na II. gimnaziji. V drugem stavku tega odstavka pa se naenkrat Zveza mladine personificira, saj si kar sama začne prizadevati, ne pa morda tisti, ki jo tvorijo - njeno članstvo, torej mla-dina. Tisto o naprednem interesu pa je še bolj vredno razmisleka. Kdo določa, kaj je »napredni interes«? Tudi če se kdo proglasi za naprednega, s tem aktom samorazgla-sitve še ne garantira za svojo resnično na-prednost. Šele dejanja to lahko pokažejo ali pa zanikajo. Pravzaprav je ta besedna konstrukcija taka, da spominja na besednjak stalinistič-nih birokratov. Obtožba z neostalinizmom je huda in vzbuja precej hude krvi. Toda do-ločen način mišljenja je opredeljen in avtorji tega teksta očitno ostajajo pri teh miselnih shemah. Gre namreč za obstoj arbitra, pa naj je to mehanicistično mišljen odnos med bazo in nadgradnjo družbe (materialnim življenjem in interesi) ali pa ne tako avto-matičen, pa zato toliko bolj družbeno etab-liran arbiter, ponavadi oblastnik, ki sam ugotovi, kaj je v njegovem interesu in kaj ni in se potem odloči, kaj bo razglasil za na-predno. Naj zaradi lažjega razumevanja citiram iz znanega dela J. V. Stalina »0 zgodovin-skem in dialektičnem materializmu«: »Družbene ideje in teorije so različne. So stare ideje in teorije, ki so preživele in slu-žijo interesom odmirajočih sil. Njihov po-men je v tem, da zavirajo razvoj družbe, nje-no napredovanje. So nove, napredne ideje in teorije, ki služijo interesom naprednih družbenih sil...« Medtem ko Stalin tako simplificira in vul-garizira marskistično teorijo, imamo v tem drugem odstavku ponovljen enak odnos. Zveza mladine si prizadeva ... in interesi, ki so napredni - glede na ta phzadevanja ali nasploh y imenu Progresa in Družbe - se uveljavljajo. Ta aktivistični masiv je grozen, saj se kar naenkrat pojavijo neke vrednote, brez realne podlage, ni odnosa do prejšnje-ga in sedanjega in do vseh drugih sil, silnic, organizacij, struktur. Stalin pravi: »In prav zaradi tega, ker se je proletariat kot razred razvijal, so se mark-sisti orientirali na proletariat. In niso se zmotili...« Tako predpostavlja elito, ki se odloča, za koga bo navijala, koga bo vodila. Marksisti po njegovem torej iz svojih višav gledajo navzdol na nasprotne si družbene sile in se potem odločijo. Popolnoma zapostavlja in noče razumeti, kaj je partija kot institucija nekega razreda. Vprašanje se glasi, ali se zmotiš ali ne v politiki. V tem tekstu je pred nami podobna idej-na pozicija na dlani. Zveza mladine neguje napredne interese, si prizadeva, da se uve-Ijavijo, pri tem pa pozablja, da ni nad temi interesi, ampak da je ravno tako »iz krvi in mesa«, da je organizacija, kjer je vodstvo in članstvo, kjer to vodsto lahko dobi navidez-no podporo in zaupanje članstva, a se v res-nici postavlja neodviso in neprizadeto. Po- temu rafzjLdHd:/; ;;.:^: 1^^ Predho 'kdr)Larno* s tem ocis^m^om, se pomudimo še za hipec pri probiemu »enot-nega mladinskega gibanja«. Enotna je ta Zveza mladine 1e toliko, kolikor je ena sama. Res je, da povezuje razne skupine mladine, kar pa še ne pomeni, da je enotna. Med ražnimi usmeritvami, cilji, idejnimi po-zicijami se ustvarja navidezna brezkonflikt-nost, pod tem naličjem pa poteka boj, ki ga ne vidimo v programskih deklaracijah, am-pak v vsakodnevni politični praksi. Čeprav je mladina kot taka posebna družbena sku-pina, ki jo pač sestavljajo mladi Ijudje, ti mladi Ijudje pripadajo raznim, pogosto med seboj nasprotnim družbemm skupinam (delavska in meščanska mladina na pri-mer). Da o posebnih interesih posameznih skupin mladine ne govorimo (od lokalnih zahtev do poskusov družbenega napred-ovarija po hierarhični lestvici političnega profesionalizma). Tudi razcepljenost na dve viziji socializma in Zveze mladine ne govori v prid trditvi o enotnosti. Prej bi-to bil argument za trditev, da Zveza mladine predstavlja faktor za poenotenje mladine. Intereszato ostaj^ atenhižiran, pa čeprav ga smeš izražati. Aparat ocganizacije, torej tista resnična institucija, pa poskrbi, da se ta interes uveljavi ali pa ne. Tako pravza-prav ta ihstitucjja, ki nikakor ni nadstran-karska ali brez interesov (lastnih ali tistih, od katerih je odvisna in ki jih dejansko pred-stavlja), izraža zelo določen interes in s tem dobi svoje mesto kot njegov predstavnik. V premislek edino Je prihaja potem de-mokracija, ki to je le po obliki; po vsebini pa ne. Demokracija, kot jo zarriišljajo v tem predlogu programa njegovi pisci, tako omogota na statutarno organizacijski na-čin razcvet le enim interesom, drugim pa ne. Bistvo demokracije so odprta vrata in podana možnost, bistvo birokracije pa je že vnaprejšfija selekcija. Tukaj pa se lahko vednoširše in svobodneje izražajo vsi, uve-Ijavljajo pa samo napredni irvteresi, torej po vsej verjetnosti tisti, ki so po zakonu o na-prednih interesih določeni za napredne. V tem smislu je treba razumeti tudi na-slednji odstavek, ki pravi, da fe »ustvarjanje možnosti znotraj same organizacije ZM za tdejno politični boj in samoupravno dogo-varjanje osnova za nadaljnji razvoj demo-kratičnih odnosov v organizaciji in njenem delu. »Idejno politični boj je tu precej čudno zamišljen, saj glede na prejšnje ugotovitve že sedaj spoznamo zmagovalca. Tako ime-novano samoupray.no dogovarjanje pa je sploh pojem, o katerem bi bilo vredno več spregovoriti. Videti je namreč, da je vse do-govor rned suverenimi sambupravljalci. S tem se zamegljuje dejanska kpnfliktnost, ki je prisotna, obenem pa v sistemu, kot ga imamo, lahko raje pričakujemo gnile kom-promise kot resnične dogovore. Zamisel o dogovarjanju in temu sledečemu uresniče-vanju skupaj sprejetih stališč sem razkrin-kal že prej kot nerealno, saj vsak potem spet lahko dela, kar hoče. Razen če ga kdo ne dogovori. Toda v tem slučaju to ni dogo-vor, ampak prisila, ki ni niti diktat večine niti nekakšen »contract social« - ampak še vse kaj drugega. Demokratične odnose v Zvezi mladine lahko zagotovi samo dosledno iz-vajan mehanizem socialistične demokraci-je (o katerem je v 3. poglavju Progr. izho-dišč in vseh drugih zahtevah in predlogih AO N ZM bilo dovolj govora), vprašljivo je le, če bi ta mehanizem sedaj lahko uvelja-vili. In glede na dejansko vlogo in naravo Zveze mladine bi to bil anahronizem, ki v Zvezi mladine, taki kot je in kar je, ne bi mo-gel biti to, kar naj bi bil. • • • K temu bi še dodal trditev, da za nastop v družbenem in državnem političnem življe-nju potrebuje sama v sebi Zveza mladine poglobljeno in razširjeno idejno politično delo in teoretično delo, kajti zgolj s prakti-cističnih pozicij, ko svoja stališča oblikuje iz dneva v dan, kakor stvari prihajajo, ne bo nikoli dosegla položaja pomembnega poli-tičnega dejavnika. Še najbolj kritike vreden je tekst o druž-benoekonomskih odnosih, ki ne precizira čisto ničesar - ne dela mladih delavcev, ne akcij Zveze mladine teh odnosov samih. Ker ta del pregr. izhodišč obsega celotno problematiko jugoslovanske ekonomije, bi bilo treba analizirati, kakšna je ta ekonomi-ja (tržna ...) in kakšna naj bi bila, da bi se ognili napakam ter kako naj bi usmerili ak-cije v to smer. Prebiti se skozi ta teoretični zmazek pa je kar težka naloga. Pisana je kot kak referat, v pravem deklarativnem pre-zentu (»Mladi se zavedamo ...«). Avtor piše: »Zato se zavzemamo za re-formne cilje, kot so večja intenzivnost pro-izvodnje, modemizacija, večja produktiv-nost in stabilizacija, ki mora biti osnovni program vsake posamezne organizacije združenega dela.« Tako pozablja, da je reforma iz 1965. leta postavila res te cilje, ker pa jih ni do-segla, je gospodarstvo ponovno zašlo v kri-zo in smo dobili nove reforme, tokrat pod nazivom »stabilizacija«. Zato ni mogoče obsojati negativnih pojavov, ne da bi ugo-tovili njihovih vzrokov. Namesto neracio-nalnosti, lokalizma, tehnokratizma, investi-cijske potrošnje se raje obrnimo k bistvene-mu problemu: odtujevanju ekonomske moči oz. presežne vrednosti. Šele to razloži, od kod potem taki pojavi, ki jih razpolaganje s to odtujeno ekonomsko močjo omogoča, pa naj gre za družbenopolitične skupnosti, banke ali reeksporterje. Marx je zapisal v svojem delu »Grundrisse der Kritik der po-litischen Oekonomie, Rohentvvurf«: »Kapital je nujno istočasno kapitalist, in misel nekih socialistov, da bi morali imeti kapital, ne pa kapitalistov, je vseskozi na-pačna. V pojmu kapitala je postavljeno, da objektivni delovni pogoji - ki so njegov last-ni produkt - proti njemu postavijo oseb-nost, ali kar je isto, da so postavljeni kot lastnina delavcu tuje osebe. V pojmu kapi-tala je tudi kapitalist... Kapital je bistveno kapistalist... torej kapital je in ni. On je očitno tako samo odnos in je lahko le pro-izvodni odnos.« V tem smislu je treba torej obravnavati protislovja samoupravljanja med avtarkič-nostjo plana in poslovnostjo trga, kot se nam dilema in tudi dvajsetletni razvoj sa-moupravljanja predstavlja z ene strani; po drugi strani pa moramo upoštevati dejstvo, da neki proizvodni način ni preživel, dokler ni pokazal vse, kar lahko da. Kje samouprava šepa? Ali v tem, da je razvijana »od zgoraj«, ali v tem, da delavci želijo samo višje plače, ne gledajo pa na šir-ši interes - razen če to ni izraz »samoupra-ve« in ne delavske samouprave? Toda zato se sprašujem, ali naj podpira-mo pravične zahteve delavcev, za katere sta »stabilizacija in inflacija dva konca iste palice«, ali pa vodstva podjetij? Kakšen od-nos naj zavzame Zveza mladine do novega vala stavk in prekinitev dela? Ali je to res samo pomanjkljivost sistema? itd. Na vsa ta in podobna vprašanja avtor tega dela predloga programa ne odgovarja, saj se mu teh vprašanj ne zdi vredno niti postaviti, še manj pa skuša razumeti boj jugoslovanske-ga delavskega razreda. Namesto tega raje ostaja pri pavšalnih ocenah' in birokratskih deklaracijah; za oboje pa vemo, čemu tvorita idejno podla-go in opravičilo. Dokaz za to je na primer postavljanje v istovetno pozicijo s tistimi, ki odločajo v gospodarstvu: »Moramo v glo-balu spremeniti naš odnos(l) da izumitelj-stva in novatorstva«. Edino dobra je zaključna misel: »Zavestna naloga družbe, posebno pa Zveze mladine je, da se v sedanjem trenut-ku družbenoekonomskih sprememb bori-mo za ustrezne in učinkovite samoupravne mehanizme, izdelane na jasnih načelih medsebojnih pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in org. združenega dela.« In ko to tako lepo zveni, vidi trn v očesu drugega, ne pa debla v lastni Zvezi mladine, za katero zadnja ugotovitev o jasnih meha-nizmih prav tako velja glede pravil. Pa še eno napako je napravil sestavljalec tega teksta. Zvezo mladine postavlja v poseben, skoraj avantgarden položaj. Toda vpraša-nje je, ali lahko ta teorija drži. Zveza mladi-ne ni avantgarda, je namreč samo množič-no, mladinsko gibanje. MLADEN ŠVARC 4X. 1971 , ; ;J. ŽAPISNIK .iOI". ¦.¦•¦'¦¦ ¦• ¦¦ seje iniciativnegaodbora, ki je bila dne 21. junija 1971 od 17.do 18.45 v Domu družbenih organizacij, Komen-skega 7 44 prisotnih,','f;qb-; mr.it:..- Dnevni red: , 'r ;. 1. Konstituiranje iniciativnega odbonavž n@o«iiV 2. Aktualne naloge;v.-šrv9ai>3 fjrenosom funkcij; r 3. Priprave na sklie noye,seje mestne konferpoci& a) forrniranje grupe za prip*avo programa /, ¦¦:', ; : - b) formiranje grupe za pripravo predloga pravil c) formiranje grupe za izdelavo poslovnika MK 4. Razno Janez Dolničar je v uvodu povedal, da volilna konfe-renca ni uspela zaradi naslednjih vzrokov: 1. težave v organiziranosti v preteklem obdobju, ko je nastajala določena vrzel na občinskem nivoju organi-ziranja in smo s strani nekaterih terenskih organizacij slišali 6čitke, da se ne znamo dovolj uspešno organizi-rati. 2. dbtožbe nekaterih tovarišev glede finančnega po-slovanja na MK (te obtožbe smo uspeli odstraniti) Člani konference so smatrali, da v takem vzdušju, kot je vladalo, tudi vse seje niso bile dovolj dosledno vode-ne. Potem se je vsemu temu pridružil še nastop ak-cijskega odbora za novo zvezo mladine. Med vsemi temi očitki so bile dane organizaciji šte-vilne naloge, ki jih je tudi uspešno reševala, vsi skupaj pa smo bili premalo pozorni na naše probleme v orgamza-ciji. Kljub temu smo uspeli pripraviti normalni potek stare konference, predlog pravil, ki je potekal skozi vse faze razprav (napaka je bila v tem, da nismo predloga pravil ustrezno obrazložiti), poleg tega je bila konferenca še slabo vodena. V aktivih smo uspeli izvoliti nove filane konference in poslati dokaj številne predloge za nove člane predsedstva. Razpravljali smo tudi o kandidatih za predsednika in sekretarja in predsedstvo se je odločilo, da pcKlpre za predsednika tov. Florjančič Staneta, za sekretarja pa tov. Sesta in tov. Cveka. Potem je tov. Florjančič odpovedal in na nas je padal očftek, kako smo mogli tako slabo sodelovati z nasim bodočim predsednikom. da *e na volilno konferenco ni priiel. Povedati moramo, da je bil tov. Florjanftič v fazi eviden-tiranja podprt s strani vseh naših komisij in zborov na večih sestankih, na enem od teh večjih sestankov je bil celo sam prisoten (za podrofije terena). Ko ie predsed-stvo na soglasno podporo s strani naših delovnih teles podprlo tov. Florjančiča, so bili z njim vodeni številni raz-govori o bodočem delu, kjer mu je bila prezentirana kad-rovska in finančna situacija. Poleg tega je bil dogovor, da se pripravijo tudi programska izhodišča, s tem da smo si ta programska iznodišča predstavljall kot ne-kakšne uvodne referate, s katerimi bi se novi kandidati predstavili, povedali, kako si predstavljajo bodoče delo na MK, s tem da bi sam program sestavljali preko ce-lega poletja in ga slednjič sprejeli na konferenci vjeseni. Urejeno ni niti to, kar smo se dogovorili in iz raznih raz-prav se je pokazalo, da ie bilo tudi naše delo precej po-manjkljivo, ker bi moralo staro predsedstvo, na čelu s predsednikom le pregledati, ali bo na tej konferenci do programa prišlo ali ne. Vsem skupaj se postavlja vpra-§anje, kako čimprej iz te situacije. V situaciji, kakršni smo, predstavlja iniciativni odbor glavno izvršilno telo konference in dobro bi bilo, da čimprej pripravimo novo sejo konference, ki bi izvolila novo predsedstvo, pred-sednika in sekretarja. Da bi do tega prišlo, smo pripravili predloge, ki jih bom povedal v samem toku sestanka. Ad 1) Konstituiranje iniciativnega odbora Janez Dolničar: »Naša osnovna naloga je, da ustano-vimo telo, ki bo sposobno v času treh mesecev pripraviti v sodelovanju vseh članov iniciativnega odbora novo sejo Mestne konference ZMS Ljubljana in izvesti na njej tiste naloge, ki so sedaj ostale odprte in za katere je kon-ferenca sprejela sklep, da bi morale biti realizirane. Raz-pravljali smo o sestavu sekretariata in smatrali, da bi morali biti v sekretariatu poleg predsednika in sekretar-ja, člani, ki predstavljajo posamezne aktivne terenske konference, člani, ki predstavljajo posamezne glavne dejavnosti znotraj mestne konference, in člani sekreta-riata predsedstva Republiške konference ZMS z ozirom na to, da je predsedstvo še posebej zainteresirano, da se razmere v MK ZMS Ljubljana Čimprej uredijo ter tudi člani Akcijskega odbora za novo zvezo mladine, z ozi-rom na aktivnost, ki so jo pokazali v sedanjih pripravah na konferenco. Z ozirom na to predlagam v sekretariat: 1. Cvek Zvoneta za področje srednjega šolstva 2. Crne Borisa za področje gospodarstva 3. Janovsky Boruta za področje idejne vzgoje, kultu-re in tiska 4. Kavčič Borisa za področje dela na osnovnih šolah 5. Šest Boga za ObTK ZMS Ljubljana-Center 6. Zornik Bojana za TK ZMS Moste-Polje 7. TK ZMS Šiška naj v toku enega tedna sporoči svojega kandidata 8. Akcijski odbor za novo zvezo mladine naj izvoli enega člana, ki bi skrbel, da se vse pripombe AO (ka-tere smo lahko na konferenci slišali in še več) vnesejo v naša gradiva, do tiste meje, ki so za našo organiza-cijo sprejemljive. 9. Sekretariat predsedstva RK ZMS bi tudi redno pošiljal enega predstavnika na sejo sekretariata (neko-ga, kjjzhaja iz Ijubljanskega področja) Hočevar Franci, Igor Zitnik, Zlatko Pavčnik, Živko Pregl. Kot vidite smo za AO Z N ZM in za sekretariat RK ZMS predlagati, da pošiljajo stalno enega čtana, z ozi-rorn na to, da imajo člani AO ZNZM med počitnicami razne zadržke (dopolnilno izobraževanje...) in z ozirom na to, da bi bilo najbrž težko pošiljati iz RK ZMS vse tri predstavnike na seje sekretariata z ozirom na obreme-njenost, ki je v veliki meri prisotna. Po našem mnenju je sekretariat z devetimi člani do-volj akcijsko sposoben in vsestransko sestavljen, da bo lahko uspešno delal. Za predsednika iniciativnega odbora predlagam tov. Boga Sesta. BOGO SEST je bil že v rednem kandidacijskem po-stopku kot sekretar, je uspešno opravljal številne funk-cije ZM ie več kot osem let in menimo, da je dober kan-didat za to mesto. Delal je na področju terena, kluba Po-Ijane in je predsednik Ob TK ZMS Ljubljana-Center. Za sekretarja iniciativnega odbora za sklic MK ZMS Ljubljana predlagam tov. Janovsky Boruta. JANOVSKY BORUT že vrsto let dela v naši organi-zaciji, bil je sekretar občinskega komiteja. S položajem organiziranosti ZM v Ljubljani je seznanjen, lahko daje svoje predloge za nadaljnje delo na tem področju. . V tej situaciji bi morali izvoliti tudi kadrovsko komisi-jo, ki jo čaka naloga, da predvsem dokonča tisto, kar je v pripravah na sedanjo konferenco, do določene mere ostalo nedokončano. Uspeli smo zbrati predloge za novo predsedstvo, vendar smo prezentirali na volilni konferenci zelo široko listo za nove filane pradaadatva. V nadaljnjih razpravah smo prišli pred konfarencoa 54 kandidati za novo predsadstvo. Volilcl bi •• morali od-ločati o velikam štavilu kandidatov in jih nakaj tudi Iz-vrači, ia bolj pa je traglčno to, dibiniti načln lahko popolnoma poruiili ravnovtaje v novem pradMdatvu, čeprav smo izhajali iz izhodišca, da bi bilo dobro, če bi bilo v predsedstvu 1 /3 mladih liudi, ki neposredno de-lajo na področju gospodarstva, 1/3 iz Solstva in 1 /3 iz terena. V tem predsedstvu bi moralo biti tudi več deklet, kot jih je doslej bilo y tem predlogu in da bi morali tudi posamezne naše dejavnosti (krožki) dobiti svoje pred-stavnike. Vse to se da zagotoviti v okviru obstojefie zbrane liste kandidatov za novo predsedstvo. Potrebno je samo, da kadrovska komisija se enkrat preveri, ali so biii začetno postavljeni kriteriji dovolj učinkoviti ali ne. To bi bila naloga kadrovske komisije. Predlagam, da bi bili člani sekretariata iniciativnega odbora tudi člani kadrovske komisije.« V razpravi so sodelovali Igor Žitnik, Janez Dolničar, Milan Meden, Bojan Zornik, Janez Golias, Janez Zupan, Zvone Cvek. SKLEP 1: Krotko Miha se da ria listo za člana sekre-tariata iniciativnega odbora. 7 proti, 7 vzdržanih, ostali za SKLEP 2: Clani sekretariata iniciativnega odbora so: 1. Zvone Cvek sr. šole 2. črne Boris gosp. 3. Miha Krotko TK Šiška 4. Bogo Sest predsednik 5. Kavčič Boris osn. šola 6. Zornik Bojan TK Moste 7. TK Šiška imenuje člana v roku 7 dni 8. AO za novo Zvezo mladine enega člana 9. sekretariat predsedstva RK ZMS enega člana 10. Janovsky 3 proti, 4 vzdržani, ostali za SKLEP3: Predsednik iniciativnega odbora za sklic nove MK ZMS Ljubljana je Bogo Sest. 1 proti, 6 vzdržanih, ostali za SKLEP4: Sekretar iniciativnega odbora za sklic nove MK ZMS Ljubljana je BORUT JAN0VSKY. 6 vzdržani, ostali za SKLEP5: Kadrovska komisija je sestavljena iz čla-nov sekretariata iniciativnega odbora Ad 2/ Aktualne naloge v zvezi s prenosom funkcij Janez Dolničar informira navzočeoprofesionalnih, ki delajo na MK ZMS Ljubljana: 1. za področje idejne vzgoje, kulture in tiska je Ja-novsky Borut zaposlen s polovičnim delovnim časom, in se s 1. julijem kot sekretar iniciativnega odbora zaposli s polnim delovnim časom. 2. Za področje organizacije (organizacijsko tehnični sekretar) je Ivan Kuhar, ki še ostaja na tem področju. 3. Za področje brigad je s polovičnim delovnim časom, za obdobje štirih mesecev redno zaposlen tov. Starman Janez. 4. Kot strokovni sodelavec na področju gospodar-stva je Boris Crne zaposlen s polnim delovnim časom. Tov. Janez Dolničar predlaga, da tov. Bogo Sest s 1. julijem stopi v redno delovno razmerje (z ozirom na obseg delovnih nalog) in s 1. septerfibrom stopi v delov-no razmerje tudi tov. Cvek Zvone kot sodelavec na pod-ročju šolstva. Tako bi struktura profesionalcev pri MK ZMS izgle-dala takole: 1. profesionalni predsednik 2. profesionalni sekretar 3. profesionalni sodelavec s področja gospodarstva 4. profesionalni sodelavec s podroftja šolstva 5. profesionalni organizacijsko tehnični sekretar. V sedanji situaciji imamo zaposlenega tudi mentorja za področje Most, tov. Mira TopolinjaKa, za katerega smatramo, da bi bilo zelo koristno, da na tem delovnem mestu še ostane, moramo pa se pogovoriti s Skupščino občine Moste-Polje, če je pripravljena tega mentorja tudi financirati. Sedanji iniciativni odbor je kompetenten, da razprav-Ija o vseh novih zaposlitvah. V razpravi so sodelovali Stojan Krebelj, Janez Dolni-čar, IgorŽitnik, Marinček Gorazd, Aleš Kardelj, Dušanka Janežič, Milan Meden, Bogo Sest, Živko Pregl, Peter Pauk. SKLEP 1: Profesionalizira se samo Bogo Sest, Ja-novsky Borut pa dela s celim delovnim časom. 1 vzdržan, ostali za SKLEP2: Funkcije odredbodajalca opravljata od 23.junija dalje sekretar in predsednik iniciativnega od-bora. 2 vzdržana, ostali za Ad 3/ Priprave na sklic nove seje mestne konferen-ce Janez Dolničar: »Iniciativni odbor mora pripraviti program dela mestne organizacije, dopolniti pravila in pripraviti poslovnik. - Predlagam, da bi komisijo za phpravo programa vodil predsednik iniciativnega odbora tov. Bogo Sest. - Predlagam, da združimo komisiji pod točko b in c v enotno komisijo za pravila in poslovnik s tem, da bi ko- misija za izdalavo potlovnika predttavljala podskupino. Celotno komiaijo bi vodil Mkratar iniciativnaga odbora tov. Borut Janovtky, podskupino pa tov. Zvone Cvek. - S pomočjo ankate, ki ie bila dana vnm prisotnim, bi zbrali posamazn« komiii/e. Pri komfsiji pod točko a pa bi ia vsak prtpiaal, na katarem podrofiju ieli sodelovati pri pripravi programa (oanovna lola, marksistični kroi-ki •..). Vodja komraij bodo v 14 dncvnem roku, ko bo an-keta obdalana, tudi sami priapevali k čim boljSemu filan-stvu v komisijah (ustno kontaktiranje...),« V razpravi so sodelovali Janez Dolnifiar, Borut Ja-novsky, Igor Žitnik. Borut Janoysky predlaga, da anketne liste pošljemo vsem tistim, ki jih ni na danalniem sestanku in sa z njimi tudi pogovorimo o sodelovanju. Tov. Janez DotniCar predlaga, da se aprajme predlog, da je 25 Ijudi minimatno Iteviio, 8 katerim lahko inicia-tivni odbor uspeino dela. 8KLEPI: Na nadaljnje seje iniciativnega odbora se vabi vse člane konference in tudi tiste Clane, ki so pred-lagani za nnvo pradaadatvo, pa niso ftlani konference, ter ti8te člana staraga predsadatva, ki tudi niso bili pred-lagani za člana konference, Minimalno število za moi-nost, da zafine ta odbor delati, predatavlja 25 priaotnih članov, med katerimi mora biti najmanj 2/3 članov sek-retariata, ki amo ga izvplifi. 1 vzdržan, ostali za SKLEP2: Delb prve komiaija vodi tov. Bogo Šest. 2 vzdržana, ostali za 8KLEP3: Dalo druge komiaije vodi tov. Borut Ja-novsky. 2 vzdržana, ostali za. SKLEP 4: Podskupino druge komisije vodi tov. Zvo-ne Cvek. 1 proti, 8 vzdržanih, ostali za Ad 4/ Razno. a) Boris Crne; »Z ozirom na vse zadnje dogodke v zvezi s pripravo nove konference in v zvezi s sestanki predsedstva Mestne konference ZMS Ljubljana predla-gam, da danes iniciativni odbor sprejme predlog, da se formira pri MK ZMS Ljubljana aktivzveze komunistov.« V razpravi so sodelovali Bogo Sest Boris Crne, Ja-nez DolniCar, Dusanka Janežič, Igor Zitnik, Živko Pregl. Iz razprave je sledilo, da je iniciativa vsekakor dobro-došla. b) Zapisnik tega sostanka se poSlje vsem članom konference. c) Napravi se predlog akcijskega programa iniciativ-nega odbora (napravi sekretariat), do sklica konference, v katerem predvidijo vse naloge, ki jih moramo opraviti, da bo konferenca čimprej in čimbolje pripravljena. d) Komis»e se morajo čimprej formirati. e) Bogo Sest se v imenu Boruta Janovskega in y svojem imenu zahvaijuje za izkazano zaupanje in prosi vse, da aktivno sodelujejo pri bodočem delu iniciativne-ga odbora. Zapisnikar: Meta Kleindienst ZAPISNIK II. seje iniciativnega odbora, ki je bila dne 8. julija 1971. od 17. do 19.30 ure v sejni dvorani Doma družbenih or-ganizacij, Komenskega 7, soba V/118 Prisotni: Boris Crne, Anton Fridl, Josip Miškulin, Ja-kob Kermelj, Gorazd Marinček, Mladen Svarc, Boris Novak, Tomaž šolap, Marinka KtlzmiC, Fani Deielan, Nada Kužnik, Jani Sefman, Vena Smaidek, Milena Kne-ževič, Anton Perme, Jure Žagar, Zlatko Pavčnik, Miha Krotko, Tone Ipavic, Jožica Kavšek, Igor Vidmar (Radio Student), Borica Ocvirk, Vesna Dvomik, Miro Topoli-njak, Alek Kapus, Marjeta Lesar, Stojan Krebelj, Branko Milovanovič, Boris Trošt, Janez Starman, Mira Oukič, Miroslav Mikolič, Slavko Bem, Ivan Kuhar, Bogo Sest. Dnevni red: 1. Potrditev in sprejem zapisnika iniciativnega odbo-ra 2. Predlog programa dela do sklica nove konference 3. Razno Pred prvo točko dnevnega reda je iniciativni odbor spremenil sklep prejSnje seje, ki govori o sklepfinosti 10. Po novem sklepu ni potrebna dvotretjinska večina čla-nov sekretariata v času poletnih mesecev. SKLEP: Tekst prejšnjega sklepa se spremeni samo v zvezi s člani sekretariata: »Za delo iniciativnega odbo-ra ni nujna dvotretjinska prisotnost filanov sekretariata v času poletnih mesecev.« Soglasnol Ad 1) Potrditev in sprejem zapianika iniciativnega odbora Mladsn švarc: Glede zapisnika prve saje iniciativnega odbora imam precej pripomb, ki izhajajo iz refarata tov. Janeza Dolni-carja. Iz zapisnika je razvidno nekaj stvari, ki so za nas ne8prejemljtve. Na drugi strani piše, da je eden izmed vzrokov, da vo-lilna konferenca ni uspela, tudi nastop akcijskega odbo-ra za novo Zvezo mladine. Na ta način se nam podtika, da^smo eden izmed vzrokov za neuspeh volilne konfe-rence in to je za nas nesprejemljivo. Seznanjeni ste, ča srtid bili mi popolnoma demokratično kandidirani, po-stopek je bil pravočasen in demokratično izveden. Mis-lim, da mi nismo bili vzrok za neuspeh konference, am-pak je bil vzrok ne samo v subjektivnih napakah posa-meznih tovarišev prejšnjega vodstva, ki se v zapisniku nakazujejo kot težave v organiziranosti itd., ampak v de-janski usmeritvi politike celotnega vodstva mladine v Ljubljani. Mislim, da je akcijski odbor samo konstruktiv-nopripomogel k reševanju situacije v Ljubljani, mislim, daie to stališče dejansko skupno vsem nam. Mi smo sodelovali v vseh razpravah in dali načela, za katera se zavzemamo pri sestavljanju poslovnika, sodelovali smo v delu sekretariata in iniciativnega odbora in v samem iniciativnem odboru in smo bili tudi pripravljeni prevzeti odgovornost za vodenje organizacije Zveze mladine. To ne more biti vzrok za neuspeh, mi se zavzemamo za neko novo politiko, in ta naša stališča smo tudi predložili konferenci in ji dali možnost izbora, možnost alternative. Naše mnenje: 1. Spremeniti je treba okostenele strukture, 2. druga naša mnenja o osnovni usmeritvi politike Zveze mladine smo zelo jasno podali v programskih iz-hodiščih in na njih bomo vztrajali. Ko bodo jeseni spet volitve, bomo še naprej zastopali naša mnenja, če se bodo menjali samo Ijudje na MK ZMS, politična izhodišča organizacije pa bodo ostala ista. Druga načelna pripornba je okoli Staneta Florjančiča. Ne vem, kako je bilo z njegovim odstopom, vem pa to, da-je vodstvo MK Janez Dolničar, Milena Benet in sek-retariat, to vedelo že v petek, konferenca pa je bila šele naslednji teden. Mislim, da so imeli dovolj časa, da nas obvestijootem stanju. Bilojepopolnomajasno, da ni bil nihče za to, da bi se spremenilo vodstvo in da bi bili naši kandidati izvoljeni, ker bi se potem nekako spremenila siruacija v mestu Ljubljana. Proti nam je bila tudi Repub-lišfca konferenca ZMS Ljubljana. Janez Dolničar je v svojem referatu tudi navedel, da je na njih padel očitek, kako so mogli tako slabo sode-lovati z bodočim predsednikom, da še na volilno konfe-ruico ni prišel. Na to postavljam vprašanje, zakaj so nam odstop pri-krTvali Janez Dolničar, Milena Benet. Da so nam prikri-vali je popolnoma jasno, to pa za to, ker je Janez Dolni-čar na volilni konferenci najprej izjavil, da je Florjančič službeno odsoten, na kar je Milena Benet isto ponovila in poudarila, da je Stane Florjančič zelo sposoben, in da gakljub temu izvolimo. Potem je šele Živko Pregl pove-dal resnico. Zahtevam, da naj bodo na vseh bodočih konferencah enake možnosti za vse kandidate. Na zadnji konferenci mi nismo imeli enakih možnosti. Medtem ko so vse ko-misije sklepale mimo nas in nas niso niti vabili na vse sestanke, so vse komisije podprle Staneta Florjančiča, čeprav smo mi pravočasno dali svoje kandidature. Na sami konferenci naj bi imel Stane Florjančič glav-ni programski govor. Tu je zelo jasno pokazano, v kakš-nem položaju bi bili naši kandidati proti uradnim kandi-datom. Zelo jasnoje bilo, kdo je kandidat vodstva, kdoje kan-didat AO proti dosedanjemu vodstvu. Mislim, da za has ni sprejemljiv način obravnavanja AO in njegovih kandi-datov. Na tretji strani zapisnika piše, da AO izvoli enega čla-na v sekretariat. Mi smo se zmenili, da bo to eden izmed nas, ker ne bomo vsi ta čas v Ljubljani. Tam tudi piše, da bo ta kandidat skrbel, da se vse pripombe akcijskega odbora vnesejo v gradiva MK ZMS do tiste meje, ki so MK ZMS sprejemljive. Mi ne vemo, kaj je sprejemljivo za MK ZM in kaj ni sprejemljivo za MK ZMS. Zato bi še enkrat poudaril, da smo mi aktivno angažirani mladinci, da spadamo po vseh kriterijih v članstvo ZM Ljubljane in zato je vprašanje, kaj je sprejemljivo in kaj ni sprejem-Ijivo za ZM. Akcijski odbor je sestavljen iz članov ZM in je zanj sprejemljivo tudi vse, kar predlaga, mislim, da je to več kot jasno. Živko Pregl je rekel na seji konference, da demokracija nima meja in slab aplavz na njegov go-vor je povedal, komu je do demokracije, komu pa celo do takih stal'šč ni. Potem sledijo še pripombe: Za prvo sejo iniciativnega odbora niso dobili vabil vsi člani akcijskega odbora, nakar smo se morali sami ob-veščati. Mi sodelujemo v sekretariatu z enim predstav-nlkom, in na komisijah s predstavniki glede na razpolož-Ijiv čas, zato sem se zmenil s tov. Šestom in Janovskym, da se vsem članorn akcijskega odbora pošiljajo vabila za vse seje. Napisal sem tudi seznam vseh naših članov in se v imenu vseh opravičujem za morebitno odsotnost na bodočih sejah. Vse naše pripombe pa bomo dali še do jeseni. In še načelno o kadrovanju. Volilci bi se morali odlo-čati o velikem številu kandidatov, in jih nekaj tudi izvoliti, kot piše y zapisniku, da bi se na ta način lahko pomšilo ravnovesje v novem predsedstvu, 6e izhajamo iz izho- dišča, da je predsedstvo sestavljeno iz ene tretjine č!a-nov iz terena, ene tretjine iz delovnih organizacij in ene tretjine iz šol. 0 programskih izhodiščih vztrajam, da je treba pre-prečiti vsako selekcioniranje kandidatov, razen na tistih instancah, ki jih direktno volijo. Pri tem principu kadro-vanja ne gre za nas same, ampak nam gre za spremem-bo politične usmeritve in imamo jasno nakazano, za kakšno smer se navdušujemo v naših programskih iz-hodiščih. Tu bi postavil vprašanje: Široka ali zaprta lista? Ta debata je za nas nesmiselna. Kdor koli je predla-gan, naj bo tudi na listi. Konferenca ne more biti samo glasovalna mašina, zato je tudi potrebno imeti dejansko usposobljeno konferenco. Konferenca se bo usposobiia skozi delo in dejavnost ter skozi lasten študij, ne bo se pa usposobila, če bo tukaj ena elita, en predsednik in en ozek sekretariat, ter predsedniki komisij, to je nemogoč nastop. (121) (122) ki ga je ustvarila RK ZMS na za nas nespre-jemljiv način. Prvič, da je predsedstvo, kar se je tudi zgo-dilopred volitvami, škartiralo Ijudi, nakarjebilozelojas-no, da so škartirali tudi Jureta Avčina in mene, Ceprav sva glede aktivnosti imela lepe karakteristike, tudi lepše kot marsikdo, ki je prišel na listo. Skartirali so nas zato, ker nas niso marali, Jureje bilpreveč revolucionaren ... Mi hočemo, da se to prepreči in nikakor ne moremo pri-stati na to, da bi predsedstvo bilo organ, ki bo usmerjal, kdo bo v bodoče tu. Na ta način ne bo nikoli nastala možnost za neko demokratično akcijo. , Miha Krotko: Daj konkretne pripombe na zapisnik! Švarc Mladen: Celotna razprava naj bi bila pripomba na zapisnik in stališča, ki so bila izrečena. Neznani razpravljalec: Po izjavi Mladena Švarca ta iniciativni odbor skuša predstavljati silo zunaj tega iniciativnega odbora, ne pa znotraj tega iniciativnega odbora, to se pravi, da na pod-lagi razprave, razmišljanja mnenj in stališč, nekje tudi skuša svoja stališča nekje forsirati, da ta stališča uspejo. Za tak način razprave sem, za način, da bi pa kdo nasto-pal kot sila zase, zunaj iniciativnega odbora in s tem diskvalificira telo, ki ga je konferenca pravnoveljavno formirala, oz. potrdila. Moti me predvsem to, da so ti to-variši imeli možnost kot člani sekretariata oz. kot pred-stavniki iniciativnega odbora, niso pa do sedaj teh pri-pomb obravnavali. * Marinček Gorazd: Jaz bi samo apeliral na člane akcijskega odbora, da | naj pazijo pri teh svojih pripombah, da njihovo forsiranje določenih stališč ne bo smrdelo po lažni demokraciji, proti kateri se sami tako borijo, v zvezi s sestavo novega predsedstva, v zvezi z določenimi njihovimi stališči ne pristajajo na demokratično debato in tudi njihova težnja, da bi delovali kot neko telo izven iniciativnega odbora, tudi ni demokratično. Mladen Švarc: 0 tem, ali smo mi sila zunaj iniciativnega odbora ali ne, želim vsem povedati, da smo člani iniciativnega od-bora, imamo pravico kot akcijski odbor obstajati, kar je konferenca tudi potrdila. Kot AO imamo tudi pravico za-vzeti mnenja in jih zagovarjati. Glede članov našega AO imamo težave. Clani, ki bodo sodelovali, tukaj več ali manj sodelujejo v teh or-ganih kot posamezniki. Njihova mnenja ne izražajo nuj-na mnenja AO, ki se je pred kratkim sestal in smo vsi tis-ti, ki smo bili v Ljubljani, zavzeli to stališče. Če bi imel po-sameznik drugačncstališče, bi ga lahko zagovarjal tu"di znotraj iniciativnega odbora. Naš predstavnik, ki je bil na seji sekretariata iniciativnega odbora, se z mnenji, kj jih danes izražam, popolnoma strinja. Na sejo sekretariata ni bil preveč pripravljen zaradi pomanjkanja časa. 0 tem, ali mi hočemo forsirati neka stališča, to je spet stara obtožba - delujte kot posamezniki, ne pa or-ganizirano. - Mi smo jasno povedali, da je možnost, da se nekaj doseže v tem, če se vzamemo skupaj, ne če de-lujemo v nekem birokratskem sistemu, vsak posamez-nik se za nekaj trudi. Obtožbe, da naj bi nekaj sforsirali, so zame nesprejemljive. Jaz sem za to, da če se strinjate s tem, nas podprete, če se ne strinjate, potem jasno po-vejte, da se ne strinjate. Nikakor pa ne moremo sprejeti tega, da se zavzemamo za neko lažno demokracijo. Ni res, mislim da je demokratično, da smemo povedati svoje mnenje. S takim načinom birokracija operira že dolgo časa in mislim, da je treba s tem končati. Stojjan Krebelj: Zapisnik 1. seje iniciativnega odbora sem prebral in predlagam, da glasujemo, ali je zapisnik sprejemljiv ali Črne Boris: Mislim, da je najvažnejše to, da pogledamo sklepe in da vidimo, če so sklepi pravilno formulirani in ugotovi-mo, kaj je bilo do sedaj storjenega. Mladen Švarc: Povedal bi rad, kaj sploh pomeni sprejemanje in po-trditev zapisnika: 1. ugotovi se, če ja zapisnik v redu napisan 2. pripombe na zapisnik pa pomeni to, če ima kdo še kakšne pripombe glede na izjave, ki so bile dane. Te pri-pombe se dajo v zapisnik. Bogo Šest: Pripombe, ki so izrečene danes, bodo v zapisniku II. seje iniciativnega odbora. 0 zapisniku 11. seje bomo razpravljali na prihodnji seji iniciativnega odbora. Miloš Mikolič: Zapisnik odraža načela, ki smo jih zavzeli. Glede Švarcovega stališča do odstopa od kandidiranja tov. Florjančiča pa lahko povem to, da Dolničar Janez ni o njegovem odstopu vedel ničesar, ker je pismo o odsto-pu prišlo šele en dan po konferenci na MK ZMS. Živko Pregl pa je odšel med konferenco ven in vprašal Florjan-čiča, zakaj ga ni na konferenco. Mislim, da je to jasno; napaka je bila samo v tem, ker Dolničar ni preveril pred konferenco, ali bo prišlo na konferenci do programa ali ne. Mislim, da tudi ni nujno pošiljati vsem članom AO vabila za seje sekretariata, in da naj člani AO zberejo enega člana, kateremu se bo pošiljalo vabila, če ga ni v Ljubljani, ga nekdo drug nadomešča. Glede Svarcovih pripomb o predsedstvu naj pojas-nim to, da je predsedstvo sestavljeno iz mladine Ljublja-ne in ker je mladina Ljubljane sestavljena v glavnem iz področij (teren, šole, delovne organizacije) in je prav, da je tudi predsedstvo tako sestavljeno. Bogo Šest: Ugotavljam, da je razprava o zapisniku prve seje ini-ciativnega odbora zaključena. Predlagam da se pripo-mbe in stališča, izražena v diskusiji, obravnavajo na seji sekretariata. Zapisnik I. seje iniciativnega odbora vam dajem v po-trditev. Bogo Šest: Trenutno smo brez ene administratorke, ker sta obe odsotni. Problem je v tem, ker ne najdemo nobene dru-ge v zameno, čeprav smo sprejeli sklep, da vzamemo eno administratorko za nedoločen čas. Tone Ipavic: Želim pojasnila glededohodka Janeza Dolničarja, kar je bilo obravnavano na seji sekretariata. Bogo Šest: Janez Dolničar ima štipendijo na sindikatih. On je nas prosil, če se mu v Času od julija, ko mu preteče delovno razmerje, pa do oktobra, ko ni nikjer socialno zavarovan, štipendijo, ki jo refundira sindikat, izplačamo v obliki pla-če. On je prosil, da mu tudi plačamo prispevke na šti-pendijo, ker bi biia ta štipendija približno v višini 100.000 dinarjev. Mi smo najprej sklenili, da mu pri-spevkov ne plačamo, da se pa od 100.000 dinarjev od-štejejo prispevki, smo pa pristali. Pozneje smo sprejeli sklep, da če znaša njegova štipendija več kot 60 % od osebnega dohodka, ne bo MK plačala nobenih prispev-kov, če pa znaša njegova štipendija manj, pa bomo pla-čali prispevke. Mislim, da ne zahteva preveč, ker bi bil lahko še naprej v službi kljub preteku mandata, zato ker je bil v nedoločenem delovnem razmerju. Mladen Švarc: Jaz sem že prej predlagal in dajem ponovno predlog iniciativnemu odboru, da sklenemo, da delovno razmer-jezaposlenim pri MKZSM tako poteče s potekom man-data. Mislim, da se bo v bodoče sprejelo tudi to. Tisti, ki so zaposleni, so voljeni funkcionarji, to je dru-gi moj predlog. Mi imamo Borisa Črneta in drugi predlog je za Zvoneta Cveka, da bi bila zaposlena kot strokovna sodelavca. Mislim, da smo mi le politična organizacija in ne strokovna, in da imata ta dva večjo odgovornost, kot da samo izdelujeta neke materiale. Mislim, da je to, kar delata, bolj politična funkcija kot pa čisto strokovna. Mislim, da so tudi te funkcije voljene in odpoklicane od konference. Predlagam tudi, da bi predsednik iniciativnega odbo-ra sestavil kratko poročilo, ki bi vsebovalo: 1. kratko informacijo o stanju, kdo je zdaj zaposlen pri MK ZMS in kakšne OD ima 2. pregled nad pravilnikom o OD in o njihovi višini. Bogo Sest: Jaz se s tvojimi pripombami strinjam. SKLEP: Predlog Mladena Švarca se sprejme 2 vzdržana, ostali za. Zapisnikar: Meta Kleindienst Draga tovarišica, dragi tovariš! Žal malce pozno zaradi tehničnih težav Ti po-šiljamo naše gradivo pred volilno sejo Mestne konference. Verjetno si o naši dejavnosti že sli-šal, saj sta AO N ZM in mladinski aktiv II. gim-nazije predlagala Mestni konferenci kandidate za člane predsedstva in za predsednika MK ZMS. Menimo pa, da se boš do naših kandidatov in zahtev lažje opredeljeval, če boš seznanjen s programskimi izhodišči, ki so osnova za diskusi-jo in obenem tudi predstavljajo naše zahteve ne le za formalno, ampak tudi vsebinsko reorgani-zacijo Zveze mladine kot dela družbenopolitič-nega sistema. Dosedanje vodstvo Mestne konference Zveze mladine je po našem mnenju delalo slabo in z doseženimi rezultati svojega dela ni opravičilo zaupanja članov konference. Nekateri funkcio-narji tega vodstva ne kandidirajo več, vendar nove osebe, ki nam jih predstavljajo kot kandida-te, ne obetajo bistvenih sprememb v delu MK ZMS ali njeni politični usmeritvi. Zveza mladine taka, kot danes je, in njeno se-danje vodstvo ne predstavljata mladine ali nje-nih interesov. Zato na teh volitvah ne gre za to, ali boš volil ali volila tega ali onega kandidata, prav tako ne gre za to, ali je morda novi kandidat, ki ga podpira vodstvo MK ZMS, sposobnejši od svojih predhodnikov. Kandidati Akcijskega programa za novo Zve-zo mladine in mladinskega aktiva II. gimnazije predstavljajo alternativo samovolji mladinskih vodstev, njihovi dosedanji politiki in njihovi ma-nipulaciji z mladino. Na odločitev, ali nas boš podprl, ne moremo in nočemo vpli^ati; s svojo odločitvijo in s svojim glasom na seji konference pa boš nedvomno lahko vplival na bodoče delo in vlogo Mestne konference Zveze mladine. za AO N ZM Kandidati AO N ZM: za člane predsedstva: Igor Antič, Jurij Avčin, Janez , Golias, Lev Kreft, Boris Novak, Mladen Švarc, David .. Vodušek, Samo Vrtačnik za predsednika M.K ZM: MLADEN ŠVARC akcijski odbor za novo Zvezo mladine PROGRAMSKA IZHODIŠČA KAKŠNE SPREMEMBE PRAVIL MK ZM IZAHTEVAMO? |> Dosedanji pravilnik MK ZM se je izničil v vsa-i kodnevni praksi in danes predstavlja le še list po-\ pisanega papirja. Predsedstvo in sekretariat sta si po tihem pod- , aljšala mandat za skorajpol leta, ne da bi imeta te Ipravice. Sejo volilne konference sta sklicalapo do- | ločilih novega pravilnika, ki ga konferenca še ni sprejela. Spremembe, kijih tako sklicanikonferen- ci predlaga predsedstvo MKZM, so formalne na- rave, saj dejanskih sprememb nismo mogli priča- \kovati. AON ZM ne bo predlagal sprememb posamez-vmh določil, ker bi v tem primeru moral predlagati Vnov pravilnik v celoti, tega pa bi moral sestaviti brez sodelovanja vseh prizadetih. i VendarpaAONZM in kadidatiskupne listeAO \NZM in aktiva II. gimnazije zahtevajo. 1 - da se uredi položaj profesionalcev pri pred-isedstvu MKZM. Doslej so bili zaposleni za nedo-lločen čas, kar je nezdružljivo z demokracijo in s Item, da se voli konferenca ali predsedstvo. Zato \predlagamo, danajse dobazaposlitveprofesional-| cev omeji s trajanjem mandata predsedstva oziro-yna konference. Tako bise profesionalizem omejil, Profesionalci pa bi bili pod demokratičnim nadzo- rom, njihovo delo bibilo zvezano z večjo in direktno odgovornostjo, zaposlitev pa odvisna edino in samo od zaposlitve, - v pravilaje treba vnesti vse oblike dejavnosti (javne tribune, problemske konference, komisije predsedstva in delovne skupine), opredelitinjihove pristojnosti in zagotoviti dosledno javnost dela or-ganov MK ZM, - da je treba onemogočiti kooptiranje v pred-sedstvo, ker se na ta naČin postavlja člane konfe-rence pred izvršeno dejstvo, ali pa ta institucija celo omogoča vstop vpredsedstvo skozi mala vra-ta, - daje treba ukiniti omejitve, ki jih predstavlja samo dvakratna možnost reelekcije. To je privid demokratičnosti. Edina omejitev za sodelovanje mladincev naj bo starostna meja (27 let), -^ da je treba s pravilnikom MK ZM zagotoviti možnosti vsaki inidicativi mladincev, torej ne le svoboden pretok informacij in pa odgovornost vodstva, ampak tudipodatimožnost za akcije m/a-d/ne. 1. ZVEZA MLADINE, NJENA DOSEDANJA IN BODOČA VLOGA Zveza mladine je družbenopolitična organizaci-ja, ki formalno združuje vso mladino od 14 do 27 in kot taka predstavlja del družbenopolitičnega sis-tema. Prehodna formalno č/anstvoje pomenilprelom-nico v delu ZM, hkrati pa sprožil vrsto vprašanj, problemov injasneje nakazal diferenciacijo znotraj ZM. ZM se je vsaj formalno odprla, nehala je biti kadrovska organizacija (kot SKOJ) ali pa narodno-frontovska tvorba (kot L/udska mladina Jugos/avi-je). S tem da/e v svojih dokumentih vodstvo ZM potrdilo tako stanje, seje odpr/o vprašanje bodoče vloge. ZMje od reorganizacije v letu 1968 posta-ja/a vse bolj samostojna, torej ne več transmisija za izpeljavo odločitev političnega vodstva. Vendar pa se/e tu pojavilo novo in žgoče protislovje. ZM je namrečpostala bolj samostojna, obenem pa del družbenopolitičnega sistema, zadovoljna z doseže-nim; v danem prostoruje namrečZM predstavljala sistem sam, ne le kot njegov izvrševalec, ampak kot aktivni soustvarjalec. Prav taka v/oga paja za-htevala odZM to, da dejansko postane zastopnik interesov mladine. Toje vodstvuZM delno uspelo; delno zato, ker bi z dosledno izpeljavo takih zahtev moralo iti dlje vsvojih zahtevah in akcijah, kotje pa hotelo. Nastali so lepo napisani programi, z njiho-vim pisanjem pa seje angažma mladine kanaliziral v slepo ulico, na koncu katere pot naprej zapira vodstvo ZM. Mladina (delavci, študentje, srednješolci) poraja vsak dan nove revolucioname težnje po presega-nju stvarnega stanja. Zato mora bitiZM revolucio-narna in usmerjena v preseganje stvarnega stanja, kar pomeni, da mora prevajati zahteve mladine v obstoječi sistem in ga preseči z uresničevanjem teh zahtev. Da se ustvari taka nova ZM. je treba upoštevati vsesile, kiseza to prizadevajo. Navidezprotislovni ukrepimladinskih vodstev imajo dvojni značaj: pri-lagajanje situaciji in ohranjanje sovjega položaja, moči odločanja in dejanske vloge. To seveda nipo-sledica enotnsoti ali monolitnosti znotraj vodstev, Predvsem tendenca prilagajanja situaciji lahko od~ pira možnost za demokratične razprave in akcijo; akcija sama pa lahko povzroči bojazen vodstva za svoj obstoj in s tem za samoreproduciranje seda-n/e strukture v ZM, s tem pa tudi represi/o m po-larizacijo sil. Mladina sama teži k revolucioniranju sistema, vendar je sistem in ZM kot njegov del vseobsežen, represiven. Prav s tako zastavljenim sistemom Je onemogočeno organiziranje. interesi mladine se stekajo v obrobne probleme, manifes-tacije, v delovanje na nivoju aktiva, čeprav se pro-blemi dajo rešitiz istočasno akcijo na vseh nivojih. Sprememba ZM seda doseči s spremembo sis-tema, sprememba sistema pa ne z abstraktno ak-cijo, ampak s prizadevanjem za spremebo celote in njenih posameznih delov. Gre za borbo za oblast, torej za spremen/eno, novo politično usmeritev vodstva ZM. Obenem in enako pomembna pa so prizadevanja za demokratizacijo odnosov znotraj ZM. Onemogočiti je treba vodstvom, da bi se s svojim položajem okoriščala ali lahko okoriščala in blokirala, atomizirala in razbila vsakršno gibanje, mnenje ali akcijo v samem začetku. Vzpostavitije treba direktno odgovornost, onemogočiti manipu-lacije (kot na primer z navideznim prehodom k in-teresnim skupnostim ali z organizacijami, s pro-blemskimi konferencami, dogovarjanjem, kije di-rigirano ipd.). Toje možno, čeje podana možnost kritike. Možnost kritike in kritika sama pa zahteva-ta akcijo. kajti sicer se kritika izniči, postane ogle-dalo, v katero nihče ne gleda, namesto da bi bila osnova in smerokaz za akci/o. Nova ZM ne more bitirevolucionarna navzven. če biobenem bila not-ranje sklerotična struktira; to b/jo onemogočilo že v sami zasnovi. 2. ZVEZA MLADINEIN DRUŽBA Zveza mladine se ne sme omejevati samo na probleme, ki prizadevajo mladino, kajti v tem pri-meru bi bila ozka, nekoliko sindikalistična, a/ipa bi se izrodila v organ družbenega nadzora in tutorstva nad mladino. Za sedanjo ZM je značilno stanje permanentne krize, kije značilna posledica vseh procesov v naši družbi in ki se izraža v družbenopolitičnem siste-mu. Osnova akcij znotraj ZM je v povzročan/u per-manentne krize, v spreminjanju danega in dosega-nju kvalitetnih sprememb z zavestno akcijo. Per-manentna kriza sistema pa se kaže v nezmožnosti sistema, da bi predstavljal to, za kar se razglaša, vzrok temu pa je družbeno bistvo sistema in kot n/egova posledica prevladujoči odnosi in tenden-ce. Osnova akcije Nove ZMje v preseganju danega sistema v permanentni krizi, v aktivni vlogi ZM in ustrezni usmerjenosti njene politike. 3. POUTIKA INAUENACIJA Delavskirazredvlada prek svojin voditeljev, kiv imenu delavskega razreda vihte meč maščevanja nad vsemi/ki nasprotujejo delavskemu razredu. Sistem zakrkne, delavski razred izgine z barikad in se zadovoljen z večjim kosom kruha umakne nazaj v tovarno, voditeljipa ostanejo in naprej vihte meč maščevanja nad vsemi, ki so proti zakrknjenemu sistemu, ki se že vedno enači z oblastjo delavske-ga razreda. Zadovoljenost delavskega razreda z delno izpeljano revolucijo postane podlaga za od-tujevanje politične moči. Struktura državne oblasti se neskončno zakomplicira in razcepi, a povsod sede isti Ijudje; družbene organizacije in institucije se kar potijo od dela za narodov blagor in povsod isti Ijudje. Pa saj ne gre samo za to, da tudipri nas sede povsod isti Ijudje: smo pač majhna država in ob tako številnih institucijah in organizacijah bi moral biti skoraj vsak polnoletni državljan vsaj predsednik krajevne skupnosti, če naj bi sedelipo-vsod drugi Ijudje. Problem pa je v tem, da ves ta politični monstrum predstavlja odtujeno političo rnoč in da v tem čebelnjaku ves čas nekaj brenči in gomazi od silne dejavnosti, toda produkti te de-javnostiso nesorazmerno majhni. Toje sistem, ki strahotno kokodaka, še preden/e zneseljajce, in s tem vzklikanjem lahko zelo dolgo slepi delavski razred in vso družbo, vendar le do tedaj, ko niso v nevarnosti osnovni ekonomskiinteresi družbe. Od-tujena politična moč potrebu/e za svoj obstoj in tudi za svoj osebni luksuz velike stroške, in lahko obstaja le obpogo/u odtujevanja ekonomske moči. Odraz takih družbenih in ekonomskih odnosov je nastop globoke ekonomske in politične krize siste-ma. Treba/e demontirati forume odtujene politič-ne moči v smisli (politične) socialistične demokra-cije, ki politične odnose vedno znova prevaja na človeka samega, na konkretnega, živega in misle-čega individuuma, V takih pogojih se nihče ne more proglasitiza avantgardo, kajti to bipomenilo, da vodi množice injih navdušuje za neke cilje, ti ci-Iji pa postajajo vse bolj megleni, dokler ne posta-nejo predmet mističnega izročila v posvečen/ stranki. Voditi Ijudi pomeni obrniti jim hrbet. Potrebenin nu/enje torejbojza socialistično de-mokracijo. Toda kako ga začeti? Kako razkrojiti sistem odtujene politične moči? Vse nam znane pobude so se končale tako, daje zakrnel pobudnik sam. Namesto stare zakrnelosti je nastala nova, boljprefinjena. Vendarpa se zdi, da vsa/ vZM ne-katere spremembe lahko ustvarijo vsaj delnojam-stvo, da ZM ne bo veČ samo zveza peščice zdolgo-časenih mladinskih aktivistov, ki čakajo na kako boljše mesto in imajo svojo malenkost za skra/no perspektivni kader. 1. Ne precenjujoč vloge Ljubljane seje vendar treba zavedati, da politično središče predstavlja prav Ljubljana in da ima tore/ mestna mladinska organizacija toprednost, daje v neposrednem sti-ku z vsemi večjimi problemi splošnega pomena za mladino in družbo: in kraj, kjer moramo razpravljati o teh vprašanjih, je še posebno mestna konferen-ca. Njeno predsedstvo /e organ, ki izvaja njene sklepe in pomaga reševati posameznim aktivom ali skupinam aktivov tekoča vprašanja, njegova glavna vlogaje koordinacija dela na področju mes-ta. Ni vloga predsedstva, da si izmišlja probleme in jih vsiljuje aktivom in mladini; gre za to. da bi bilo predsedstvo le organizacijsko tehnična instanca; ne, biti mora politični dejavnik, toda kot tako mora predstavljati mladno, ne pa da bi bilo izoliran sa-moustvarjalec lastne usmeritve. 2. Starostna meja preprečuje stalnost funkcio-narjev na stolčkih, toda nove birokrate vodi pot iz ZM v druge družbenopolitične organizacije. Nujno je preprečiti vsako birokratizacijo že v ZM, saj se iz nje širi kot družbeni rak - seveda ne zgolj po nje-ni krivdi, ampak zaradi celotne usmeritve sistema. Trebaje še posebejpoostritipogoje odgovornosti članov predsedstva dokonference in članov konfe-renc do svojih aktivov. Ta odgovornost pomeni tudi, da vsakogar lahko vedno odpokliče tisti, kiga Je izvolil. če ne izpolnjuje nalog, ki so mu bile za-upane. Odpoklicje sicer skrajni ukrep, do katerega bi včasih mora/o priti, ko gre za očitno zastopanje svojih lastnih karierističnih /nteresov, namesto in-teresov mladine in proti njim. 3. Določanje statusa profesiona/cev, poostreni pogoji njihovega odpoklicain sprejetje pravilnika o nagrajevanju profesionalcev in neprofesiona/cev niso nepomembne postavke. Ne gre za to, da bi bilo delo v predsedstvu amatersko udarniško, saj izgubljeni in dobro porabljeni čas zagotavlja ysa/co-mur pravico do nagrade. Gre pa za kriterije in viši-ne, kijihje treba natančno določiti tako za profe-sionalce, in še posebej za neprofesionalce. 4. Zveze predsedstva z drugimi družbenopoli-tičnimi organizacijami in organiZM same naj bodo tesne in prijateljske, vendar predsedstvo nima niti najmanjše pravice do obstoja, če so njegovi odnosi s temi forumi boljši, pristnejši, tesnejši in po-membnejši z lastno bazo. In prav toje bilo do sedaj pravilo. Odslej mora predsedstvo pred družbeno-političnimiorganizacijamipredstavljati to mladino in njena politična stališča, ne po lastnih karakteris-tičnih teženj. prav tako pa mora predmladino pred-stavljati njen lasten organ, ne pa organ družbeno- političnih organizacij, ki skušajo prek n/enega ma-nipulirati z mladino. 5. Nujnoje zagotiviti možnost notranje demok-racije v ZM. To dosežemo prek: a) ukinitve toge, cehovske strukture ZM same. Treba /e dati pobudo in možnost pobude mladin-cem v aktivih. trebaje omogočiti ustanovitev akti-vov tudi izven znane zborovske strukture, ki zaje-ma šolstvo. delovne organizacije in mladino vinte-resih dejavnostih. Treba je omogočiti njihovo po-vezovanje nedovisno od vodstva MK ZM v obliki akcijskih in koordinacijskih odborov. Tako nosilci iniciativ ali politike lahko sami poskrbijo za uvelja-vitev svojih mnenj, MK pa izgubi zmačaj foruma nad mladino in njenega edinega usmerjevalca za vodstvo ZM, b) večje notranje komunikativnosti (direktne in pa prek sredstev informiranja), c) zagotoviti je treba možnosti direktnega na-stopa in vplivanja na delo organov ZM. To bi bilo mogoče prekjavnih tribun, na katerih bi povzetek razprav prisotnih imel ve/javo sklepa organa ZM in bi tako pomenil priporočilo, pa tudi določen pritisk na predsedstvo in sekretariat ZM, d) uveljaviti je treba načelo javnosti dela orga-novZM. kajti s tem bi se onemogočilo kabinetsko ustavar/anje političnih odločitev. poostrila pa bi se osebna odgovornost za delo, mnen/a, ravnanje in glasovanje funkc/onar/ev ZM. 4 KADROVSKA POLITIKA ZVEZE MLADINE Sam termin kadrovin kadrovske politike je sicer slab, ker ima še vedno aktivističen priokus, pri-okus filtriranja, konspiracije, spletkarstva in prisi-Ijevanja. Ker pa bistva stvari ne moremo spreme-niti tako, da zamenjamo termin, gre bolj za to, da izrazimo naša stališča do kadrovske politike. ZM ni institucija mladih »samoupravljalcev« na način »vbijanja v mozeg«. Njena domena je politi-ka, ne pedagogika. Kolikor ustvarja kadre za druž-bo, se to ne dogaja s pomočjo vzgajanja, ampak političnega delovanja. Samo odprte demokratične možnosti za delovanje mladine lahko omogočijo svobodnega in kritične duha. Karpa se tiče kadrovske politike za lastne potre-be, torejzbiranja kandidatov v organizacijskistruk-turi, je treba upoštvati bolj individualno iniciativo kot pa metafizične abstraktne formu/e kadrovske politike. kijo biizvajala kadrovska komisija. Vseka-korje treba preprečiti vsako filtriranje kandidatov, razen na tistih instancah. kijih direktno volijo. Prav tako nikakor ni potrebno tekanje za Ijudmi, prošnje in moledovanja. ki se včasih končujejo s pravo pri-si/o, kajti to ni način, s katerim bi lahko zagotovili, da bi novi kadri kvalitetno izpolnjevali naloge. 5. IDEJNO POUTIČNO DELO Idejno politično delo ne more in ne sme pred-stavjati idejno politične vzgoje kot dela z mladino, saj se še tako dobro mišljena v taki obliki sprevrže v svoje nasprotje, v manipulacijo z mladino v ime-nu objektivnih interesov te mladine, ali pa celo za objektivne interese mladine. V takem primeru se idejno politično delo še zmeraj degradira v element sistema. Akcija mora namreč temeljiti na zavestni odločitvi njenih nosilcev sicer se prej ali slej izrodi in na njeni osnovi lahko zrastejo razne anomalije in birokratske deviacije. Za zavestno akcijo paje tre-ba upoštevati osebnost posameznika in sicer svo-bodno ter kritično. Temu ustrezno mora biti tudi idejno politično delo ko ne gre večza družbenopo-litično delovanje in usposabljanje, ampak tudi za osveščanje. Vendar pa tega osveščanja ne more-mo zastaviti kot plod mesijanske vloge komsij za družbenopolitično usposabljanje mladine in idejno politično delo z njo, ampak kot aktiven odnos vseh (posameznika, organizacij, njihovih organov. šol-stva, tiska, družbenopolitičnega sistema in njego-vih nosilcev). Prisotenje idejni boj, kipaje le ena pojavnih ob-Hk protislovij v družbi kot celoti. Kaže se v nasta- janju in zamiranju idej, karje odvisno odgibanj nji-hovih nosilcev - ter od tega, če se ta gibanja obdr-žijo. Idejni boj znotraj ZM se kaže na teoretičnem in praktičnem nivoju, torej v uresn/čevanju teorij a/ipa v uveljavljanju nosilcev teh teorij. To se ust-rezno kaže tudi v delu komisij za idejno politično delo, njihovih programov, hotenjih in rezultatih nii-hovega dela. Program komisij za idejno politično izvajan/e tega programaje del aktivnosti vodstevZM. Zato je odvisno od tega, kakšno vlogo igrajo ta vodstva in kakšnaje njihova politična vloga ter usmeritev, tudi delo teh komisij. Le v takem kontekstu lahko nanje gledamo; zato pa od prizadevanj za ustvarja-nje nove, revolucionarne ZM ter uspešnosti akcij za zagotovitev tega konceptaje odvisno tudibodo-če delo komisijza idejno politično delo ter niihova funkcija. Dilemaje pred nami: manipulacija (pa naj bo še tako dobro mišljena) ali objektivnost. Tisti trenutek, ko ugotovimo, da mora biti idejna vzgoja objektivnega tipa, vemo, da tega ne moremo več imenovati vzgoja, vsaj ne vzgoja z vzgojiteljem in gojencem. ZM je seveda samo eden izmed faktorjev, ki vplivajo na mladino. Vsak mladinec gre skozi šol-skisistem, fantje morajo služiti vojaškirok (moral-no-politična vzgoja), nanj vp/ivajo sredstvajavnega obveščanja (tisk, radio, TV), knjige itd. Zatoje ZM kot družbenopolitična organizacija le en faktor in sama zase ne more vplivati na graditev predstav o družbi. svetu ipd. Se več- tudine bismeia vplivati na vzgojo, v taki meri kot danesje - ravno narobe. ZMje organizacija. kjer na/bise te ideje in njihovi nosilci uveljavljali, delovali in soočali med seboj, pa tudi s problemi. Odtujevanje svobodeje posle-dica tega, ker se mladina ne zaveda, da Jo ima. 6. INFORMIRANJE Prav gotovo predstav/ja tudi odprtost informa-cijskega aparata stopnjo demokratičnosti nekega političnega sistema oziroma delujočega foruma. Pretok informacij odraža stanje in dogajanja, ob-enem pa predstavlja možnost manipulacije. Le-to pa lahko izvaja tisti, ki drži sredstva informiranja v svojih rokah ali pajih kontrolira s cenzuro in vsilje-no samocenzuro. Zaradi take funkcije sistem infor-miranja (radio, TV, dnevni in revialm tisk, knjige, di-rektne komurikacije in druge oblike informiranja} predstavljajo izredno važen pa tudi zelo občutljiv del sistema. Zaradiodpora do manipulacijpride dozavestnih akcij, katerih ciljje onemogočiti manipuliranje. Po-javljajo se zahteve po samosto/nosti informacijs-kega sistema dopolitičnih vodstev. Samostojnost in kritičnostje pogojena z večjo družbeno odgovor-nostjo avtorjev oziroma posredovalcev informacij. Pri tem lahko nastanejo protislovja, kipa niso nuj-na. Naloga nove zveze mladineje ustvariti demok-ratičen sistem informiranja, kajti ni dovolj, če se ustvari tak sistem samoznotrajZM. AkcijaZMza-hteva, da mora celoten sistem informiranja postati samostojen, demokratičen in kritičen. 1. Sedanji interni informativni bilteni kažejo stanje, kije značilno za zaprto forumsko delovanje ZM in temu ustrezno kabinetsko ustvarjanje poli-tičnih odločitev in informacij o njih. Tak informativ-ni bilten, ki bi moral predstavljati pomemben stik z mladino, ostaja razumljiv samo ozkemu krogu mladinskih funkc/onarjev in še to le kot posredova-lec poročil z raznih dolgočasnih sestankov in semi-narjev. Izogibajoč se aktivizma, Je potrebno take vrste sestavke odpraviti terjih nadomestiti s krat-kimi, a jasnimi in jedrnatimi poročili, ki bi zajela bistvo problema in približala bralcem njegovo ozadje. Prav to in zagotovljene resnične ter nepos-redne informacije o družbenopo/itičnem življenju na vseh nivojih pri nas, morajo predstavljati tisto osnovo, na kateri bo naše informiranje temeljilo. Ne nameravamo odkloniti niti enega članka, kate-rega idejna vsebina bi se ne skladala z našo, kajti naš namen niz administrativnimi ukrepi onemogo-čiti njihov izid ter s tem posredno dokazati tudi našo nemoč, temvečjih objaviti in potem v odkriti ter konstruktivni polemiki braniti naše pozicije. 2. Ker naš splošni koncept zahteva odprtost, mora informativni bilten predstavljati vir informa-cij tako za interno kot za širšo uporabo; vsako lo-čevanje na interne oziroma zaupne informacije in informacje z širšo »uporabo« zato ni v skladu s tem konceptom, 3. Ker obstaja nevarnost, da prevladajo komer-cialni interesi nad objektivnostjo poročanja in samo vsebino informacij. je treba zagotoviti obstoj sredstev informiranja tako, da ne bibila odvisna od konjunkture, cene ali finančnega uspeha. Le tako se da zagotoviti, da naš tisk ne bo postal tisk po-trošniške družbe in daje s svojim obstojem ne bo reproduciral. V takem primeru bi tudizanikal svojo lastno, prvotno zamišljeno vlogo. 4. Cilj naše založniške dejavnosti ni idejno poli-tična agitacija, ampak uveljavlja demokratično pravico vsakega, da je seznanjen z dogajanji v družbenopolitični sferi in s teoretičnim ustvarja-njem. Posebno važnoje, da ne bo enostransko us-merjena, temveč bo predstavljala možnost za ob-javo tekstov različnih usmeritev. Seveda to še ne pomeni, da se z vsemi objavljenimi teksti strinja-mo. 5. Z uporabo sredstev informiranja in nepos-rednostjo informacij more politično vodstvo ures-tiičevati princip javnosti dela. Vendar pa samo z uporabo sredstev javnega obveščanja javnost dela nikakor ni popolnoma zagotovljena. 7. ZVEZA MLADINE IN ŠOLSTVO Naš šolski sistem je odraz družbe in hkrati njen del, je pomemben del celotnega sistema. Šolstvo je opredeljeno s funkcijama vzgoje in izobraževa-nja, ki sta pa tako povezani, daju ne moremo ob-ravnavati ločeno. Kakor ne moremo problemov šolstva obravnavati posamič, takojih tudi ne mo-remo cepiti na probleme osnovnega in srednjega šolstva ter univerze. Kot del družbe šo/stvo skrbtza prenašanje in s tem za reprodukcijo znanja in njegovo razširjanje, hkrati paje tudi pogojza razvojznanosti. S tempa tudi izvaja družbeno vzgojo, vpliva kot eden na-jmočnejših dejavnikov na oblikovanje osebnosti. Šolstvoje de/avnik reprodukcije družbe kot take, s tem pa nedvomno tudi družbenih odnosov. Vendar pa družbenih odnosov ne reproducira popolnoma ali izključeno zaradi svojega specifičnega položaja. Kot odraz stanja družbe se kažejo družbeni pro-blemi v šolstvu na specifičen način, to pa glede materialnega položaja šolstva, odnosov znotraj šolstva (pristojnosti samoupravnih organov, raz-vojna stopnja samouprave) in usmerjenosti šole (idejnostpouka, idejna vzgoja, način pisanja učbe-nikov, učni programi). Temu ustrezno pa prizadeti reagirajo fučno osebje oziroma dijaki in študentje) na probleme, s katerimi se srečujejo. Sedan/im vodilnim strukturam je v interesu oh-, ranjanje lastnega položaja in zato tudi statusa quo v družbi. Zato jim ni v interesu nikakršna spre-memba šolskega sistema, razen prividne fza opra-vičilo obstoja vseh državnih, družbenih in kvazisa-moupravnih institucij, ki se s šolstvom ukvarjajo) oziroma nebistvene spremembe. Reform pa se morajo lotevati, kerjih v to silijo razmere in ne na-zadnje zahteve gospodarstva in družbenega razvo-ja. Zahteve po razvitem in sodobnem šolstvu so v interesu družbe, pa tudi v razrednem interesu. Vsa-ka akcija za novo šolo in univerzo pomeni akcijo za boljšo in spremenjeno družbo, zahteva pa spre-membi družbe pa se ne more ogniti zahtevi po spremembi šolskega sistema. Nikakorpa se ne smemo zadovoljiti samo in edi-no s sodobno šolo. Šola ne sme pomeniti družbene oziroma državne prisile, vzgjati mora in posredova-ti znanja in spoznan/a ne na osnovi vedno pravilne ekskluzivnosti, ampak mora biti odprta in široka pri obravnavi. Šola mora biti pomemben dejavnik pri vzgoji svobodne in kritične osebnosti. Problemi našega šolstva se najprej pokažejo za-radi slabega materialnega položaja. slabe kadrov-ske strukture, učnega osebja (slabša v manj razvi-tih krajih), osipa učencev, načina vzgoje in pred-avanja, slabih in zastarelih učnih programov, po-manjkanje učbenikov. Reševanje teh problemov paje lahko uspešno le. čeje del reševanja proble-matike šolstva in njegove vloge kot take. Parciali-ziranje problemov in pričakovanja, da bodo vse probleme rešila prizadevanja znotraj samouprav-nih organov ali večje pristojnosti šolske (sc. dijaš-ke) samouprave, so naiven način, ki ne rešuje niče-sar in ustreza tistim, ki si tega niti ne želijo. 8. ZVEZA MLADINEINDELOVNE ORGANIZACI-JE Razdelitev obravnavanja problemov mladine v Programskih izhodiščih na dve poglavjije zgoljme-todološki prijem. V osnovi so problemi šolstva in delovnih organizacij, torej tudi mladine v njih, taki. da izvirajo iz osnovnih nasprotij v družbi kot celoti. Ločevanje obeh področij omogoča vodstvom druž-benopolitičnih organizacij, da ustvarjajo umetno nasprotje med obema sferama, nakar sami nasto-pajo s politiko ravnovesja kot odrešeniki. Drobitev interesov se zelo jasno kaže v našem skupščin-skem sistemu in vposkus/h, da bi njegovo shemo ali princip, na katerem je zgrajen, prenesli še na vsa druga področ/a družbenopolitične dejavnosti. Ce ZM predstavlja zvezo dijakov, študentov, de-lavcev, vaške in kmečke mladine, potem nikakor ne more biti njen namen. dajih ločuje na izolirana, cehovska področja, ampak da ustvarja med njimi družbeno vez in enotno fronto. Potrebnoje tudipo-litično združevanje v okviru celotne družbe, kj sega ne da nadomestiti z navideznim združevanjem sa-moupravnih struktur, kajti le-to bi pomenilo mož-nostza nastanek in obstojcentra popolnoma odtu-jene, neodvisne politične moči nad družbo, pri tem pa tudi nad samoupravnimi strukturami v celoti. V tem primeru bi prav samoupravne strukture bile temelj za novo birokratizacijo. Podlaga tega združevanja in tudi njena realna vsebina so skupni mteres/, k/se kažejo kot družbe-ni problemi samoupravljanja in socialistične de-mokracije. Sedanje politično vodstvo se proble-mov sicer loteva, toda loteva sejih s stališča od-tujene politične moči in zato nima posluha za pro-bleme socialistične demokracije. Nipa mogoče re-šiti problemov samoupravljanja, torej boja proti odtujevanju ekonomske moči, če se ne rešijo pro-blemi socialistične demokracije in s tem politične moči in obratno. Oblike združevanja so podane v celoti Program-skih izhodišč. Cilj tega združevanja paje bo/za raz-rešitev družbenih problemov. Na podlagi takega združevanja postane ZM kritično ogledalo družbe in tudinjena kritična moč. Kritična močpa pomeni zahtevo, pobudo in izpeljavo akcije. 9. PROST/ ČAS IN KULTURA Če hočemo reducirati politično moč na njeno de-jansko izhodišče. na človeka posameznika, pa to nikakor ne pomeni, da hočemo človeka reducirati na politika. Bistvena dejavnost človekaje prav go-tovo tudi tista. kijo vsebuje pojem »prosti čas in kultura«. Gre za kulturno delovanje v prostem času. Pri tem /e predvsem potrebno poudariti, da je samo odtujeni politični moči potrebna namen-ska kultura, prežeta sjjolitično agitacijo. Če pa po-litiko razumemo v njenih realnih okvirih kot eno od bistvenih človekovih dejavnosti v družbi, potem za-radi tega nikakor ni potrebna redukcija kulture na politiko. Merila za kulturno dejavnost mladne ne morejo biti politična merila, tako kot merila za po-litično dejavnost ne morejo biti kulturna. Nikakor ne mis/imo trditi, da med politiko in kulturo ni no-bene zveze in da sta obe le izolirani sferi, ki sta sami sebi namen, ampak hočemo le poudariti, da je nedopustno preraščanje ene nad drugo. Dosledno izpeljujoč to tezo, moramo zaključiti, da so naš cilj kvalitetna izraba prostega časa in čim več kulturne dejavnosti mladine in za mladino. Politična kultura, ki se ukvarja z izživljanjem ob raz-nih dolgočasnih in stereotipnih proslavah in pro-slavicah, ki se ukvarja z izdajanjem revij zato, da lahko na svojem političnem programu napravi klju-kico ob postavki »ku/tura«, kiji ne gre za kvaliteto. ampakzgoljza to, dase vsajnekaj dela - taka vrsta dejavnosti je ZM popolnoma odveč. Vse take de-javnosti so izreno primitivne in nekva/itetne, ob-enem pajih le skrajno aktivistično prepričevanje in prisiljevanje sploh lahko realizira. Na področju pro-stega časa in kultureje treba datiiniciativo Ijudem, ki so resnično na tem področju doma in imajo ust-varjalne ideje. Takih^ posameznikov in skupin ni malo, toda dosedanji aktivistični in ozkosrčni pri-stop h kulturijihje vse po vrsti odbijal. Načeli kul-turne politike, kolikor morata uporabiti ta pojem, moramo biti: samoiniciativa in kva/iteta. To pome-ni, da so potrebne le redke stalne dejavnosti in da nikakor nipotrebno ustvarjatinekega načrta, da bi potem skozicelo leto odkljukavali posamezne toč-ke na njem. Če prepustimo kulturno dejavnost v upravljanje samim mladim ustvarjalcem in drugim za kulturo zainteresiranim mladincem, potem ne bo potrebno nobeno birokratsko, aktivistično vod-stvo. 10. AKCUA ZA URESNIČITEV TEGA KONCEPTA 1. Sedanji družbenopolitični sistemje formalno demokratičen. S tem pa je podana relativna mož-nost demokratičnega nastopa, ki pa ga utegne/o vodilne strukture v družbi omejiti ali poskušati omejiti ali osamiti, kajti tak nastop zadeva bistvo sistema samega. Dane možnosti pa je treba izko-ristiti. 2. V slučaju uspeha na volitvahje treba izvesti statutarne spremembe. Tako ne bi bilo razkoraka med deklariranimi načeli in dejansko organizira-nostjo. 3. Ustvaritije treba povezavo z mladino, direkt-no (gl. Politika in alienacija) in splošno (prekzasto-panja interesov mladine). 4. Postavitije treba konkretniprogram ZM gle-de bistvenih problemov naše družbe. 5. Nujno je omogočiti mladini spoznavanje družbene problematike in aktualnih vprašanj. Zato je pomembno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje mladine. pa tudi njen aktivni odnos glede teoretičnih vprašanj in vsakodnevne politič-neprakse (organiziranje vaktivih, akcijskihin koor-dinacijskih odborih z namenom doseganja določe-nih ciljev), s tem pa ob soočanju s problemi tudi di-rektno spoznavanje problemov. Samo takoje mož-no dosegati rezultate. 6. Potrebna je povezava z vsemi naprednimi si-lami v družbi. Predvsem /e treba poudaritipovezo-van/e mladine s študentskim gibanjem in skupne akcije. 7. Forumsko delo, najje še tako odprtega zna-čaja, ne more zmeraj predstavljati edinega načina dela. Ce se pojavi potreba po pritisku na druge de-javnike v družbi. lahko postaneprimernejši učinko-vitejši, včasih pa edino možni način organizacija manifestacij (peticije, javniprotesti, odprta pisma, polemike, javna zborovanja, protestna zborovanja, prekinitve dela, demonstracije itd.). Akcijski odbor za novo Zvezo mladine PREDLOG SPREMEMB PRAVIL MK ZMS Iniciativnemu odboru za sklic Mestne konfe-rence ZM Ljubljana dostavljamo predlog spre-memb pravil M K ZM, kot smo ga hoteli podati na seji Mestne konference 1 5. VI. Kolikor se bo v nadaljnjih razpravah v skupini za izdelavo pravil pokazalo, da je potrebno še več dopolnitev ali sprememb, bomo dostavili naša stališča do teh. Zato ta predlog ni končni tekst sprememb, pred-vsem ne v slučaju, da bi pisali nov ali prečiščen tekst pravil. Načelne pripombe k pravilom: Pokazala se je potreba po dopolnitvah in spremembah pravil, kajti življenje je zanikalo nekatere oblike organi-ziranosti, kot so bile zamišljene v še veljavnih starih pravilih MK ZMS. Vendar je bil predlog pravil tak, kot je bil dostavljen konferenci, slab, predstavlja odraz neke mentalitete in pojmova-nja o organizaciji, ki je za nas nesprejemljiva. Predvsem bi bilo treba v bodoče posvetiti več pozornosti jeziku, v katerem so pravila napisana. Naj bo jasen in razumljiv, brez nepotrebnih fraz. Zahtevamo objavo teksta pravil po tem, ko ga bo konferenca sprejela, kajti doslej ni bilo tako. Predlog sprememb § 1. Predlagamo spremembo teksta, saj je ta nepopoln z ene in odvečen z druge strani. Pred-lagamo splošno formulacijo, ki je bolj precizna in tudi krajša od podane (z velikimi črkami nov tek-st): »MK ZM Ljubljana sprejema na podlagi statu-ta ZMS in ZMJ pravila mestne organizacije, s ka-terimi ureja delovanje Zveze mladine v Ljubjjani oz. NA PODROČJU UUBUANSKIH OBCIN, DELOVANJE MK ZM KOT NAJVIŠJEGA OR-GANAZM VUUBUANIIN NJENEODNOSEZ ORGANI ZVEZE MLADINE IN DRUGIH DRUŽ-BENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ.« § 2. Prvi stavek naj ostane nespremenjen, le: naj mladina uresničuje svoje INTERESE; beseda »pozitivni« je tu odvečna - če ne zaradi drugega, zaradi jezika, ali pa tega, da implicira razsodnika nad tem, kaj so pozitivni in kaj negativni interesi mladine. Drugi stavek naj se spremeni: »Mladina se združuje v aktive (v šolah, v de-lovnih organizacijah, na terenu, v občinah), ak-cijske in koordinacijske odbore, delovne sku-pine, domske skupnosti, skupnosti učencev in skupine mladincev (najmanj 10), klube, krožke, sekcije, razna društva in druge dejavnosti.« Ni bistveno opredeliti, kje vse se združuje, am-pak kakšne so lahko te oblike. Osnovna oblika organiziranega stalnega delovanja je aktiv, oz. glede na posebne okoliščine ali cilje in možnost združevanja akcijski odbor. Koordinacijski odbo-ri povezujejo aktive ali akcijske odbore in to na nivoju mesta ali pa v ožjem smislu. Tako bi torej inneli npr. koordinacijski odbor aktivov mladine v gimnazijah, srednjih šolah - torej povezavo med aktivi, ne pa transmisijo predsedstva kot doslej. Seveda pa tega ime samo ne jamči, gre tudi za vsebinsko spremembo, da bi to res postalo mes-to za dogovore in za koordinirano akcijo. § 3. Spet nas bode tisto »nudi« - torej MK ZMS ni tisti organ mladinske organizacije, preko katerega organizirano nastopa, ampak organ iz-ven ali nad mladino, ki ji nekaj ponuja. Predla-gam nov tekst, ki prevzema prečiščeno besedilo tega člena in poudarja najpomembnejše: »Mladi si prizadevajo s svojo aktivnostjo in borbo mnenj zagotoviti uveljavitev najnapred-nejših predlogov v svoji organizaciji. Na ta način izoblikovane predloge in stališča zastopajo v ok-viru samoupravnih organov delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti ter pred njihovi-mi izvršilnimi telesi.« § 4. Dopolnitev, sicer formalna, vendar važ-na: »Konferenco pa lahko skliče tudi odbor za sklic konference, če dobi podpise najmanj 4000 mladincev.« S tem se omeji možnost predsedstva, da za-vrne pobudo, kot je prej razložena, obenem pa postavlja visok kriterij: 1/10 Ijubljanskih mla-dincev. § 5. Spremeniti jetreba določbooskupninah mladincev v: »- skupine mladincev z več kot 10 člani ene-ga člana, ČE SO SE KONSTITUIRALE KOT AK-TIV ALI AKCIJSKI ODBOR«. Nesprejemljivo je, da bi tu odločalo predsed-stvo. Ce bi predsedstvo nasprotovalo usmeritvi take skupine, bi jo onemogočilo že v začetku. Toda proti idejam se da najbolje boriti z idejami, ne s prepovedjo ali siceršnjim onemogočanjem. To velja tudi za bodoče predsedstvo MK ZM. § 6. Prečrtati omejitve za mandat, torej: »Člani konference so izvoljeni za mandatno obdobje dveh let« Z omejitvami namreč ne bomo dosegli de-mokratičnosti. Drugo je le v primeru, ko bi šlo za položaj z izrednimi pooblastili in bi iz demokra-tične oblasti ali funkcije to postala osebna ob-last. V nadaljnjem tekstu nas moti samo besedica, da aktivi lahko »izjemoma« odpokdčejo svojega predstavnika v konferenci. To je normalna stvar, to je odpoklic - čemu olepševati stvari? § 7. Konferenca naj sprejema veljavne skle-pe z večino glasov vseh članov konference in ne vseh navzočih, kot je to navedeno v pravilih. Varianta: če 1 /3 članov konference zahteva, se morajo sklepi razglasiti za pomembne in spre-jeti z večino glasov vseh članov konference. To predvsem zato, da ne bi mogla ena četrtina še eden sprejemati veljavnih sklepov, nakar bi se zapletlo in bi naslednja seja teh sklepov potem ne potrdila. In še dopolnitev: »Sklepe zborov in komisij mora odobriti celot-na konferenca, sicer zavezujejo samo tiste, ki so zanje glasovali«. Ce bi torej prišlo do neskladja, se ne pride na usklajevalni postopek, ki bi moral tudi biti v pra-vilih, ampak prizadeti lahko ustanovijo organ (akcijski ali koord. odbor), ki spelje njihove skle-pe. Pobuda od »spodaj« torej! § 8. in 9. sta nepotrebna. V prvem členu je po-vedano, da je MK najvišji organ, skratka pred-stavnik mladine, organizirane vZM, in tudi koor-dinator akcij, kar je še enkrat v § 10., kjer piše vse o programih itd. Ostalo je po sebi razumljivo, fraza o idejno politični celoti je nesprejemljiva, če zastopamo misel o pluralizmu znotraj ZM. Ali pa hoče to morda prikazati kto enotnost nasprotij -ne, to je nemogoče in previsoko filozofsko lete-če, posebej če vemo, v kakšnem kontekstu so se doslej uporabljale take fraze. Pa tudi, ko vemo, kako so bila pravila sestavljena. Deveti člen pa ponavlja in navaja splošne resnice - skoraj kot če bi dali v pravila: »Če zaseda konferenca pod-nevi, sije sonce, ponoči pa luna. Lahko imamo tudi meglo ali pa ni lune.« Skratka, nobene škode ne bo, če se tema dvema členoma odpovemo. § 10. V tem primeru dobi lepotni popravek, namreč črta se beseda »TUDI«, MK torej »spre-jema pravila mestne organizacije ...« §11. Novi tekst - z velikimi črkami. Predla-gane dopolnitve so bistvene, razen tiste o dvoj-nem voljenju, najprej vseh in nato dveh najbolje uvrščenih kandidatov. Varianta je le slabša - na-mreč takojšnja ponovitev volilnega postopka. Sicer pa so taki primeri relativno redki, utegnejo pa se zgoditi. Preostali popravki so bistvenega značaja, predvsem kar se tiče pravic rnanjšine, ki tudi v sedanjem sistemu ni garantirana in ki šele resnično in obenem z drugimi oblikami svobod-nega organiziranja odpravlja dem. centralizem in tako krepi organizacijo in omogoča demokratič-nost. »Mestna konferenca voli iz svoje srede člane predsedstva ter predsednika in sekretarja, po potrebi pa tudi podpredsednika konference. Čla-ne predsedstva voli z večino glasov navzočih članov konference, predsednika, podpredsedni-ka in sekretarja pa z večino glasov vseh članov konference. ČE JE VEČ KANDIDATOV IN NO-BEB KANDIDAT NE MORE ZBRATI VEČINE GLASOVŽE V PRVEM KROGU GLASOVANJA SE V DRUGI KROG GLASOVANJA UVRSTITA LE DVA KANDIDATA Z NAJVEČJIM ŠTEVI-L0M GLAS0VIZ PRVEGA GLASOVANJA. Sle-dita varianti: Izvoljen je tisti, ki dobi v drugem krogu večino, ali: Če še v drugem krogu noben ne dobi večine glasov vseh članov konference, se ponovi kandidacijski postopek, predsedstvo pa določi vršilca dolžnosti. in naprej: »VSI ČLANI PREDSEDSTVA, Kl SO IZV0-UENI, IMAJ0 STATUS ČLANA KONFERENCE, NE GLEDE NA TO, ČE SO PRED IZVOLITVIJO ŽE BILI ČLANI KONFERENCE ALI PA NE. VO-LITVE SOTAJNE. KONFERENCA IZVOLI KOMISIJO ZA OR-GANIZACIJO IN RAZVOJ ZM, Kl JE TUDI OR-GANIZATOR KANDIDACIJSKEGA IN VOLIL-NEGA POSTOPKA. KADROVSKA KOMISIJA PA LAHKO KADRE SAM0 EVIDENTIRA. NIH-ČE NIMA PRAVICE FILTRIRATI KANDIDATE ŽE PRED VOLILNO SEJO MESTNE KONFE-RENCE. KANDIDACIJSKI POSTOPEK MORA ZAČE-Tl VSAJ MESEC DNI PRED VOLILNO SEJO ALI MOREBITNIMI DOPOLNILNIMI VOLITVAMI. MESTNA KONFERENCA LAHKO ODPOKLI-ČE POSAMEZNE ČLANE PREDSEDSTVA PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN SEK-RETARJA MKZMS IN UKINE DELOVNO RAZ-MERJEZAPOSLENIM PRI PREDSEDSTVU MK ZMS (V SKLADU Z ZAK0N0M). MESTNA KONFERENCA LAHKO IZREČE NEZAUPNICO PREDSEDSTVU KOT CELOTI, KARIMAZAPOSLEDICOODSTOPPREDSED-STVA IN V ROKU 1 MESECA NOVE VOLITVE PREDSEDSTVA IN VSEH FUNKCIONARJEV. DELO KONFERENCE V TEM ČASU VODI DE-LOVNO PREDSEDSTVO KONFERENCE. MANJŠINA IMA PRAVIC0 DO ZAG0VAR-JANJA SVOJIH MNENJ, Nl OBVEZNA IZVRŠI-Tl SKLEPOV, ČE SE Z NJIMI NE STRINJA, LAHKO PONOVNO ZAHTEVA 0BRAVNAV0 POSAMEZNIH PROBLEMOVIN IMA PRAVICO DO UPORABE SREDSTEV JAVNEGA INFOR-MIRANJA IN DO MOŽNOSTI NASTOPANJA IN ZAGOVARJANJA SVOJIH MNENJ: § 12. Predlagamo novo formulacijo. Med-tem ko stara vztraja na aktivizmu brez odgovor-nosti, torej se konferenca osamosvoji (v celem tekstu enkrat te besede ne zasledimo). Zato: predlog nove formulacije § 12: »Člani MK ZM Ljubljana so predstavniki aktivov oziroma tistih mladincev, ki so jih izvolili. Dolžni so prispevati k realizaciji programa MK ZM, sodelovati pri ustvarjanju programa in dru-gih odločitev, udeleževati se sej, obravnavati probleme in odločati o ukrepih. Člani MK ZMS imajo pravico biti obveščeni o delu celotne mestne organizacije. Prav tako lah-ko predlagajo ukrepe, sklepe in stališča konfe-renci, ki je o njih dolžna podati svoje mnenje. Imajo pravico zahtevati od predsedstva, da ob-razloži svoje sklepe in ukrepe. Člani MKZM soodgovorni predvsem tistemu, ki jih je izvolil v konferenco. Odgovorni so tudi za izpolnitev tistih sklepov, za katere so glasovali. Imajo pravico sodelovati v organih MK ZMS, torej v koordinacijskih odborih, komisijah in de-lovnih skupinah.« § 1 3. Mestna konferenca in predsedstvo ob-likujeta lahko vsa našteta telesa in še dopolnitev: »delovne skupine« Tako postane § 1 5. odvečen, glede na to, da so koordinacijski odbori že prej navedeni in pre-puščeni svobodnejšemu oblikovanju. Torej se razbije sedanja hierarhična struktura. (Glej pri-pombo pod 6len 20.) Občasne komisije pa so delovne skupine. Tu se torej pusti več svobode konferenci in pa mladini sami. Zato še ne bo raz-padla organizacija, ravno nasprotno! § 15. se prečrta. Namesto tega predlagamo novo določilo, ki je že samo zase dovotj jasno. Praksaje na II. gimnaziji to obliko že potrdila kot uspešno. Gre namreč za ustanovitev in za prisilo (predvsem javnosti, mladine) na odločitve pred-sedstva: »Predsedstvo MK ZMS, sekretariat predsed-stva, komisije, delovne skupine ali skupine mla-dincev lahko skličejo po predhodnem medseboj-nem posvetu javno tribuno, na kateri se obrav-navajo problemi, o katerih se bodo morali konfe-renca oz. predsedstvo izreči. Na tribuno lahko pride vsak zainteresirani mladinec; da bi se to omogočilo, mora organizator poskrbeti za pri-meren način obveščanja o tribuni. Tribuna lahko sprejme sklepe z večino glasov prisotnih, svoje sklepe ali predloge lahko obliku-jejo tudi preostali. Sklep tribune ima lahko značaj priporočila or-ganom MK ZMS ali pa predloga, o katerem se morajo potem izreči.« § 18. Moti nas izraz »idejna vzgoja«. Torej je vzgojitelj (beri: funkcionar ali funkcionarji MK ZMS) in vzgajani (= nedorasla, nauka mladina, ki jo funkcionarska elita pelje po edino pravilni poti). Bolje: »idejno-politično delo«. § 20. je nepotreben, saj je organizacijska shema toliko pomembna kot poslovnik konfe-rence. Ta določba ne spada v pravilnik. Predlog org. sheme: delovno predsedstvo predsednik, podpredsednik, sekretar predsedstvo MK ZMS mestna konferenca komisije, sekcije, del. skupine koordinacijski odbori aktivi (v šolah, DO, na terenu, v občinah), akcijski odbori, skupine mladincev, domske skupnosti, skupnosti učencev § 22. »Problemska konferenca sprejema sklepe na področju, za katerega je bila sklicana in ti sklepi IMAJO ZNAČAJ PRIPOROČILA, VE-UAJO PA, KO JIH POTRDI MK ZMS«. Takoseonemogoči možnostza manipulacijo, ki jo lahko izrabi predsedstvo in mimo konferen-ce sprejme določene, za vse obvezne sklepe. Taki butci člani konference niso, da bi ne raz-umeli, za kaj gre. Obenem pa probl. konferenca lahko res nudi možnost vpliva neposredno zain-teresiranih. § 25. Nič več omejitev za člane predsedstva: »Mandat članov predsedstva je dve leti.« In nato: ali: »Mandat predsednika, podpredsednika in sekretarja je dve leti, na te tri funkcije pa so lahko izvoljeni samo dvakrat« ali: se omejitev reelekcije tudi tukaj prečrta § 26. Predsedstvo se mora tudi izreči o pri-pombah, zato: »ter zbira in se izreka o pripombah mladincev« § 29. Sklepe naj predsedstvo sprejema samo z javnim glasovanjem. Varianti: sklepe sprejema z večino glasov vseh članov predsed-stva (mi smo za to varianto) ali pa prisotnih. § 31. »Predsedstvo voli iz svoje srede sekre-tariat NA PREDLOG PREDSEDNIKA: LE-TA SE MORA O SESTAVI SEKRETARIATA POSVE-TOVATI S KADROVSKO KOMISIJO, Z VSEMI ZAINTERESIRANIMI IN S ČLANI PREDSED- STVA......Seje sekretariata vodi predsednik, sekretar, podpredsednik ali član sekretariata PO DOGOVORU...« § 32. Spomitrditvi:ogibljivemdeludohodka in o samoupravnih aktih. Del. skupnost se naj ne ustanovi, če je to le možno (?!), plače naj bodo fiksno nadomestilo OD. O omejevanju profesio-nalizma glej tekst. »Vsebina spremenjenih pravil MK ZMS zahteva-mo« (letak pred Pl). Na tem vztrajamo. TEZE O ZVEZI MLADINE 1. Zveza mladine kot stopnja birokratskega oblastniškega sistema rekrutira nove kadre, onemogoča akcijo, ustvarja družbeno tutorstvo nad mladino, ki pa je v bistvu državno. 2. Sledi prepletenost teh struktur (ZM, ZK, skupščina, SZDL, strokovne organizacije, UDBA), torej Zveza mladine ne more predstav-Ijati dejanske angažiranosti mladine, pač pa lah-ko predstavlja prvo stopnjo v karieri birokrata, obenem pa zavaja mladino, da so naivno misleč, da se pošteno angažira, vara in postaja apatična in nezainteresirana. Mladina Nl nezainteresira-na, nezainteresiranost ji je vsiljena od obstoječe-ga sistema. 3. Aktivizem (sestankarstvo, brigade, posve-tovanja in podobne manifestacije) ne predstav-Ija prave dejavnosti, ampak je politični larpurlar-tizem, ki ustvarja izmišljene probleme in naloge, pa celo teh ni sposoben rešiti. 4. Mladina od 14 do 2 7 let (formalno vsi člani Zveze mladine) poraja vsak dan nove revolucio-narne težnje po preseganju realnega stanja. Zato mora biti tudi Zveza mladine revolucionama in usmerjena v preseganje realnega stanja, kar po-meni, da mora prevajati zahteve mladine v ob-stoječi in samozadovoljni sistem in ga s tem pre-seči. 5. Smisel vseh akcij, katerih idejna podlaga so te teze, je v povzročanju permanentne krize nosilcev sistema. Akcijski odbor: Mladen švarc Lev Kreft Igor Antič Samo Vrtačnik Boris Novak Janez Golias V Ljubljani, 7. marca 1971 Jure Avčin Mile Dolenc Dragan Petrovec David Vodušek Velimir Gjurin POVZROČITI KRIZO V ZVEZI MLADINE Zapis z razgovora Razgovor z Mladenom Švarcem, študentom ekonomije, nekdanjim predsednikom SU II. gimn. in članom MK ZM, je bil v torek, dne 2. 3. 1971. Prisotni so bili dijaki naše šole, nekaj čla-nov filozofske in pravne fakultete ter urednik TRIBUNE. Zesamplakatjerazburilduhovena MKZM in posledica tega je bila ta, da je sekretar MK ZM Milena Benet v torek dopoldne skušala ta razgo-vor preprečiti. Vendar je prav ta intervencija po-kazala, komu ni do razgovora, dialoga in do de-mokratičnih odnosov. Teze nekaterih funkcio-narjev MK, češ da imajo samo oni in nihče drug pravico vedeti, govoriti in razpravljati o delu mestne konference ZM, so čudne, vendar pa s tem jasno povedo, da jim ni do tega, da bi pred-stavljali Ijubljansko mladino, ampak raje delali z njo tisto, kar je všeč njim. Sprašujemo pa se, če je to všeč mladini sami. Zveza mladine je organizacija, ki naj združuje in predstavlja mladino, tako je vsaj zapisano v njenem statutu. 0 njeni pravi naravi in vlogi ter tudi o naših večletnih prizadevanjih pa smo se v torek zvečer lahko pomenili. V uvodnem delu je Mladen Švarc razložil svo-je teze. Najprej je govoril o vprašanju, ki se v za-dnjem času vse pogosteje postavlja in ki je ak-tualno tudi za nas, namreč ali jasocializem v kri-zi. Kapitalizem se je obdržal, sicer spremenjen, delavski razred pa v visoko razvitih (kapitalistič-nih) državah kot revolucionarni subjekt ostaja na papirju, v resnici pa se zadovoljuje s sindikaliz-mom in nebistvenimi vprašanji. Proletarski inter-nacionalizem je več ali manj fraza, komunistično gibanje pa je pristalo na tako imenovanem »na-cionalnem komunizmu - oziroma na pozicijah predvojnih socialdemokratskih strank, ki so se med tem popolnoma pomeščanile. Med1:em pa v vzhodnoevropskih državah prevladuje birokra-cija, ki uspešno koeksistira z zahodnim kapitaliz-mom. Jugoslavija je sicer leta 1948 prekinila z Informbirojem in stalinizmom, dejansko pa je nekje med samoupravo in birokracijo, ki se po-gosto prepletata in, nedovršena kot sta, ustvar-jata obstoječi sistem. Tako recimo mnoge na- vzven samoupravne oblike so pravzaprav skriva-lišča in obrambne pozicije za birokratske sile, predvsem 6e za birokratski odnos smatramo ne le odtujevanje oblasti in presežnega dela, ampak tudi moči odločanja. Švarc je nato poudaril, da se zavzema za de-jansko socialistično politiko. Socializem pa je os-voboditev od prisile in zatiranja, ekonomskega, političnega ali kakršnegakoli drugačnega znača- ja- Prav zato socializem brez politične demokra-cije ni socializem. Socializem je ureditev, ki je hu-mana, toda za to se je treba boriti. Leta 1968 so se na Češkoslovaškem pojavile zahteve po »so-cializmu s človeškim obrazom«. To je pravzaprav čudna zahteva, izvirala pa je od tod, ker so Iju-dem socializem prikazali kot obstoječ družbeni red, ki naj bi bil socialističen - kar pa ni bil. Kajti če se borimo za socializem, potem se borimo za humano, ne pa totalitarno družbo. Upori v tako imenovanih socialističnih drža-vah (Vzh. Nemfiija 1.1951, Poljska in Madžarska I. 1956, ČSSR 1.1968 in Poljska 1.1971) dovolj jasno kažejo na pravo naravo tamkajšnjih druž-benih odnosov; lahko se pa bojimo, da stavke pristaniških delavcev na Reki, stavke kakanjskih rudarjev itd. kažejo tudi na razmere pri nas. In prav to je povod za zaskrbljenost. Češkoslovaška pomlad 1968 je pomenila ve-liko upanje - upanje v preporod in ne nazadnje upanje v izziv nam samim. S sovjetsko interven-cijo in »normalizacijo« pa je to le še zgodovina, obenem pa je bil to tudi vzrok za nenačelnost in spremembe v jugoslovanski zunanji in notranji politiki. V letih 1968 in 1969 smo mnogo raz-pravljaii, pisali programe, ki pa zdaj vsi ležijo po zaklenjenih omarah in zaprašenih predalih, kajti razmere so dovoljevale in dovoljujejo, da se le naprej izvaja sedanja politika. Sistem je ostal isti. Vprašanje pa je, kaj lahko naredimo mi. Ali naj se sprijaznimo s sistemom, ali naj gremo v pa-sivnost, ali naj gremo v ekstreme, ali pa naj sku-šamo vsaj povedati, kar mislimo? Ravno s tem v zvezi je Mladen Švarc menil, da se mladina lahko angažira konkretno in to glede Zveze mladine, ki je del sistema. Vsak mladinec in mladinka je for-malno član zveze mladine; očitno pa je, da ta or-ganizacija dela mimo večine, s kopico aktivistov in funkcionarjev (v Ljubljani je takih komaj nekaj sto). ZM je del obstoječega sistema, usmerja mladino tja, kjer je to všeč sistemu, usmerja za-nimanje mimo stvarnih problemov in se izgublja v predavateljstvu in seminarstvu. Taka je ZM kot organizacija. Ali torej nismo metali peska v oči tako sebi kot drugim, ko smo se zavestno anga-žirali v ZM? Ločiti je pač treba med udejstvova-njem na šoli, ki je pozitivno, in udejstvovanjem na sploh, kjer si na ta način marsikdo poskuša zgraditi kariero, ali pa se na drugi strani zavzeti za pravično, pošteno in odkrito politiko. Bližajo se volitve v MK ZM Ljubljana. Volitve bi morale biti že 8. februarja, ko je prejšnji kon-ferenci, predsedstvu, predsedniku in sekretarju potekel mandat. Vendar programa še niso izpol-nili in zato nekateri funkcionarji ZM ponosno iz-javljajo, da novih volitev ne bo, dokler se pro-gram ne izpolni. Prav )e, da mladinci vedo, kakš-no politiko izvaja njihov predstavniški organ na območju mesta Ljubljane. In prav je, da se zave-dajo, da je ZM vsaj v Ljubljani organizacija, ki je ni čutiti, ki je na papirju, ki vsako leto skliče po-svet o tem ali onem vprašanju - dijaško samoup-ravo premleva že odkar obstaja, pa vendar na tem področju ni čutiti premikov. Izobraževanje kadrov je nekvalitetno, kajti to je v interesu vod-stvenih struktur. Delo take ZM je nezanimivo za mladino, vključno z dolgočasnimi sejami na ZK, sindikatih, SZDL, in ne nazadnje na MK ZM, kjer so zamorili še vsako pozitivno iniciativo mladin-cev samih. Razen tega pa nas naš tisk dezinfor-mira o delu mladinske Zveze, pogosto pa sploh ne informira. Nato je Mladen Svarc pripomnil, glede na probleme, ki jih je ml. aktiv Šubičeve gimnazije imel (ml. aktiv se je večkrat pritožil za-radi ravnanja funkcionarjev MK ZM, ko je spre-jemal statut, ko je šlo za brigadirje, ko je šlo za povezavo med aktivom in MK in ne nazadnje, ko so se pojavljali razni izmišljeni in za lase privle-čeni problemi, ki naj bi angažirali mladino in jo zamotili, v zvezi z možnostjo angažiranja na vo-lilni konferenci). Gre za nov statut, za to, kdo bo določal člane konference (aktivi sami ali člani M K ZM), kdo so in kako so zaposleni funkcionar-ji in kdo bo odločal na MK ZM. Gre za to, da se zamenja sedanje predsedstvo, ki ni sposobno opravljati odgovornih in postavljenih mu nalog. Gre za to, da se morajo kadri v MK hitreje menja-vati. Prav tako je treba preseči sedanje stanje v organizaciji. In volitve so možnost-če neza dru-go, vsaj za nastop. Kot poskus, zbrati resnično angažirano mladino, obenem pa tudi kot mož-nost, da se reŠimo in da reŠimo Zvezo mladine pred karieristi in linijaši, za kar so se nekateh Ijudje v vodstvu Zveze mladine pokazali, če ne prej pa ob akciji zbiranja podpisov za Ceške pisa-telje v ječi. Zato pomeni napredek dejstvo, ki bi ga pred-stavljala kriza vzvezi mladine.Taka kriza bi omo-gočila polarizacijo sil in pokazala, kje kdo stoji in končno, kakšen je njegov pravi obraz. cactus ZVEZAMLADINE-NJEN PRAVI OBRAZ (I) ORGANIZACUA Kl JE Nl Mladinci in mladinke, stari od 14 do 27 let, so po sta-tutu Zveze mladine njeni člani. Formalho je torej vsa mladina vključena v organizacijo. Vendar pa je stvar-nost drugačna in tega se zavedajo tudi vodstva Zveze mladine, ki za dejansko čianstvo oziroma kriterij jemljejo aktivnost. Tako Zveza mladine lebdi nekje med množič-no in kadrovsko organizacijo, svojega mesta med tema tipoma družbenopolitičnih organizacij pa ne najde. Pred seboj imamo torej na papirju izredno rnočno in številčno članstvo, ki se pa večinoma niti ne zaveda, da je včlanjeno v Zvezo mladine. Na to dejstvo jih spomni sarno proslava ob sprejemu v ZM, ko jim je kakšen mla-dinski funkcionar podelil značke in izkaznice, vmes pa jih je tovarišica učiteljica opozarjala, da naj se vedejo dostojno vsaj to uro, potem pa da bo ta cirkus itak kon-čan in bo pouk lahko mirno tekel dalje. Sicer pa je aktivnih zelo malo mladincev,' na/nreč po-litično aktivnih. V Ljubljani sami lahko z mirno vestjo to številko zaokrožimo na nekaj sto, pa tudi drugje ni dosti drugače. Poraja se vprašanje, čemu potem ysa ta mo-gočna organizacijska struktura s predsedniki, predsed-stvi, konferencami, ko pa imamo v veftini aktivov le ne-kaj aktivnih ali pa nekaj žrtev, ki so se zaradi tradicije, zato da bi se zadovoljilo splošnim navadam inzahtevam političnih forumov, morali oprijeti svojih funkcij in jih po-tem izvajajo slabo ali pa dobro, vsekakor pa kot odraz razmer. Posledica takega stanja je ugotovitev, da Zveza mla-dine pravzaprav ne predstavlja pravih interesov mladi-ne, pač pa morajo mladinska vodstva slejkoprej te inte-rese vsaj navidezno zastopati. Tako se Zveza mladine vključuje v obstoječi družbenopolitični sistem in za op-ravičilo lastnega obstoja zagovarja nekatere interese mladine. Vprašanje pa je, ali jih zagovarja dovolj pogum-no ali pa vse ostaja na nivoju konferenc, razprav in po-svetovanj. Potem pa, ko so neki zelo načelni sklepi spre-jeti, se mladinski funkcionarji oddahnejo in preidejo na naslednje področje. Včasih se mi zato zazdi, da se gre-mo pri nas nekakšno neohegeljanstvo, reševanje pro-blemov v duhovni sferi, v bistvu pa papirnate vojne. Če pa ni stvarnih rezultatov ali pa poguma nastopiti nekonvencionalno in se zavzeti za tisto, kar mladino de-jansko prizadeva, pa naj je to stara šola, ki se ruši dija-kom na glavo, a(i pa (ne)nače(nost naše zunanje politike, potem se ta mladina odvrne od take Zveze mladine. Zvezi mladine uspevajo manifestacije in konference ne nazadnje tudi zato, ker so med šolskim ali delovnim ča-som in direktorji šol v strahu za svoje stolčke dijakom dovolijo manjkati pri pouku, v podjetjih pa pogledajo in rečejo, da naj pač delegati gredo... Kje pa dejansko stoji Zveza mladine, se je pokazalo ob akciji zbiranja podpisov za češke intelektualce v ječi in še kdaj, ko so tudi mladinci po aktivih organizirali zbiranje podpisov, vendar mimo Zveze mladine, Zveza mladine je tu stala ob strani ali pa capljala za dogodki ter poslušno čakala na mnenje tistih, ki že vedo, kako je in kako ni prav. Potem nas seveda ne preseneča neodzivnost mladi-ne na razne razprave, ki jih organizira Zveza mladine. In še manj to, da je v aktivih včasih teiko najti predsednika, da ne govorimo o vodstvu. In potem tudi ni čudno, da je ZM taka, kot je, in da ne more biti drugačna. Mladina ni nezainteresirana, toda v takih pogojih ji je pridevek nezainteresiranosti vsiljen. Poskusi, da bi spremenili situacijo (ne samo v vod-stvih - kajti to spominja na pravljice, ko namesto siabe-ga kralja pride dobri, sistem pa ostane isti, na kar radi pozabljamo) se ponavadi končajo klavrno, ali pa resig-nirani mladinec končno pride do spoznanja in funkcije v Zvezi mladine izkoristi ter spremeni v prvo stopničko svoje bodoče svetle birokratske kariere. Ugotovimo lahko samo, da Zveza mladine predstav-Ija enega od nosilcev našega sistema, ki mu do popol-nosti manjka še zelo mnogo, pa čeprav nam ga kot ta-kega predstavljajo. Tako je ZM ne organizacija mladine, pač pa neka struktura v našem družbenopolitičnem sis-temu. In da bi pomagali napraviti ta sistem boljši, se je treba angažirati, zavestno deiovati. tn prispevek, ki bi pomenil povzročanje krize v Zvezi mladine ter soočenje s stvarnostjo, ne bi bil niti tako majhen in nepomemben. MLADEN ŠVARC AKTIVIZEM: PESEK V OČI Nekoč je bila navada, da so Ijudem natresali pesek v oči. Tako potem niso mogli videti, da se ne dela prav nič. Vsi učbeniki občih sociologij pa ugotavljajo, da je pri nas vse drugače. Zato se danes Ijudem meče pesek v oči tudi - drugače. Kajti naša Ijuba birokracija je še pre-več aktivna in zdi se mi, da imamo vse preveč raznih sestankov, sej, konferenc, posvetov, seminarjev. Več kot je potrebno. In kar se tega tiče, predstavlja ie v prej-šnjem članku okrcana Zveza mladine veliko šolo bodo-čih diskutantov in govomikov, kajti skozi to stopnjo gre vsak mladinec. Zveza mladine pa postane najpriprav-nejša odskofina deska za kariero: poslanca, partijskega voditelja, sindikalnega funkcionarja. Dovolj je, če si za dokaz preberemo nekaj biografskih podatkov raznih funkcionarjev mlajše, torej povojne generacije. Reelek-cija in vse, kar je v zvezi z njo, pa predstavlja demokrat-sko burko, razprodajo nazivov in funkcij, ne pa resnično možnost zamenjave in osvežitve kadrovske strukture na vodilnih mestih. Aktivnost je že zdavnaj postala pogoj, ki pa je vezan na poslušnost - pa čeprav demokratičnega centralizma ni veC. Vsa uradno ne. V medsebojnih odnosih v raznih organizacijah (in sem spada tudi Zveza mladine) pa na-stajajo različna razmerja, ki niso nujno vezana na pisano besedo v pravilnikih in statutih. Korak naprej in že smo pri teoriji, ki je med funkcionarji priljubljena; recept pa je enostaven. Glasi se: bodi priden, prizadeven in nenado-mestljiv, prišel bo tvoj čas, dobil boš f unkcijo, ko boš lah-ko povedal, kar misliš, in storil, kar želiš. Naj je ta teorija stokrat realna, ne morem je sprejeti: zato, ker je hinav-ska. Aktivnost je predpogoj za aktivizem, za lotevanje res-ničnih in izmišljenih, napihnjenih problemov, za debati-ranje o lažnih dilemah. Vse to mladino odbija. Vendar ne vso. Kajti določenemu krogu je to všeč in ni treba mno-go razmišljati, da bi uganili, kdo so ti mladinci. Srečali jih bomo na konferencah, sestankih, plenumih. Če se boste udeležili dveh ali treh seminarjev, jih boste spoznati, kaj-ti tam jih boste stalno srečevali, ene in iste, včasih celo na seminarjih s popolnoma enako temo. Morda so tudi izieme, našli pa se bodo tudi taki, ki bodo mislili, da sem si prav njih izbral za model zgoraj opisanega aktivista. Aktivizem daje privid družabnosti, ki se pa konča pn manevriranju na sejah, pri pisanju referatov (seveda na-ročenih) za konference, pri morebitni razdelitvi nagrad najaktivnejšim. Daje pa nekaj, kar to odtehta, to pa je občutek moči, če ne drugje, v lastnem aktivu. In ta od-tehta vse. Aktivizem je privid, vendar nevaren. Aktivizem zahteva veliko časa, nekaj sposobnosti, veliko energije. Aktivizem je vzrok, da se mi studi beseda aktivist. Pa čeprav so bili aktivisti včasih drugačni. Aktivizem je postal kriterij. Ni važno, za kaj se zavze-maš, važno je, koliko funkcij si opravljal s povprefino us-pešnostjo. Prav ta kriterij je poenotil naše volitve in spo-minjam se, da je neki humorist nekoč rekel: »Izvolite jaj-ce, pa ga izbirajte.« Aktivizem je anonimen. Aktivizem je nezanimiv. Aktivizem je vseobsegajoč, prevladujoč. Ak-tivizem je navsezadnje zastrašujoč. Aktivizem je nevaren, ker zahteva prilagoditev in onemogoča dialog in ne nazadnje akcijo. Aktivizem je mentaliteta, ki jo karakterizira šablona, neživljenjski pri-stop, dolgočasna mladinska konferenca, z rdečo zasta-vo pogrnjena miza delovnega predsedstva. Parola sodobnih mladinskih aktivistov je, da uporab-Ijajo akcijski jezik. Ta se glasi, da je treba delati z mladi-no. Zdi se mi pa, da voljeni mladinski funkcionarji mla-dino predvsem predstavljajo in zastopajo - vsaj morali bi jo. Ce pa delajo z mladino, je to še en dokaz za to, da \o želijo izoblikovati tako, kot bi bilo njim všeč. lo jim ne uspeva, kajti za večino mladine so nezanimivi. Zato pa jih to utrjuje v zavesti, da je edinole njihova pot pravilna. MLADEN ŠVARC ZA NOVO ZVEZO MLADINE Kritika, pa naj je še tako ostra, lahko predstav-Ija samo prve stopnje, torej razkriva stvarno sta-nje, obstoječe tendence ter daje možnost izbire alternativ trenutnemu stan}u in sistemu. Mož-nost kritike odpira možnost akcije. V nasprot-nem primeru pa kritika ne more zrcaliti niti situa-cije same, saj bi kot ugotovitev bila le delna in po vsej verjetnosti brez večjega odmeva. Družbi je potrebno nenehno kritično soočanje s seboj, kajti samohvala predstavlja samoza-slepljevanje z neresnicami in polresnicami. Isto pa velja tudi za Zvezamladine, ki je instituciona-lizirana družbenopolitična organizacija. Črno belo prikazovanje je abstrakcija. To je pristop, ki temelji na posplošitvi in na prikazova-nju raznih konceptov in struj v njihovih ekstrem-nih oblikah. Stvarnost sama pa je sestavljena \z neštetih odtenkov. Zato bi bilo neupravičeno dati vsem enake etikete, imeti neko Zvezo mla-dine za monolitno organizacijo, njenovodstvo za slej, ki se je natanko dogovoril, kako bo ravnal in kako se bo obnašal v določenih situacijah. Ne. Gre samo za to, kako deluje ta Zveza mladine in njena vodstva kot rezultat pogosto protislovnih zahtev, želja in dejanj posameznikov in posa-meznih skupin znotraj organizacije. Gre za to, kakšna je vefiinska usmeritev znotraj te organi-zacije. V zasnovi sami, v vlogi, ki je tej Zvezi mla-dine v sedanjem sistemu dana, je ta Zveza mla-dine omejena, njena bolezen pa je v pristajanju na to omejenost, na to determiniranost, pa čep-rav je to pristajanje morda pogojeno z dobro vero, s prepričanjem vodstva in nosilcev take po-litične usmeritve. Alternativa dogovarjanja brez rezultatov je pritisk, zahteva. Alternativa kolektivni odgovor-nosti je osebna odgovornost. Alternativa aktiviz-mu je dejansko delo, dejanska akcija, večja vloga volitev. Alternativa vključevanju v danost in za-dovoljevanju morebitnim doseganjem delnih re-zultatov je preseganje danosti in parcialnosti. Al-ternativa navideznemu angažmaju je dejaTOki angažma, ki pa je manj manifestativen in verjet-no manj množičen. Ko začnemo razmišljati o Zvezi mladine, je treba preiti od konceptov in možnih alternativ tudi k uresničevanju zamisli v vsakdanjem življe-nju, k reševanju neštetih problemov. Pred nami je problem šolstva, osnovnega, srednjega, viso-kega, pred nami je problem gospodarstva in ak-tivov ZM v delovnih organizacijah ter zahteva po njihovi večji vlogi, problem mladinskih klubov. To so organizacijski problemi. Vendar ni dovolj imeti samo organizacije, potrebni so cilji in to razen deklarativnih, splošnih, tudi jasni, vredni angažiranja. Seveda jih ne manjka, problem je drugje; ali jih spoznavamo in ali jih sploh želimo spoznati in se ob njih angažirati, jih presegati z njihovim razreševanjem. Torej gotovo aktivnost ne sme obstajati zaradi aktivnosti same. Treba bi bilo dati vse možnosti spontanosti, iniciativnosti, obenem pa vsem tem konceptom možnost or-ganiziranja, izražanja mnenj, soočiti se z njimi v nenehni kritiki in akciji ter tisto, kar se v tem iz-kaže kot pozitivna alternativa, realizirati ali pa dati možnost realizacije. Za akcije v taki smeri daje in bo dajala osnovo permanentna kriza sistema in v tem primeru Zveze mladine kot njegovega dela. Permanentna kriza se kaže v nezmožnosti sistema, da bi pred-stavljal to, za kar se razglaša, da je, oziroma za to, kar ga vodilni ali vladajoči sloj razglaša, da naj bi bil. Izraža se v lastni nezmožnosti za akcije, spre-membe, prilagajanje zahtevam danosti, ki jo predstavlja, ter preseganje te danosti. Tako se ta stalno prisotna kriza razrašča v krizne situacije, ko z zavestno akcijo, kritiko in povzročanjem kri-ze pridemo do trenutka, ko smo pred izbiro: na-daljevati prejšnje stanje ali ga preseči in tako iz-ničiti njegova protislovja. , Za sedanji politični trenutek je značilna ne-transparentna situacija. Ni dovolj jasno polarizi-ranih sil, je nekakšen povsod prisoten preplet sa-moupravljanja in birokratizma in še vrste drugih pojavov. Najslabši delec obstoječega sistema, ki ga to stanje označuje in omogoča in ki to stanje priznava, saj je od njega odvisen, je Zveza mla-dine, življenjsko važna, pa čeprav potisnjena na skrajni rob sistema. Zato pa je tudi razumljivo, da je Zveza mladine v krizi. MLADEN §VARr KAKŠNE SPREMEMBE PRAVIL MK ZM ZA-HTEVAMO? Dosedanji pravilnik MK ZM se je izničil v vsa-kodnevni praksi in danes predstavlja le še list po-pisanega papirja. Predsedstvo in sekretariat MK ZM sta si po ti-hem podaljšala mandat za skoraj pol leta, ne da bi imela te pravice. Sejo volilne konference sta sklicala po določilih novga pravilnika, ki ga kon-ferenca še ni sprejela. Spremembe, ki jih tako sklicani konferenci predlaga predsedstvo MK ZMS, so formalne narave, saj dejanskih spre-memb nismo mogli pričakovati. AO N ZM ne bo predlagal sprememb posa-meznih dolofcil, ker bi v tem primeru moral pred-lagati nov pravinik v celoti, tega pa bi moral se-staviti brez sodelovanja vseh prizadetih. Vendar pa AO N ZM in kandidati skupne liste AO N ZM in aktiva II. gimnazije zahtevata: - da se uredi položaj profesionalcev pri pred-sedstvu MK ZMS. Doslej so bili zaposleni za ne-določen delovni čas, kar je nezdružljivo z demo-kracijo in s tem, da jih voli konferenca ali pred-sedstvo. Zato predlagamo, da naj se doba zapo-slitve profesionalcev omeji s trajanjem mandata predsedstva oz. konference. Tako bi se profesionalizem omejil, profesio-nalci pa bi bili pod demokratičnim nadzorom, nji-hovo delo bi bilo zvezano z večjo in direktno ocf-govornostjo, zaposlitev pa odvisna edino in. samo od izvolitve - v pravila je treba vnesti vse odsedstvo, ker se na ta način postavlja člane konference pred izvršeno dejstvo, ali pa ta institucija celo omogo-ča vstop v predsedstvo na mala vrata - da je treba ukiniti omejitve, ki jih predstavlja samo dvakratna možnost reelekcije. To je privid demokratičnosti, ne pa dejanska demokracija. Edina omejitev za sodelovanje mladincev naj bo starostna meja (27 let) - da je treba s pravilnikom MK ZM zagotoviti možnosti vsaki iniciativi mladincev, torej ne le svoboden pretok informacij in pa odgovornost vodstva, ampak tudi podati možnost za akcije mladine. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine SKLEPI 7. SEJE KONFERENCE RDS II. GIMNAZIJE V UUBUANI Konferenca razrednih dijaških skupnosti kot najvišji organ Skupnosti učencev II. gimnazije v Ljubljani spre-jema naslednje sklepe na svoji 7. seji dne 1 5. V. 1971: 1. Konferenca podpira Programska izhodišča Ak-cijskega programa za novo Zvezo mladine in smatra teoretično delo in dejanske akcije, ki se jih AO N ZM lo-teva, kot del svoje politične usmeritve in kot nadaljeva-nje dela Skupnosti učencev in izpolnjevanje sklepov svoje druge, tretje, četrte, pete in šeste seje, ki so bili ob-javljeni v Informacijah in pozneje v Cactusu. 2. Ker SU II. gimnazije podpira Programska izhodi-šča AO N ZM, meni, da seja Mestne konference pred- stavlja možnost za nastop in za podajanje alternative dosedanji usmeritvi Zveze mladine. 3. SU II. gimnazije predlaga članom Mestne konfe-rence volilno listo, to pa že sedaj, ker konferenca RDS zaradi zaključka šolskega leta pozneje ni več možno sklicati. SU II. gimnazije pooblašča AO N ZM, da more-bitne spremembe in dopolnitve volilne liste izvede v skladu s temi sklepi. 4. SU II. gimnazije in AO N ZM predlagata naslednje kandidate: MLADENA SVARCA za predsednika MK ZMS, IGORJA ANTICA za sekretarja MK ZMS, za člane predsedstva MK ZMS pa: IGORJA AIN(TIČA JURIJA AVCINA MILETA DOLENCA JANEZA GOLIASA VELIMIRJA GJURINA LEVA KREFTA BORISA NOVAKA DRAGANA PETROVCA MLADENA ŠVARCA DAVIDA B. VODgŠKA SAMOTA VRTACNIKA Za člane Mestne konference pa je konferenca RDS izvolila IGORJA ANTIČA in SAMOTA VRTAČNIKA. Od predlaganih kandidatov so člani MK ZMS Igor Antič, Samo Vrtačnik, Janez Golias, Mladen Švarc, Lev Kreft, Jurij Avčin in Boris Novak. Kandidati SU II. gim-nazije in AO N ZM nastopajo skupno kot celota in njiho-va izvolitev je na to vezana. 5. SU II. gimnazije meni, da je bil kandidacijski po-stopek opravljen v skladu z veljavnimi pravili MK ZMS in da bo konferenca na volilni seji,ta predlog upoštevala. za Skupnost učencev Š. Vrta6nik Akcijski odbor za novo Zvezo mladine Predsedstvu Mestne konference ZM Ljubljana, 19.V. 1971 Mladinski aktiv II. gimnazije je poslal Mestni konferenci predlog za 11 članov predsedstva, predsednika in sekretarja konference. Vsi kandi-dati, ki jih je mladinski aktiv II. gimnazije predla-gal, sodelujejo pri delu Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine in podpirajo njegova Pro-gramska izhodišča. Po razgovoru, ki ga je imel kandidat za pred-sednika MK ZMS Mladen Švarc s predsednikom MK ZMS Janezom Dolničarjem in nekaterimi drugimi prisotnimi člani vodstva MK ZMS, skle-pamo, da obstoji možnost, da predsedstvo Mestne konference kot kandidacijska komisija v skladu s pooblastili, ki jih ima na osnovi pravil Mestne konference, zavrne predlagane kandida-te ali vsaj nekatere od njih. Verno, da si predsed-stvo to pravico lahko vzame in jo izkoristi za diskvalifikacijo predloženih kandidatov. S tem otežuje možnost našega demokratičnega nasto-pa, sicer že tako ali tako majhno ali skoraj nično. Mi se zavzemamo za to, da je treba preprečiti kakršno koli filtriranje kandidatov, razen na tistih instancah, ki jih volijo. Ta zahteva je del našega programa. Na odločitev predsedstva lahko vplivamo samo s tem pismom. Tudi karakteristike, znanje in sposobnost Ijudi, ki so na naši listi, so slab ar-gument za nas, ko pa gre za to, da se nas posku-ša onemogočiti in nam otežiti nastop. Kajti le na tak način si sedanje vodilne strukture lahko za-gotovijo zmago in svoj nadaljnji nemoteni ob-stoj. Kljub temu pa ne bo preprečen naš nastop na konferenci. In to je poglavitno. Tudi polena, ki bi nam jih s filtriranjem kandidatov predsedstvo vr-glo pod noge, ne bi bila tako velika, da bi se že ta-koj spotaknili obnje. Mislimo pa, da bi se pred-sedstvo samo postavilo v čudno luč pred Član-stvom konference. Zato želimo še enkrat povedati, da naj pred-sedstvo uvrsti naše kandidate med ostale pred-ložene kandidate in ne zapira volilne liste - pred nami ali komer koli drugim. (Karakteristike naših kandidatov posebej do-stavljamo.) S tovariškimi pozdravi za Akcijski odbor I. Antič .31.V. 1971 Predsedstvu Mestne konference ZM Ljubljana Ker so nekateri tovariši s predsedstva Mestne konference Zveze mladine predvsem v zadnjih dneh začeli voditi pravo malo kompanjo obreko-vanja, umazanih podtikanj in preobračanja dej-stev, menim, da je prav, če podam pismeno ob-razložitev nekaterih svojih dejanj. Prosim, da se to pismo prebere na seji predsedstva in vnese v zapisnik seje. Kot član predsedstva sem jeseni 1970 res prosil za razrešnico. 0 tem sem govoril po tele-fonu s predsednikom MK ZMS Janezom Dolni-čarjem in kot razlog navedel križanje urnika ob-veznih vaj na fakulteti in datumov sej predsed-stva. Temu se uradno pravi prezasedenost s štu-jem. Nedvomno pa je bila pri tej odločitvi prisot-na tudi želja umakniti se iz političnega življenja, vendar iz različnih razlogov. Znano je, da sem novembra 1969 kot član predsedstva ostro kritiziral tedanje vodstvo Mestne konference, delo posameznih tovarišev (Miklavčiča, Dolničarja, Drobniča, Trillerja, Cve-ka itd.) in politično usmeritev Ijubljanske mladin-ske organizacije. Kritika je bila mišljena kot do-bronamerna in tovariška, vendar jo je vodstvo ocenilo kot nevamost zase, pa tudi za politiko, ki joje vodilo in ki seji nikoli ni popolnoma odreklo. Mesec dni pozneje je podobne kritiftne pripombe na račun MK ZMS izrekel tudi sekretariat RK ZMS na štiriurni skupni seji s predsedstvom MK ZMS. Popolnoma pa sem se razšel z vodstvom y ZMS oktobra 1970, ko sem sodeloval kot ecen od organizatorjev akcije za zbiranje podp^ov za češke intelektualce, ki so jim pripravljali r^itični proces v Pragi. Nisem mogel in še daitc • ne mo-rem sprejeti argumentacije, da vlada taka in taka linija in da se ji je treba pokoravati. Takrat sem vi-del, da kakršna koli oblika mojega nadaljnjega sodelovanja pri delu MK ZMS oz. v njegovem vodstvu postaja nemogoča in nevzdržna, pred-vsem zato, ker sem bil popolnoma osamljen pro-ti celotni hierarhiji organizacije. Nikakor pa se nisem odrekel delovanju v Zvezi mladine. Se naprej sem sodeloval pri komisiji za idejno politično delo pri Republiški konferenci ZMS in postal sem stalni sodelavec Republiške-ga centra marksističnih krožkov. Aktiv II. gimnazije, ki me je februarja 1969 predlagal za člana predsedstva MK ZMS, je moje postopke odobril jrj mi ne nazadnje izrazil svojo zaupnico, ko me je mladinska konferenca II. gimnazije soglasno predlagala za predsednika MKZMS. In še nekaj: kontinuiteta dela in zagovarjanja idej je ostala zmeraj prisotna, kar je razvidno iz moje karakteristike. Glede kritike same pa je ne-mogoče reči, da Programska izhodišča AO N ZM in mladinskega aktiva II. gimnazije predstavljajo nenaden udarec v hrbet pred volilno konferenco, prav nasprotno - so edino možno nadaljevanje naše skupne politične usmeritve. M. Š. Sekretariatu (ali iniciativnemu odboru - če bo obravnaval vprašanja, o katerih je govora v zapisniku seje sekretartata) O občinskih konferencah ZMS (teze, ki so obenem prispevek k interni diskusiji) 1. Občine so politična struktura, ki v Ljubljani obsta-jajo, in zato jih ne smemo zanemarjati - ali se obnašati, kot da jih ne. 2. Ne smemo razcepiti svoje sile na ta način, da bi odločitve bile odvisne od hierarhije v Zvezi mladine. 3. Razen združevanja na nivoju občine je združeva-nje na višjih in širših nivojih (mesto, republika) prav tako pomembno. Višjim organom ne smemo prepustiti samo strokovno plat. 4. Na nivoju mesta in republike moramo tudi pove-zati vse sile (npr. šolstvo, gospodarstvo), atomizacija v občinskih okvirih bi utegnila biti Škodljiva. 5. Občinske konference ZMS morajo biti zgrajene drugače kot mestna konferenca. Predvsem v njih naj bodo odnosi bolj neposredni, profesionalizacija in na-štete komisije bi pomenile novo možnost za »aktiviste« in nobene za mladino. Profesionalizaciji na občinskem nivoju nasprotujem. Menim pa, da je treba enega člana sekretariata MK ZMS zadolžiti za koordinacijo z občin-skimi organizacijami ZMS. Tehnične usluge bi lahko op-ravljala administratorka, ki pa bi bila zaposlena pri MK ZMS (torej le tu novo zaposleni). 6. Nujni pogoj za demokratičnost so direktive volitve v Mestno konferenco. Ta predlog podpiram. MLADEN ŠVARC 27.8. 1971 Akcijski odbor za novo Zvezo mladine Informacija vsem mladinskim aktivom v Ljubljani Zaplet, ki je povzročil nastanek Akcijskega odbora, je nastal letos spomladi. Predsedstvo mestne konference, ki je ves čas zelo malomarno in lenobno sodelovalo z ak-tivom II. gimnazije (Subičeve), ki je razvil zelo obsežno dejavnost v zadnjih dveh letih, je imelo za potrebno, da na vsak način prepreči predavanje študenta ekonomije Mladena Svarca na tej gimnaziji. Na vsak način - to po-meni, da so se poslužili vseh mogočih umazanih sred-stev od obrekovanj pri direktorju do stalinističnih gro-ženj samemu aktivu. Kot pojasnilo: Mladen je bil tedaj bivši član predsedstva, kajti iz njega je izstopil zaradi po-manjkanja prostega časa (beri: stalnih brezplodnih raz-prtij :n intrig med členi predsedstva). Iz odpora proti ta-komu ravnanju se je zbrala skupina mladih srednješol-cev in Studentov, ki je že prej leta in leta imela priložnost na lastni koži videti nesposobnost in zakrnelost Zveze mladine, skratka, imela je podobne izkušnje, kot jih ima-jo vsi člani organizacije. Razgovori, debate in razmišlja-nja so rodili načrt za spremembe, odtod je bil te še korak do ustanovitve Akcijskega odbora, ki se je v obdobiu pred junijsko konferenco intenzivno posvetil teoretične-mu in praktičnemu študiju organizacije in naše družbe v celoti. Odtod so sledile radikalne zahteve, ki so bile po-stavljene tudi na sami junijski seji mestne konference ZM v Ljubljani, ki je pokazala, da je stara Zveza mladine že zdavnaj zrela za pokop. Konferenca je bila mizerno organizirana in pripravljena in ni bila sposobna niti za to da bi sprejela kakršen koli sklep, zato se je po dolgih de-batah razšla. Iz razpada je bilo nujno treba najti izhod do nečesa novega, in to čim hitreje, saj je bila nova seja konference napovedana za jesen. Na novo oblikovani začasni organi ZM v Ljubljani so skušali čez poietje re-šiti, kar se rešiti da. V teh organih je kljub težavam zaradi počitniškega obdobja kolikor toliko sodeloval tudi Ak-cijski odbor, saj ni hotel minirati poskusov obnovitve or-ganizacije. Danes je vedno bolj razvidno, da so ti poskusi obnovitve pripeljali Zvezo mladine nazaj na staro izho-dišče, torej v položaj, ki onemogoča socialistično in de-mokratično usmerjeni mladini kakršen koli vpliv na nie-ne zgolj na kariero misleče vrstnike, ki sede v najviljjh organih mladinske organizacije. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine zato javno razglaša svoje cilje, ki jih je sklenil zastopati in doseči na oktobrski seji mestne kon-ference: 1. sprejem takega statuta, ki bo vzpostavil mehani-zem demokratičnega socializma na vseh področjih dela ZM in s tem onemogočal do sedaj prevladujoča biro-kratizem in intrigantstvo mladinskih »voditeljev« 2. sprejem programskih izhodišč mestne organiza-cije, ki bodo del časa, ki ga živimo, ne pa le prevedene stare fraze; ki bodo izhodišče za temeljito družbeno ak-cijo v smeri razreševanja vseh problemov naše družbe; v katerih si bo mladina postavila svoje dejanske cilje, za katere se bo dejansko lahko borila; ki bodo torej izraz boja za socializem, kot ga hoče mladina 3. izvolitev predsedstva, ki bo sposobno uresničeva-ti sklepe konference in dejansko streči zahtevam mla-dine; ki bo organ mladine in ne organ drugih organizacij za pritisk na mladino; katerega delovna osnova bodo natančna statutarna določila, ne pa intrige in zveze z drugimi družbeno političnimi organizacijami 4. vzpostavitev mestne konference ZM kot močne-ga organa kontrole nad predsedstvom, kot doslednega posrednika interesov mladine in kot dejansko najvišjega organa Zveze mladine na področju mesta MLADINCI IN MLADINKEI V tej družbi je mladina velika in napredna sila, ki jo že leta in leta reakcionarji duše s pomočjo Zveze mladine. Razbijmo staro in sklerotično mestno organizacijo in zgradimo svojo organizacijo, ki bo pravi in iskreni pred-stavnik naših družbenih in političnih stremljenj! (Osnutek letaka ali poziva, 30. 8. 1971, napisal K. L) Predlog pravil mestne organizacije ZMS Ljub-Ijana se ne drži sklepa junijske konference, po katerem konferenca sprejema stališča AO NZM glede pravilnika. Obenem pomeni korak nazaj celo glede na stari predlog pravilnika, saj ukinja marsikateri demokratični mehanizem, še poseb-no pa akcijske in koordinacijske odbore, ki so v starem pravilniku bili. Namen tega je seveda edi-no in samo razbiti AO NZM, obenem pa se na statutaren način skuša uničiti napredna iniciati-va. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine ima celo vrsto pripomb na vse tlene in bo ob takem razvoju situacije prisiljen ne le podati ostro kriti-ko tega predloga, ampak tudi pripraviti svoj pro-tipredlog pravilnika mestne organizacije ZMS Ljubljana. Zahrtnost, ki se je pokazala ob predlo-gu pravilnika, ki je napisan mimo in proti skle-pom mestne konference, ki je celo v tem pravil-niku priznana za najvišji organ Zveze mladine na območju mesta, sili Akcijski odbor za novo Zve-zo mladine, da pričenja resno razmišljati o smis-lu nadaljnjega sodelovanja z vodstvom, ki nep-restano spletkari proti Akcijskemu odboru. Organizacijski sekretar AO NZM za septem-ber Kreft Lev ISLOVENIJA EX-PRESS| Sporočamo vam, da še naprej pišete in pošiljate svoje strupene umotvore ... A F 0 R I Z M I To je odprta država. Krsta, tako rekoč. (Baljak) Zrno po zrno - izrešetan. (Nedeljkovič) Naroda ni mogoče osrečiti v eni noči, še posebej če so voditelji že v letih. (Mitrovič) Piramide so za sedaj zgrešena investicija, toda naredili bomo še puščavo. (Mitrovič) , ¦ Tribuna Kersnikova 4. Liubliana Prijatelji na srbski meji nam sporočajo, da se v Srbiji nadaljuje diferenciacija. Tovariši se idejno opredeljujejo do poslušanja Lepe Brene in Vesne Zmijanac. Slobodan, You know what we talk about, don't you? Sklicujoč se na poročilo beograjske tv vam sporočamo, da je tovariš Miloševič tovarišu Gorbačovu pripovedoval o naporih za demokratizacijo političnega življenja v Srbiji. Kljub hudemu naprezanju nismo uspeli ugotoviti, kaj mu je povedal zanimivega na to temo. Zadevo še raziskujemo. Veselin Duranovič je bil na obisku v Londonu. Sprejeli sta ga dve veliki dami: Maggie in Elizabeth. Bralstvo nedvomno ve, da je tovariš Veselin znan jugoslovanski javnosti predvsem po tem, da se je v času njegovega predsednikovanja jugoslovanski vladi naša država zadolžila za lepo število milijard (od oka za 14), zato se nam ob njegovem obisku zastavlja naslednje vprašanje: Ali je res potrebno narediti toliko škode, da prideš potem zastonj v Buckinghamsko palačo? V Črni gori še naprej odkrivajo nove borce, ki so se šele zdaj spomnili, da so se že rodili v času druge svetovne vojne. Občini Neum se ni potrebno bati za prihodnost. Ker ima skoraj celo bosanskohercegovsko vodstvo tam svoje vikendice, lahko pričakujemo, da bodo zgoraj omenjeni tovariši Cez čas sledili eksemplu Staneta Dolanca, ki je izrazil željo, da bi svojo politično kariero končal kot predsednik KS Kranjska Gora. Frontni organizaciji mesta Zagreb pošiljamo šopek Črnih vrtnic, koš poljubčkov in pozdrave iz Laibacha. V BiH so sila zaskrbljeni zaradi povezave ustavnih sprememb in vislic, ki jo je pred tremi tedni izpeljal Jože Smole. Iz tega lahko povzamemo naslednje: (1) vse več politikov nima niti razvojne projekcije niti smisla za humor, (2) Jožetu Smoletu pa priporočamo, da naj upošteva nasvet Mateje Svet (maumorašpaztkaj rečeš). Potem ko je slovensko financministrstvo zadalo smrtni udarec slovenskemu gospodarstvu (pred novim letom je bil po hitrem postopku sprejet zakon, ki je na novo določil način plačevanja obveznosti za nerazvite, za vsebino zakona pa sta prvenstveno odgovorni vlada in njeni finančniki), je iluzomo pričakovati, da bo kdo, ki je kašo skuhal, tudi odstopil (požrli jo bodo tako in tako drugi). Tovarišu Šepiču pa želimo še uspehov poino življenje. V zadnjih štirinajstih dneh nismo dobili nobenih informacij o novih proizvodnih linijah v tovarni Ivo Lola Ribar. To nas bega. Na misteriozno gradbišče blizu Bregane so iz Litostroja prepeljali tovor izjemnih dimenzij. What is this supposed to be? Baje pripravlja Fikret Abdič Nazionale bleščeč razgovor na sodišču (Sokrat se lahko skrije). Upajmo, da mnogo tovarišev zaradi tega slabo spi. Raisa Gorbačova je na obisku v beograjski veleblagovnici naredila prvovrsten feler. Vprašala je, če so vsi izdelki na prodaj ali so zgolj razstavljeni (?). Gostitelji so ji sladostrastno odgovorili, da je vse moč kupiti, mi pa dodajamo: Načeloma da, vendar Ijudje nimajo denarja. Francu Šifkoviču (predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra) so po Rdečem telefonu sporočili, da Klip Klap orodje za pravega mojstra, ki ga je podaril Mihailu Gorbačovu, zaenkrat še brezhibno dela. Vrli Medjugorci so izračunali, da zaradi silnega navala turistov, ki obiskujejo Marijo, potrebujejo svoje letališče. Brez dvoma ga bodo dobili, čeprav je komaj dvajset kifometrov stran že narejeno mostarsko letališče. Pomembneje je, kdo bo dobil več linij v Medjugorje JAT ali Adria Airways. Obenem tudi pozdravljamo odločitev Marije, da se bo odslej prikazovala v Splitu, ker to mesto že ima ustrezno infrastrukturo. Lezbiška sekcija in sekcija Magnus pri ŠKUC - FORUMU sta za leto 1988 pripravili naslednji program: - akcija za pridobitev prostorov za klub in dejavnosti - javna opredelitev družbenopolitičnih struktur do homosek-sualnih Ijudi na podlagi družbeno-pravne enakosti - 25. maj, dan boja proti AIDSU - teden lezbiškega filma - festival obeh sekcij jeseni - literarni večeri - avtorski literarni zbornik - izdaja biltenov »Lesbozine« in »Gayzine« Delovni sestanki so vsako soboto ob 18. uri na Kersnikovi 4, soba 405. Informacije dobite po telefonu od 18. do 19. ure. (061) 319-662 - ženska linija 329-185 - rnoška linija Lahko nam tudi pišete na naslov: Lezbiška sekcija ali sekcija Magnus, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Vsi, ki se želite pridružiti našim dejavnostim, vabljeni! Lezbiška sekcija pri ŠKUC - FORUMU in Ženska sekcija pri Sociološkem društvu prirejata predavanje Barbare Martin iz Berlina. Gostja nam bo predstavila lezbiško pisateljico in novinarko Annemarie Schvvarzenbach (1 908-1942) iz Švice, ki je v prvi po-lovici 20. stoletja pisala romane in potopise. Predavanje bo 1 1. aprila ob 19. uri na Inštitutu za sociologijo, Cankarjeva 5, 4. nadstropje. Vstop samo za ženske. Vabljene! Drage bralke, spoštovani bralci ! Ker je pošta vse dražja, naše publikacije pa hudičevo poceni, vam bomo morali v bodoče pri prodaji po povzetju zaračunavati tudi poštnino. Verjetno ste že slišali, pa niste mogli verjeti, da je možno. Pri Tri-buni so se odločili, da bodo objavljali oglase za oddajanje in najem stanovanj za študente in seveda tudi za stanodajalce. Nič novega, oglase imajo tudi pri drugih časopisih - ampak samo na Tribuni so oglasi zastonj! Kaj vam je storiti: vsi, ki iščete in vsi, ki oddajate sta-novanja, telefonirajte med 12. in 1 5. uro na telefon 318-457 ali pa svoje ponudbe oddajte na naslednje naslove Delovna skupina Sta-novanjska svetovalna agencija, Kersnikova 4, Lj., Študentski časo-pis Tribuna, Kersnikova 4, Ljubljana ali pa jih oddajte popoldne pri vratarju prav tako na znameniti Kersnikovi 4. Vse skupaj vas ne bo nič stalo, mi pa vam bomo pomagali, da dobite lepo streho nad gla-vo ali pa da dobite podnajemnika po vaših željah. Se priporočamo: UK ZSMS, Tribuna, Stanovanjska svetovalna agencija Oglasi: Stažist išče eno ali dvosobno stanovanje, možnost preplačila Študentka išče sostanovalko v sobi v Šiški, najemnina 30.000 din. Garsonjera v Bežigradu, za dve leti, predplačilo ni nujno. Dvosobno stanovanje v Mostah, preplačilo za eno leto. Oglašujte v Tribuno! Za nič denarja boste dobili tudi ostale nasvete. Ne zamudite, priložnost traja samo do junija. 000Č000Č0 PONOVNO V PRODAJI ! ________________Jw^njf^_v^tripjj_!_ Karl Marx..... Friederich Engels—- Rodolfo Marcenaro samo 1.000.- TRIBUNA - STRAN 17 PAftT 2. 2A .'/ to, to... nT A/A TA HLAPIH i/L" HOZDIT CU ga cneno SPer V NORVA.LO,. NIČ Nt ZOAJif^Xy\ EJ>. ^To ui /AM 2>OM POKAZAL ZA VAS iN $>E ZA MOJL NOVO TAJNO OFtOŽJE , Ul t>O&IL OL> -S.AM//V.., *» Ljubo Sirc: NAGODETOV PROCES (3) Po govoru so komunisti množico usme-rili proti škofiji, kjer so začeli vpiti, naj škof pride dol, in so najbolj vneti vlomili vrata. ltazšli so se šele, ko.jim je škofov tajnik povedal z okna, da škofa ni v Ljub-ljani. Pri razpravi jp prcvzel zmorjanje in klevetanje predsednik sodišča Dolničar, ki je v zaključku izjavil, da je njemu vse jasno in da je sodišče pripravljono izreei sodbo. Pozval je javnega tožilca, naj poda končne predloge. Viktor Avbelj je začel s hvalnico komu-nistični Jugoslaviji: ,,Tovariši sodniki! Narodi Jugoslavjjc so j>od vodstvom hovojskcga maršala Tita zmagovito zaklju-čili svojo narodno osvobodilno borbo proti okupatorju in proti donmčiin izdajaleom. Milijon 700 tisoč ljudi je dalo svoje življe-nje za svt-tle ciijc narodnc osvoboditvt", nv-odvianosti in sreene bodočnosti vsega dc-fovnega Ijudstva. Tem žrtvam smo dolžni polno priznanje in iskrtno hvaležnost. Nji-hova jc v veliki meri zasluga, da danca tiživarno in nadalje razvijamo velikc prido-bitve narodno osvobodilne borbe." In tako dalje, in tako dalje. ,,V takih okoliščinah jn ob takih dej-stvih je razvila svoje zločinsko ddovanjc pcščica Ijudi, ki sedi dantvs na zatožni klopi. Potrebno jo, da po opravljini sodni razpravi in dokazncm postupku analizira-mo dejstva, kj jih je v tern poglcdu uko-tovila javna razprava, in na podlagi teh ugotovljonih dcjstcv occnimo, v koliko jc obtožtiica proti obtožencmu Nagodftu in soobtožcriim utcmcljena." Po mncnju javnega tožilca .,obtož<;nci v svojcm zločinskem dolovanju niso imcli nobonih pomislekov pri izbiranju sredstev", da bi ..zrušiii sedanjo ureditev in vzpo-.slavili stanje, kakršno vlada v Grčiji, ozi-roina v zapadnih demokracijah". Snoj je oolo dejal: ,,V dveh letih bomo rnorda pod pritiskom Zapada vrgli komunistični re-žim." ,,Niti v enem njihovem zapisku in po-ročilu ni zaslediti besedice opozicija, med preiskavo, v zaporu pa so se hitro apom-nili te odrešilne besede in so hoteli vae svoje delovanje označiti kot pripravo za nastop opozicije. (Malo kasneje je toži-lec bral Nagodetovo pismo Herriotu: ,,Clo-vek jma pri nas samo dve izbiri: da ostane negativen gledalec ali pa podvzame po-trebne ukrepe in ga politični nasprotnik — politična policija — označi za veleizdajalca. Tajnn opozicija je konspiracija, javna opo-zicija je upor. In vendar je izdajstvo take vrste dolžnost vsakega državljana in do-moljuba." Tito sam je pred prvimi ,,par-Jamentarnimi volitvami" pozival opozicijo, naj le pride na dan, in jo svaril, da bo v tem primeru imcla opraviti z ,,ljudstvom", kar je v komunističnem jeziku ainonim za Ozno.) Toda, ali je tajnost, globoka zakon-spiriranost njihovega zločinskega delovanja in uporaba šifer v zvezi med seboj in tu-jim špijonskim centrom priprava za Iegal-no opozlcijo? Zakaj niso zakonito prijavili svoje stranke? (Zakon je zahteval, da mo-ra biti prijava podpisana po velikem šte-vilu Ijudi iz vseh delov države. Če je člo-vek skušal stopiti z možnimi podpisniki v stik, so'ga obtožili, da organizira »špijon-sko mrežo".) Pravijo, da jim tega ne bi dovolili. (Josip Vidmar sam je dejal, da Oavobodilna fronta predstavlja vse sloven-sko ljudstvo in da v Sloveniji ni potrebna nobena druga stranka — dejansko nobene ni bilo ne pristne ne kamuflažne.) Dobro vedo, da deluje na ozemlju FLRJ več. strank, ki so jih sami našteli... (Pozabil je povedati, da so bile te stranke večino-ma sopotniške, ki so jih morda vodili ko-munisti sami, medtem ko pristnim ni bilo dovoljeno niti, da bi se zgenile.) .. .pa naj sami povedo, kje na svetu bi dobili dovo-ljenje za svoje delovanje, če si postavijo za svoj program hujskanje k oboroženi in-tervenciji, h gospodarski vojni, k oborože-nemu napadu na lastno državo, kakor so to delali oni? (Ploskanje) Hoteli so prodati neodvisnost Jugoslavije zapadnim velesi-lani, kakor so brez sramu med okupacijo kolaborirali z okupatorjera." Po besedah javnega tožilca je bil Glu-sič v Avstrijj povezan z oficirji tajne an-gleške obveščevalne službe. ..Govorijo o volitvah, o vojaških pri-pravah, o Ozni in njeni notranji organi-zaciji, o gradnji barak za Rdečo armado, o tem, da imamo ruska povelja, da smo za-sedeni od ruske vojske, o agrarni reformi in nacionalizaciji, o ločitvi Cerkve od dr-žave, o stanju v tekstilni industriji, o mla-dinski progi Brčko—Banoviči, o aocialnem skrbstvu, o kolaboraciji komunistov s kle-rikalci itd., itd.. Ni se težko prepričatj o tem, da so to tipiČna vohunska poročila!" Dalje je govoril: ,,Slovenski besedni za-klad ne vsebuje dovolj močnih besed, 3 ka-terimi bi mogli označiti vso podlost dejanj, kj so jih obtoženi izvršili v namenu, da bi povzročili polHično, gospodarsko in voja-ško intervencijo proti FLRJ. Razprava je dognala, da je obtoženi Hribar v imenu ob-tožene ekupine predlagal članu predstavni-štva tuje države v Ljubljani, naj se uki-nejo dobave Unre, da bi nastale težave v prehrani in bi bilo s tem olajšano njihovo špijonsko delovanje ter priprave za oboro-ženo intervencijo." To je bila navadna hinavščina. Kopiu-nisti so se obnašali do zahodnih zavezni-kov tako izzivalno, da se človek le čudi, kako da niso ustavili pomoči še pred po-mladjo 1947. Med preiskavo sem dejal, da ne morem razumeti, zakaj tako sovražijo Zahod, ko so dobivali ogromne količine vse-ga preko Unre. Šilih je sarkastično odvrnil: ,,Tisto malo, kar so nam dali!" Po drugi strani komunisti niso mogli prehvaliti brat-ske pomoČi Sovjetske zveze, o kateri so sami priznali po Stalinovem napadu na Tita, da je sploh ni bilo. Kasneje v govom je tožilec dejal: ,,Pi-šejo o potrebi kontrole razdeljevanja Un-rinega blaga (bili so znaki, da komunisti delijo Unrine dobave, kot najbolje ustreza njim samim), hočejo izzvati vmešavanje v notranje zadeve naše države. 0 veliki hva-ležnosti, ki smo jo dolŽni zapadnim drža-vam, govore, ne pomislijo pa na to, da smo daJi v borbi proti fašjzmu toJiko, da nam nikdar ne morejo tega povrnitL" V splošnem delu govora je o meni javni tožilec dejal: ,,Sirc poroča v Svici, kamor jc šel po nalogu 'Pravde' kot njen zastop-nik, blati narodno osvobodilno gibanje in povišuje Dražina grozodejstva." (Resnično porocilo Je biio precej daleč od tega opisa.) Nato je začel označevati posameznc ob-tožence. Seveda na dr. Nagodetu ni na.šel niti trohice dobrega. O meni je dejal: ,,Drugi obtoženec Lju-bo Sirc je zagrizen nasprotnik Titove Ju-gOHlavije. Priznava očitana mu dcjanja, liooe pa zmanjšati njihov pomen s svojo obrambo in navaja, da 3e ni zavedai, da dcjansko oprnvlja špijonažo. Toda ta obram-ba izgubi vsak pomen, Če pomislimo, da jc obtoženi Ljubo Sirc izvr.špva] obveščeval-no službo že v dobi okupatorja in da je takoj po osvoboditvi sam poiskal obtoiene-ga Nagodeta in je v svojem prvem poro-čilu nakazal grozotne prespektive, kakor je zapksal obtoženi Nagode v svojih zapiskih. Sicer pa obtoženi Sirc sam pod težo do-kazov priznava svoja kazniva dejanja, dasi že dana priznanja omiljuje, kar vsekakor kaže na njegovo veliko zakrknjeiiost." Mo-je razpoloženje se je nepričakovano spre-menilo, tako da sem bil skoro ponosen na zadnji stavek. ,,Obtoženi Leo Kavčnik priznava deja-nja, ki mu jih očita obtožnica, toda njihov pomen hoče zmanjšati, češ da so ta poro-čila bila idejna, da je pošiljal poročila v inozemstvo zato, ker je doma bilo onemo-gočeno pisanje v domače dnevnike, in da so ta poročila bila nekakšen siirogat svo-bode tiska, ki da je pri nas ni:.." - nadaljevanje prihodnjič- No, ko je Vinko Globokar verjetno kar za precej časa zapustil Ljubljano, v kateri je nekoč študiral, imel potem vsaj dva uspešna koncerta v Cankarjevem domu in moral y usodnem letu 1988 pustiti (ne da bi bil seveda kaj kriv) za sabo v razprtijah in obupu CD, kovinskega dinozavra, užaljene režiserje, užaljene direktorje kulturnih institucij itd. in so se stvari okoli MIGRANTOV pomirile kljub temu, da v Mladini vsaj petdeset tisoč bralcev lahko še naprej prebira podlisteko Rde-čih pilotih in njihovih najnovejših pilotskih akrobacijah, lopingih in down to earth spustih, je DragoBajt (ki ga upravičeno ne morejozaložniki, zato pa je toliko bolj upravičeno všeč, oziroma ga imajo radi tisti, ki so na drugi strani, se pravi pisatelji prevajalci in vsi ostali eksploatiranci, s katerimi so vse do podpisa sporazuma med avtorji in založbami, te druge delale, karso hotele) tako rekoč načel še en škandal. MLADINSKA KNJIGA IN DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE (mimogrede povedano, verjetno ime druge ne bi šlo niti v koncept Gorbačovove perestrojke, kaj šele v koncept sicer res precej ut-rujenega, ampak še vedno samoupravljanja) se namreč kljub temu, da sta podpisali ta sporazum, enostavno ne držita pravil igre, ki so z njim podpisana. Seveda (kot po dobro obveščenih virih že dolgo) prednjači MK alias Mladinska knjiga, ki npr. namesto predvidenih 12 do 18 starih milijonov na avtorsko polo prevodne literature plačuje od 3,5 do 1 5 mi-lijonov, povprečno pa 8,5, kar niti približno ni polovica povprečnega osebnega dohodka Slovenca v zadnjem trimesečju, kot to določa sporazum. Poleg tega MK ne namerava revalorizirati honorarjev v naslednjem trimesečju, ampak šele Čez več kot pol leta. In tako dalje. Ostale založbe se bojda sporazuma držijo, ampak za MK IN DZS je to preveč. Kdo bo pa končno plačeval avtdrjem. Važno je, da imajo uredniki dovolj visoke plače, kvalitetne knjige pa sploh niso problem. Se pravi PRAVI ŠKANDAL, ampak avtorji so podobnih svinjarij že vajeni. Še »lepša« pa je logika izplačevanja teh hono-rarjev. Pri MK bodo izplačali 50 % tega honorarja PO UREDNIKOVEM OGLEDU DANEGA DELA, z drugimi besedami pa takrat, ko se jim bo Jjubilo... Long live the MK-ing. Še naslov za knjigotrški triler, ki je seveda tudi političen: ZALOŽ-NIKI PROTI AVTORJEM, nič drugega kot remake Do zadnjega diha, vsaj kar se tiče naslova. Pa naprej k veselim stvarem. Kino Križanke še naprej bolj ali manj životari, zato pa Ijudje množično romajo na nedeljske predstave v KINOTEKO, kjer vrtijo mus filme za vse Mladinofile pa tudi cineaste, ki jih je v Ljubljani očitno res veliko. V CD-ju še vedno (pred razprodano dvorano) vrtijo Wendersoyo Nebo nad Berlinom, film, ki ga bo, če bo čas in če ga do zdaj še ni bilo, nujno treba videt. CD po precej dolgi filmski pavzi na začetku aprila ponuja sedem filmov sedmih ka-nadskih režiserk Paule Brgailleon, Norme Bailey..., poleg teh pa mogoče še katere. Zanimiva predstavitev, ki naj bi, kot so zatrjevali na tiskovni konferenci lansko leto, postala nekakšen reden festival ženskih režiserk. Potem je pod isto streho kot vedno kup koncertov. Najprej HarlowChorus, osemdesetčlanski zbor iz Velike Britanije z zanimivim programom, po-tem v četrtek, 7. in petek, 8. aprila Milan Horvat in Dubravka Tomšičs S. Rachmaninova Rapsodijo na Paganinijevo temo za klavir in orkester, Stravinskim, Dvoržakom in seveda Slovenske filharmonije. V ponedeljek, 11. aprila, TakumiKubota (violina) in spremljevalka na klavirju v dvorani Filharmonije. V petek, 1 5. aprila, Simfoniki RTV, Martin Fischer-Dieskau in Mozart, Šostakovič. Sreda, 20. aprila, Joachim Grubich z orgelskim koncertom. Če ne bi bilo festivala Jugoslavija s sve-tom, ki bo sto petdesetim selektorjem itd. prikazal jugo-gledališko ponudbp, a bo za nas pretežno nezanimiv, ker smo skoraj vse stvari že videli, v CD-ju tako rekoč ne bi bilo več ničesar neglasbeno zanimivega. ŠKUC ROPOT še enkrat najavlja dva koncerta PERE UBU v sredo, 20. aprila, in MISSION, 23. aprila. Gledališča se bodo, kot vse kaže, začela otepati še enega škandala, Inkretove izjemno kritične kritike Klementovega padca DragaJan-čarja, se pravi uprizoritve v MGL-ju v režiji Janeza Pipana in precej burnih reakcij režiserja in nekaterih ostalih. Vsako leto seveda mora biti nekaj podobnega. V Šentjakobskem gledališču se vsemu temu samo smejejo in igrajo za fanatične privržence amaterskega gledališča, dobivajo fine kritike itd. zMolierovim Zdravnikom po sili. V SKUC galeriji se je končal teden Ekrana, teden predavanj in video projekcij z zanimivim sporedom, odprli pa so tudi razstavo slik Igorja Fistriča. Koreodrama bo na velikonočno nedeljo premierirala DE PROFUNDUS po motivih S/avka Gruma, v CD-ju si lahko ogledamo razstavo France during the svveet sixties ali Francosko slikarstvo šestdesetih let GLEJ še vedno vztrajno ponavlja ponovitve svojih predstav, trenutno še nič novega. V Celju se gredo ameriški socrealizem s Stekleno mena-žerijo T. VVilliamsa, v Kranju_5mo/e po nekaj letih spet predstavlja svojo Antigono... Skratka, v gledališče se da iti, zaenkrat še ni prevroče. V Šiški so odigrali DUNE, finančni pa tudi drugačen bolj ali manj kolaps Davida Lyncha, tik pred zdajci so Nedotakljivi Briana de Palme, ki jih bq verjetno treba videt. Še tri knjige za filmsko in nefilmsko branje: MarcelŠtefančičjr.: Najboljša leta našega življenja. Tagore: Lačni kamni. TorAge Bringsvaerd: Luna otroštva (roman norveškega pisatelja, ki ga morajo prebrati vsaj Eco fany. (tt) TRIRUNA - STRAN 21 BOSKUR ČEKA NIMA, HA! Ureja, ponareja, nadreja, gonoreja iji naceja se Vas SVARCENEGER ARNOLD Pisma slati na adreso: TRIBINA (za: seljačka BUNA) Kersnikova 4 Ljubljana Ste rešili kviz v prejšnji številki? Pardon. Od začetka. Zdravo zdravo zdravo (uteram ti, kravo!)!!! Ste rešili kviz v prejšnji šte-vilki? Ste? Ste? Bravo bravo bravo (...)! Če ste ga, se lahko obesite. Nisem namreč prejel niti enega samega odgovora na nj, dasiprav je bila nagrada za pravilno rešenje 9-mesečno popotovanje od lucije do Gateža, z dvelet-nim postankom v PM (ugibaj, kaj je to, 6e ni: a) postmodernizem b) puškomitraljez c) Pol Makartni)! Nagradni razpis je zadnjič - žal - izpadel v tiskarni, tako, da nagrade pač ne bomo podelili. Uot a pity! Vžlic temu pa ste bili s pismami sila marljivi, moram priznati. Aha, rešitev, skoraj da pozabim! Pravilna rešitev se oglaša ŠVARCENEGGGR IS THE BEAST, kaj pa drucga, he he. No, zdaj pa končno k vašim pismom, saj je to vendar ena od retkih rubrik, ki jo soustvarjate prav mi, moji dragi mladi bral-ci! Najprej je tu pismo nekega Brankota na M, čigar priimek pa je tako očitno nečitljiv, da res ne vem; zdi se mi, da je to Branko Mihelič, na bralec iz Beo-grada. Naslova iz diskrecije ne bomo izdali, stanuje pa v neposredni bližini neke stavbe s konji (če vam to kaj pomaga). No, tovariš Mihulič mi torej vljudno sporoča, da je po brezobrazbi slavist in da ga prav spričo tega nez-nansko moti moja »za spoznanje nedosledna raba besedeTRIBUNA«. Pre-bral sem zopet svoj tekst in moram se posuti s pepelom: res je, drži, pri-znam, točno, velja, pravilno, tov. Mikelič ima prav, resnično sem večkrat na-pisal TRIBINA namesto TRIBUNA. Opravičujem se vsem, ki jih je - mmm, dober tale muškat otonel - vsem, ki jih je to prizadelo. Potem je tu pismo Janeza z Gorenjske. Najprej nekaj razklada o usam-Ijenosti velemest (v katerem velemestu pa živi, krucabolt?) in potem pribije: »Je knjiga, kateri ne bom nikoli dovolj hvaležen. Je knjiga, ki me edina po-zna otožnega in obupanega do solz. Je knjiga, ki jo vzamem v roke edino v trenutkih, ko me preseka groza, da pravega dekleta zame ni, da ne bom nikoli našel sorodne duše, da bom večno sam in svoj. Je knjiga, ki me zna v takšnih minutah edina utolažiti in mi povrniti zaupanje vase. Ta knjiga je Telebanski imenik SR Slovenije.« In kaj naj to pomeni? Po meni nič. Pa po vaše? Gdor je doumel, na kaj Janez cika, naj mi piše in razjasni temino, ki tare duha. Bolj zanimivo je pisanje Benedikta iz Bitke (na Neretvi, 23 491 SAMAR-KAND). Postavlja mi tole uganko, ki naj bi jo rešil za tren oka: Boskur čeka nima, ha! Glavo ima pa trdc... Ko ananas, ko kost roga na špiči; čvrstoči, stilu le Kanin, o, kos (je), mačo! In res - razjasnilo se mi je za tren oka. Če se vam še ni, vam Benedikt po-daja majhno pomoč: oklepajski »je« v zadnjem verzu morate pri palimpsest-ni rešitvi izločiti. Če gdo reši to zavrzlamo, naj mi piše, jaz pa prehajam na interesantni dopis Zvoneta J. iz Nove vasi; velik popotnik je in poslal mi je risbo brez vsakršnega spremnega pisma. Na hrbtni strani je samo pripisal: VRAČAM SE S TRIPA. Evo je: Ima še kdo med vami risbice, uganke, besedne igre, štose, zanimive do-mislice, vprašanja ali karkoli, kar bi utegnilo zanimati tudi druge bravce? Po-šljite in objavljeno bo! Zdaj pa k pisanju Milana Ž. s Koroške, ki je tako jedrnato in pomensko, da ga priobčam kar v celosti. Takdle mi piše: TURIST OR NOT TURIST? Davi sem srečal prijatla na kolesu. »Kolo se ti nazaj vrti,« sem mu dejal. Na glavi je imel VValkmana in poslušal Glassbo, v ustih pa žvečil LINDT čokolado. Kar me je pri priči spomnilo, da mi je svojčas pravil tole: Ljubljana je Atene: pa ne zavoljo modrosti, pač pa zato, ker je svojim So-kratom že tolikokrat dala piti. Ljubljana je Benetke: pa ne zavoljo muzejev in galerij, pač pa zato, ker se pogreza v lastni gnoj. Ljubljana je mesto dihotomij (cf. USA, s.v.). Najprej, razcepljenost med željami in možnostmi (beri: štrajki, žveplov dioksid v zraku, smrtnost pen-zionerjev, steklina, Al DS in LlVE Al Ds, kje pa vas čevelj žuli etc), nato - raz-cep med delavskim in šestim razredom OS, zatem - razcepljenost med de-lavskim razredom in njegovo avantgardo (o razpadu avantgard piše Oliva; Popaj je trenutno na obisku pri naših rojakih v ZDA, spotoma pa bo skočil TRIBUNA -STRAN 22 že do Krasnojarska). In slednjič - razcep med zimskim in spomladanskim Časom, med staro in novo URO, to je med TORT-URO in KULT-URO. Prav tarazcep nas bo zanimal. V čem se izraža? Imamo dva mestna (imelo me je, da bi zapisal bodisi mastna, bodisi mesna) radia in oba sta - vsaj pretežno - mladinsko uglašena: RADIO STU-DENC - ki sam sebe reklamira kot vrelec in studenec novih idej, nove glas-be, novih form in možnosti, novih novosti nasploh, in pa RADIO PLAZ - ki sam sebe reklamira kot plaz novih idej, nove glasbe, novih form in možnosti, novih novosti nasploh. Uganka: v čem so fora in zakaj ta fora TULIJO? (cf. USA, s.v. fora) V tem, da je eno od obeh postaj treba ODPRAVITI! ZAKAJ? poreče kak lepi zdolizec. ZATO, ker so dihotomije, ki cepijo ti dve postaji, ZGOLJ INTENCIONAL-NE TVORBE, so zgolj navideznosti. Ker pa je že Kvizling (ali kdo je bil?) re-kel »Proletarci vseh dežel z.......se,« je treba postaji združiti v eno. ZDRUŽITEV je historična NUŽDA! Oglejmo si, zakaj. Ad ena. Radio Studenc ima sila zanimivo glasbeno policy, ki se lahko (z nujnimi posplošitvami in poenostavitvami) definira takčle: ROLAMO SAMO MUS-KO, Kl JE DRUGE POSTAJE NE ROLAJO - ki, skratka, ni znana. Radio Plaz pa lahko definiramo analogno: ROLAMO SAMO MUSKO, Kl JO ROLAJO DRUGE POSTAJE - ki je, skratka, znana. Konkluzija, ki iz obeh premis sledi: ' Brž ko bo Studenec zrolal kak komad, bo tudi Plaz prisiljen, da ga zrola (saj mora rolati musko, ki jo rolajo drugi, tj. Studenc). A kakor hitro ga bo Plaz zrolal, ga Studenc ne bo več rolal (saj ne rola muske, ki jo rolajo drugi). Ker pa ga Studenc ne bo več rolal, ga tudi Plaz ne bo (saj tako terja njegova glasbena policy....). Tako zaidemo v circulus vitiosus, iz katerega postoji en sam izhod: Ali obe postaji UKINEMO, ali pa ju DIALEKTIČNO ZDRUZIMO V ENO! Tertium non datur. Ad dva: Lovke obeh postaj se vijejo globoko v drobovje mesta in obvladujejo tudi, denimo, disko sceno, kar dobro ve vsak zapečkar. TORTurno musko rola disko TERORIST, KULTumo pa disko TRI PALME NA GOLEM OTOKU. Tu ne bom razpredal, kar je že vrabcem na strehi znano. Že vrabci čivkajo, da je takšna konkurenca kontraproduktivna. Čeprav se namreč oba diska tega branita kot birič križa, vanju ZAHAJA identično občinstvo. Sta torej ENA-KO ZAHOJENA! Obe ustanovi tedaj predstavljata mrtva rokava, ki ju je treba odločno ODPRAVITI! Kar poslušajmo i2javo enega od gostov, ki redno obiskuje oba diska: »V starih dobrih časih so ZNANI ROCKERJI, ki so postali starejši od ob-činstva, prenehali z nastopanjem. Danes pa neki NEZNANI TIPI, dvakrat starejši od znanih rockerjev, kar nočejo prenehati z nastopaštvom.« Ad tri: Po Debeljak-Lodgeovi teoriji PM (beri: postmodernizma) sta modernis-tična in antimodernistična umetnost določeni kot metaforična oz. metoni-mična umetnost. Pri POSTmodernizmu pa ta formalna opredelitev odpove. Debeljak trdi, da je umetnost PM usmerjena v raziskavo radikalno novih form in možnosti (cf. LITERATURA-Problemi, 2/1987, str. 142). PRAV TO pa je načelo, ki definira in določa obe omenjeni postaji (spomnimo se: vrelec in plaz novih idej, nove glasbe, novih novosti nasploh!). Potemta-kem sta postajj paradigma Ijubljanske avantgardnosti, sta torej postmo-demistični par excellence; kar vidimo tudi iz Lodgoevega kompendija pri-merov How to Recognize a Postmodernist, ki se na las sklada s kulturbe-no policy obeh postaj. Glej npr. načelg protislovja, diskontinuitete, kurcšlu-sa in še zlasti NAČELO SLEPE SREČE (trial and error prinzip). Edina postaja v Ljubljani, ki je TOTALNO in TOTALITARNO postmoder-nistična, saj zajema tudi momente PERMUTACIJE (neprestano izmenjava-nje Ijudi) in EKSCESA - kar oboje pri omenjenih postajah izpade - je ŽE-LEZNIŠKA POSTAJA ali po domače KOLODVORSKA KAVARNA! la je NAJBOU KORENITA POSTMODERN(ISTIČNA) USTANOVA naše pre-stolnice! Zaključek: , Jaz, Milan Ž., Korošec po duši in Def Leppardovec po srcu, v popolni pri-sebnosti in govoreč resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico, pred-lagam, naj se ZDRUŽITEV obeh postaj izvrši na KOLODVORU, kjer naj se tudi podpiše samoupravni integracijski akt in poda programska zasnova POSTMODERNISTICNEGA RADIA v Ljubljani. Spričo dejstva, da se pred-stavniki omenjenih pbstaj bržčas že sedaj sporadično srečujejo v poznih ko-lodvorskih urah, bi moj pledoyer ne smel predstavljati nobenega problema. Za Domovino z vinom naprej! P. S. Prijatelj je zabremzal in si snel slušalke, rekoč: »Mora se tako vrteti. To je kolo zgodovine.« Tako Milan Ž., ja2 pa naj vas, cenjeni bravci in branjevke, opozorim le še na dejstvo, da sem si končno ogledal sloviti slovenski film Grobokdp. In moram reči, da so mi kar bicepsi poskočili, tako odločno je PREPLONKAN po mojem TERMINATORJU. Rad pa bi vam skrenil pažnjo na zanimivost: ste se gdaj vprašali, zakaj je nerodnemu in nepremišljenemu junaku ime Murphy? Ne? Vam pa jaz izdam: gre za aluzijo na sloveti Murphyjev zakon, ki gre nekako tako: CE JE PRI KAKI STVARI SAMO EN ODSTOTEK MOŽ-NOSTI, DA GRE PO ZLU, BO ŠLA PO ZLU. Preštudirajte še Petrovo načelo in Parkinsonov zakon, nato pa skupaj izglasujmo POLITIČNO MAJMUNI-TETO TUDI ZA FUNKCIONIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI! Spasibo! Vaš Arnold USA acid zip (angl.) foršlus na ženskih hlačah, če ga odpiramo v napačno smer circulus vitiosus (lat.) krožek perverznešev dihotomija (gr. tome = rez) pretrganost diha, težko sopenje diskontinuiteta (angl. discount = popust) po literarnem teoretiku Davidu Lodgeu: prodaja na debelo; kurbišče; redaljka ecsces (lat. ex = bivši) okrajšava za »bivši cesar« fora (lat. forum = pokopališka gredica, mn. fora) grobovi insinuacija (etimologija ni potrjena) kulinarični artikel v JV Afriki, na Javi itd.: »Mami kotlet, očetu bedro in sinu Acija (Bertonclja?).« kompendij (zloženka) kompanija za prodaju endivije i radiča konkurenca (zloženka) kojni in kure; voli in goske (pren.) kontraproduktiven (lat. contra = proti, productio = proizvodnja) kdor produ- cira nergaštvo, kdor vsem kontro daje, preneseno: študentski parlament kultura (lat. cultus = bogočastje) ura za kult, okoli šeste popoldan (comple- torium); po Umbertu Ecu ležemo menihi okrog sedme k počitku (ali pa tudi ne, hehe) kurcšlus (nem. kurz = kratek, Schluss = zapira, stik) tisto, kar je malokrat za- prto, pa še takrat le za malo časa; foršlus na možkih_hlačah nebotičnik (Ijudska etimologija) kurčina do neba za Čičolinu policy (angl.) policija, politika (Brave New Language) spradičen (srh. zloženka) spor, ali dičan s.v. (kratica) svojevoljno tribina (ital.) 1. zvišen prostor za odličnike ob mimohodih 2. prostor za iz- ražanje mnenja (in zato pišite, pišite, pišite ... pičite!) trip (akronim) idi u trip ičke materine! tortura (lat.) ura za tortice, po Ecu nekje med četrto in šesto popoldan,vbu- tiku Little Dragon USA (akronim) ugankarski slovarček analfabetov zapečkar (slov. za + peč + kar) nesramnež s sila ozkim e zdolizec (newyorški sleng) amerikanofil, lizač ZDA TRIBUNA -STRAN 23 MATIAS ESCALERO CORDERA (Španija, ki ni samo flamenco) Intervjuje zamišljen kot uvod v spoznava-nje španije, ki nam je do nedavnega pred-stavljala špansko vas. Danes, koje prevzela " svoje mesto v vrtečem se kolesju Evrope, je vzbudila zanimanje. španija nisamo flamen-co, corrida, Lorca. Španija je nekaj več. Za pogovor smo poprosili novega lektorja za španskijezik na FF. Metiasa Escalero Cor-dera, kije pred petimi meseci ves »svež« in poln entuzijazma prišel iz Madrida v Ljublja-no. Pogovarja/i najbise predvsem o današnji Španiji, vendarse nismo mogli izogniti manj-šim in večjim skokom v zgodovino. Vpr.: Španija gre z odločnimi koraki v smeri razvoja na vseh področjih življenja. Kako se to kaže v kulturi in na splošno? Odg.: Samo da povem, imam 31 let in Ijudem, ki me sprašujejo o današnji Španiji, rečem, da španija, ki sem jo poznal v svo-jem otroštvu in v zgodnji mladosti z današ-njo, v kateri živim ali živimo, nima ničear ali zelo malo skupnega. V zadnjih petnajstih, dvajsetih letih je prišlo do tako odločilnih sprememb in preobrazb, da je postala de-jansko neprepoznavna tista Spanija, ki sem jo doživljal kot otrok. V njej smo živeli od tradicionalnih in globoko konzervativnih smernic vodstva, ki nas je pripeljalo k tiste-mu, kar je fašistični ali konzervativni dis-kurz imenoval večna Španija. Z njenimi tra-dicionalnimi vrednotami. Danes je to za, Špance, predvsem za mlajše generacije, dejansko že neprepoznavno. V dvajsetih le-tih se je Španija uskladila z evropsko kultu-ro, predvsem z zahodno, kapitalistično Ev-ropo. To se prav gotovo kaže v kulturi in kulturni dejavnosti. Ljudje, ki so poskušali uvesti v španijo drugačno kulturo, podob-no tisti, ki je nastajala v ostali Evropi, so bili samo »gverilci« ali majhne skupine, ki so kljub splošnemu nerazumevanju poskušali ustvariti moderno kulturno delovanje. Da-nes so se urbana središča, kot so Madrid, Barcelona, Bilbao, brez dvoma spremenila. Spremenila so se v točke avantgardne kul-turne ustvarjalnosti v Evropi. To je bilo možno, ker je Španija pred petnajstimi leti našla pot vrnitve k demokratičnim pravi-cam. Spansko Ijudstvo je v nekajletnem prehodnem obdobju ponovno našlo po-dobo, ki jo ima o sebi. S to ponovno prido-bitvijo zaupanja in z odprto, svobodno ko-munikacijo z ostalim svetom, se pravi v tej novi situaciji, so začele predvsem mlajše generacije končno uresničevati svobodno kulturno aktivnost. V mnogih primerih so to torej poskusi, ki se končajo v trenutku, ko so se začeli, zato ker so preizkusi, so samo poskusi. Vendar se počasi utrjujejo in v osemdesetih letih ustvarjajo lasten jezik, preko katerega lahko drugim kulturam po-vemo, kaj smo. Nekaj, česar nismo mogli storiti v situaciji, ki smo jo živeli v šestdese-tih in na začetku sedemdesetih let. Danes so Madrid, Bareelona, Bilbao, ki so končno tudi vsa velika glavna mesta Španije, vre-nja in središča avantgardne in moderne kulturne ustvarjalnosti. Vpr.: To pomeni, da se je Španija pri-družila Evropi jn Ijudje so to pridružitev sprejeli. Kajti Španija je bila od svojega »zlatega obdobja« naprej na obrobju evropskega dogajanja, enkrat bolj izraz-ito, drugic manj. Odg.: Seveda, to sem poskušal razložiti prej. V teh dvajsetih letih smo preleteli to-liko zgodovinskih etap. Predvsem smo v teh desetih letih živeli tako hitro, da smo prešli iz drugačne Španije, »diffrent« (turis-tična parola, ki je imela uspeh v šestdesetih letih), iz Španije, ki je vstopila v odločilen konflikt v državljanski vojni in ki je dosegla višek v marginalizaciji v štiridesetih letih frankizma; v Španijo, katere prevladujoča kultura je kapitalistična kultura v polnem pomenu besede: ekonomskem, kulturnem, sociološkem. Utrdil se je pomemben eko-nomski srednji razred, ki prevzema enake sheme vrednot in enak pogled na svet kot npr. francoski srednji razred. Potem so tu nekateri marginalni sloji, ki jih tvorijo pred-vsem mladi, najmlajša populacija, ki ne naj-de prostora v sistemu, ki ga oblikuje današ-nja Španija. Se pravi, obstaja marginalna, altemativna, drugačna kultura, ki poskuša postaviti pod vprašaj obstoječi sistem. Prav to se je zgodilo v teh dvajsetih letih: špari-ska družba se je v pozitivnem in negativ-nem asimilirala z evropskimi družbami na-jbolj razvitega kapitalizma. V dveh pogle-dih: v ekonomskem, ker je prišlo do nekate-rih očitnih gospodarsko razvojnih spre-memb v španski družbi, in predvsem v kul-turnem pogledu; tako deli populacije, ki sprejemajo sistem, kot tudi deli, ki ga ne sprejemajo, ki se mu zoperstavljajo. Oboji prevzemajo vedenjske norme, podobne ostalim zahodnoevropskim kulturam. Vpr.: Rekel si, da je Španija po držav-Ijanski vojni živela zelo hitro, vendar mis-lim, da je spala ... Odg.: Ne, ne, nanašam se na teh zadnjih dvajset let, na zadnja leta frankizma in na demokracijo. Med diktaturo je Španija žive-la dolge sanje smrti. Za predstavo o tem, kaj je prinesla državljanska vojna: milijon mrtvih, večina ni umrla v bitkah, ampak za-radi represalij. Izbruhnile so vse frustracije in vsa protislovja, ki jih je Španija vlekla iz 16. stoletja. Socialna skupina, ki je branila proces modernizacije, je to bitko očitno iz-gubila. španska inteligenca je bila I. 1939 uničena, mrtva ali izgnana. Torej, špansko Ijudstvo je ostalo izčrpano in v štiridesetih in petdesetih letih živelo sen ali neke vrste izčrpavajočo siesto. V Sestdesetih in potem v sedemdesetih letih sta lasten gospodar-ski razvoj in tudi generacijska obnova omo-gočila pojavljanje novih socialnih elemen-tov v Španiji, ki se niso strinjali z diskurzom režima ali pa so začeli prevzemati drugi tip ideološkega, kulturnega diskurza. To so so-cialni sektorji, ki so se združili in kasneje v letih 1976 in 1977 ponovno pridobili pra-vice in se spustili v proces obnovitve. Po-novno smo pridobili zaupanje vase, ponov-no dobili skladno podobo o nas samih. Bist-vo te podobe smo imeli, ko smo jo lahko za-čeli prenašati v tujino. Zato dejstvo, da je bila španija kot država na obrobju po-membnih modernih procesov, tako zgodo-vinskih, političnih, kot kulturnih, ne prese-neča. Dokler nismo razrešili zgodovinskih ugank in neskončnih problemov (kar po-meni, da smo sprejeli sami sebe); dokler se nismo na primer spoznali kot narod naro-dov, Ijudstvo Ijudstev z različnimi kulturami in različnimi jeziki; dokler se nismo spoznali kot Ijudstvo s kulturno tradicijo, protislovno in konfliktno, vendar pomembno; dokler nismo imeli zaupanja v našo lastno pretek-lost - morali smo vse to narediti, da smo lahko dali skladno podobo tujini in da smo lahko brez notranjih travm postali kulturno ustvarjalni z moderne perspektive. To nas pomirja in nam daje predvsem možnosti za kulturno ustvarianje, vsestransko in bogato v vseh jezikih Spanije. Vpr.: Ali imajo enake možnosti ustvar-janja vse španske kulture oziroma jeziki, glede na kastiljščino, ki je »prava« špan-ščina? Kajti vemo, da je Kastitja na poli-tičen način dosegla enotnost z drugimi narodi zaradi svoje prevlade in s tem je vsilila tudi svojo kulturo. Tako se je kas-tiljščina vsilila na političen način. Odg.: Da, zgodovinsko je bilo tako. To je neovrgljivo dejstvo. To moramo sprejeti. Zgodovinsko se ne moremo vrniti v štirinajsto, 1 5. ali 16. sto-letje in ne moremo obnoviti zgodovinskega procesa s perspektive 20. stoletja - to je nemogoče. Torej, kar smo naredili je, da smo to uvideli in se spoznali za take. Torej kot država, v kateri je en jezik in ena kultura vsilila zgodovinski proces drugim, vendar jih na srečo ni uspela uničiti. In v drugi po-lovici 20. stoletja so končno našli točko skupr. jga življenja in ustvarjalnega odnosa. Danes pisati v kastiljščini, ustvarjati kultu- ro, pomeni prednost, ker je uradni jezik, ki ga poznajo vsi španski državljani. Poleg tega je jezik, ki ga govori 300 milijonov in več Ijudi po vsem svetu. Vendar to ne po-meni, da kulture v baskovskem, galicijskem jeziku in katalonščini, niso v razveseljivem procesu obnovitve in osebno mislim, da s pomembno bodočnostjo. Predvsem kata-lonska kultura, kerje Katalonija najbolj ho-mogeno razvita in katalonščina zelo živ je-zik, ki ima bogato literarno tradicijo. Glede na baskovski jezik, ki ima probleme. To je jezik, ki je bil najbolj zatiran in ima iz po-vsem lingvističnega stališča več proble-mov kot katalonščina, na primer razširje-nost rabe. V velikih mestnih središčih se je izgubila vsakdanja raba. Poleg tega je da-nes težko najti literarni baskovski jezik, delo, ki ga danes z veliko vnemo uresniču-jejo baskovski intelektualci in umetniki. Mislim, da lahko uspejo. To je zelo težko delo, zaradi njihove lastne politične poti, za-radi baskovskega nacionalnega problema, ki pretirano in ne vedno na pozitiven način vpliva na razvoj baskovske kulture in jezika. Vpr: Nekateri še vedno mislijo, da pri-pada pol Španije Afriki, pol pa Evropi. Kaj ti meniš o tem? Odg.: Dobro, to je še ena topika več med tistimi, ki se o podobi Španije širijo brez za-dostnega razmišljanja in poznavanja. Špa-nija je brez dvoma Evropa, kulturno in zgo-dovinsko. S kulturnega in zgodovinskega stališča ne moremo zanikati vpliva islam-skega sveta, arabskega sveta na našo kul-turo. Sem zvest zagovornik Španije kot mešane, mavrske Španije, kjer se srečuje-jo zgodovinsko raznovrstne kulture in ki zato rodijo eno izvirno kulturo. Srečujejo se arabska, židovska, evropska, grško-latin-ska in skozi ves srednji vek ustvarjajo izvir-no in bogato kulturo. Vpliv na kastiljski jezik prek latinščine je vpliv arabskega jezika, na primer na besedišče. Ko besedišče nekega jezika tako pomembno obogati neka kultu-ra kot v tem primeru arabska kultura kas-tiljsko, je tozato, ker se preko jezika uvajajo kulturni vzorci gledanja na svet. Lahko se najdejo islamski kulturni elementi y špan-skih kulturah, predvsem v Andaluziji in Le-vantu: tam so, na primer, fatalizem, fatalno pojmovanje življenjskih procesov. To je res-nično, originalno dejstvo španske kulture in mislim, da je prevzeto iz islamskega pogle-da na svet ali islamske vizije sveta. Vpr.: Kaj nam lahko poveš o novih to-kovih, predvsem na podrpčju kulture. Kaj se dogaja in ustvarja v Španiji danes? Odg.: Danes se dela veliko stvari. Res pa je, da obstaja zgodovinska iluzija ali prepro-sto iluzija, mišljenje, da bi se po frankizmu morali kar naenkrat pojaviti Picassi, Rafaeli Albertiji, Lorce, Daliji, Mirčji, po pričakova-njih, ki so se izoblikovala izven Španije, predvsem v zahodni Evropi. Vendar v tem primeru ni bilo tako. Bilo bi ahistorično, ne-logično, ker je bil narod podvržen kulturni, politični represiji, ki jo je trpela Španija v času frankizma, v katerem je bila ena gene-racija intelektualcev izgubljena, s smrtjo ali z izgnanstvom. španska inteligenca znotraj ni imela nobenega stika s špansko inteli-genco v izgnanstvu in ne z ne-špansko, tujo inteligenco zaradi izoliranosti, predvsem v prvih dvajsetih letih frankizma. Treba je bilo petnajst, dvajset let živeti zelo hitro, prele-teti obdobja, ki so jih druge kulture živele v tem stoletju, predvsem v zadnjih štiridese-tih letih povojne Evrope. Morali smo skozi eksistencializem, socialno poezijo, beat ge-neracijo, maj 68, morali smo preiti ta obdo-bja v zelo kratkem časovnem obdobju. Priti smo morali v korak s časom. Vpr: Torej danes, ko ste se verjetno že dokončno prebudili, obnovili moči in za-upanje vase, sledite dogajanju na ev-ropski kulturni sceni, zahodni Evropi, ka-teri ste se priključili? Odg.: Seveda, v teh trenutkih da, zdaj da. Predvsem mlajše generacije, za katere je Franco zgolj zgodovina. Oni so tisti, ki da-nes začenjajo in postavljajo izvirno kulturno ponudbo Spanije, ki se je v literaturi, filmu, glasbi, fotografiji, slikarstvu spreobrnila v evropsko avantgardo. Stvarnost, ki jo živi mlad človek v Madridu, je ista stvarnost, kot jo živi mlad človek v Parizu-----le mar- ginalna in zato naj bi bila ta kultura v bistvu agresivna, nasilna. S tem ni rečeno, da pi-satelji predhodnih generacij danes ne na-daljujejo in ne nudijo najboljšega od svoje-ga ustvarjanja. Govorim o Manuelu Vicen-teju, Juanu in Luisu Goytisoli, Antoniju Galu, Juanu Benetu, Vasquezu Montalbš-nu, o Ijudeh, ki pripadajo generacijam 40-ih, 50-ih let in to so otroci frankizma. Ven-dar gre predvsem za najmlajšo generacijo, ki je na vseh ravneh najbolj aktivno ustvar-jalna in ustvarja umetnost, ki se sooča s ka-pitalističnim sistemom potrošnje, ki se je vzpostavil v današnji Španiji. Vpr: Kakšen je ekonomski, politični položaj ustvarjalca? Ali obstaja cenzura? Odg.: Politične cenzure ni. Je popolna ustvarjalna svoboda. Teoretično lahko na-pišeš kar hočeš, vse se lahko pove in v ve-čini primerov je tako tudi v praksi. Zdaj pa; to kar obstaja, je ekonomska cenzura. Spa-nija je kapitalistična, razredna družba. Torej je današnja kapitalistična kultura kultura potrošnje. Če dobiš položaj v družbi, v usta-novljenem kulturnem sistemu, lahko živiš zelo dobro. Spremeniš se v pisatelja v modi, v slikarja v modi, četudi si mlad. Pro-blem je, če ne sprejmeš vsiljenega diskur-za, sistema danih pravil. Imaš več težav. Objavljati moraš preko alternativnih založb, ustanoviti neodvisen, alternativen radio, kino, alternativno gledališče izven uradnih kanalov, ki v večini niso državni, so privatni, vendar pa so vodeni s privatnim kapitalom in z neke ideološke perspektive. Vpr.: Kako ste v Španiji sprejeli, da tako rečem. prevlado latinskoameriške literature nad špansko, npr. »boom?« Ali lahko v bodoče pričakujemo kaj podob-nega iz Španije? Odg.: To je zelo zanimivo. V trenutku, v katerem je Spanija spala, so latinskoame-riške kulture na drugi strani Atlantika pre-vzele vlogo protagonistov kulturne ponud-be v kastiljščini glede na drugo svetovno kulturo. To je bila sreča za španščino kot je-zik in za hispanski svet. To je bilo v španiji sprejeto popolnoma pozitivno. To, kar se dogaja danes v španiji, prebujenje, da tako rečem, bi lahko v naslednjih letih dalo tako pomembne rezultate, kot jih predpostavlja-jo Mžrquez, Cortšzar in drugi elementi la-tinskoameriškega literarnega »booma« in razvoja. Vpr.: Potemtakem Španija ni Ijubo-sumna? Odg.: Ne, ne, sploh ne. Mislim celo, da se je latinskoameriški »boom« začel v Spaniji. Seveda iz lingvističnih vzrokov, zaradi laž-jega komuniciranja. To se je hitro razširilo v druge kulture. Spanija je brez zadržkov sprejela latinskoameriško literaturo. URŠAGERŠAK foto:JOŽE SUHADOLNIK TRIBUNA -STRAN 25 VSTAJENJE KLEMENTA JUGA V Ljubtjani je precej mestnih znameni-tosti. Poleg vile Cira-čara nasproti maksi-marketovega parkirišča varuje Ljubljano na južni strani Rimski zid, ki žal Že zdavnaj ne opravlja več svoje prvotne funkcije. Zdaj priplezajo skupaj s prvimi martinčki nanj plezalci, eni bolj eni manj spretni, eni s kva-litetnejšo opremo, eni pa s takimi superga-mi, ki so enako dobre tudi za košarko ali no-gomet. Nikogar izmed njih nisem videl, da bi padel, padci z Rimskega zidu so od sile redki - pa vendar, kdor hoče pasti, lahko pade in Klement Jug bi znal pasti tudi z Rimskega zidu, visokega tri metre, če bi no-bene druge možnosti za plezanje ne imel -mogoČe bi plezal navzgor z glavo navzdol ali kakorkoli že. Ko bi nanizal dovolj zmag, bi nehal živeti, kakor starec neha živeti, ker je nanizal dovolj let. In kakor je to dejstvo samo po sebi groteskno (po psihološkem izrazoslovju parasuicidarno) - lahko Kle-ment Jug postane in tudi postane zaradi o njem napisanezgodbe (drame) in uprizorit-ve (po le-tej) tragični junak. Se reče - zgo-dovinska osebnost pokojni Klement Jug postane sredstvo za ustvaritev večno žive-ga lika Klementa Juga. Za poljub okame-nelemu kraljeviču, se pravi za vstajenje pod Triglavom, sta kriva Drago JanČar (s polju-bom na čelo), še bolj pa Janez Pipan z ob-čutenim francoskim poljubom, Janez Pi-pan, kot nepopustljivi oboževalec književ-nosti obraz v obraz z Janezom Pipanom -režiserjem, ko slednji ne more drugače, kot da v predstavi pusti predolge monologe in preveč teksta. Predstava je večkrat spomi-njala na Strah in pogum (doslej najboljšo Pipanovo stvaritev), v obeh je atmosfera svobode, Ijubezni, volje, izdajstva dihala iz sorodnih pljuč. Gre čisto preprosto za fee-ling za slovenske dramske tekste, ki imajo feeling za slovenski narodni značaj - in če prej omenjenega narodnega značaja ne samo prepoznaš, ampak se ga spomniš -že veš, da si pravi. Igra o Ijubezni do nelju-bezni je režirana tako, da se človek spomni sentimentalnosti v prvobitnem, če ne skvarjenem pomenu besede. To pomeni, da so bile stvari na odru tako preproste, neodvisne od gledaliških pomagal, da se pred drobnimi valovi katarzičnega srha v zadnjih prizorih ne moreš obraniti z nobe-nim razkrinkanjem oz. deziluzijo iluzije. Go-lota na odru je čista in oblečena v belo in rdeči nageljni so obglavljeni nežno in pre-prosto. Vaje za predstavo so se večkrat zavlekle pozno y noč (kar je edino možno, če hočejo napravit dobro predstavo in igralci in reži-ser) - intuziazma svojih gostov pa so se po-šteno preplašili stanovalci gledališke hiše Mestnega gledališča - kaj, če bo v bodoče režiser mogoče celo hotel podaljšati vaje izven njihovega nerazrušljivega hišnega reda. Mirjam Korbar je asociirala na Ijub-Ijansko promenado, na film Vesna in s son-cem obsijani Ijubljanski grad, Vesna Jevni-kar je igrala smeh in veselje, ki zmore stati ure in qre ob grobu in razmišljati o žalosti. Srečo Spik je odigral krasno partijo dobre- ga in zla s samim sabo, z ves čas gledalcu odprtimi kartami in Milan Štefe je govoril na odru s širokimi odprtimi očmi viteza -bogoslovca, ki niso fanatiČno uprte v nebo, ampak na vse, kar je dobrega in slabega v zemskem. Nekaj trenutkov po vstopu lya Godniča v kader sem si moral pridušiti -kako zna ta sultan z ženskami, hkrati pa up-rizori glaziran lik namazan s šmiro na debe-lo - igralske šmire pa ni niti trohice zraven. Tone Kuntner je reprezentiral z igro mi-sel - mladost je norost, čez skale pleza, kjer so stopnice. Borutu Veselku bi že ena sama izgovorjena beseda zrušila nasmeh demoničnega zapeljivca, za katerega nikoli nobena zavrnitev ne pride v poštev. Edini očitek Janezu Škofu je kričanje na odru -Al Pacino v Brazgotincu se prerine skozi spomin, v podobni situaciji drvenja h koncu in Škof potrdi pravilo, da ni za konstituiranje protagonista nobenih pravil več, ne v kon-stituciji, ne v govoru. Skof je kot športnik in-telektualec, odličen na trapezu in v parterju, zdaj je podoben Rodinovem Mislecu, zdaj se zdi, da je razbrazdanost mišičevja v bist-vu razgaljenje razbrazdanosti njegovih možgan, ki si želijo ven iz oklepa, kar je možno samo z raztreščenjem lobanje. Kot rjovenje prav teh možganov je odlič-no delovala glasba (s svojimi odtenki umi-ritve), od nekod ti je znana, zelo znana in vendarle veš, da ni od nikoder premuzicira-na - potem doumeš, da je tako zraščena s predstavo, da se jo spominjaš ravno od tu. V scenariji je najbolj motila ogromna konstrukcija kovinskih žaluzij, ki niso in niso hotele odpreti ust in povedati svoje zgodbe, tudi vrv, napeljana nad odrom, spominjajoč na vlečnico vagončkov med rudnikom in elektrarno Trbovlje, je bila premalo izkori-ščena. Ostali scenski sklopi v svojih večna-menskih funkcijah so delovali zanimivo. Morda je preteklo med začetkom konca uprizoritve in samim koncem preveč časa (ta stavek pomeni začetek konca tega spi-sa), ko glavni junak umre, naj ne bi predolgo Živel v spominu odrskih likov, ker potem to-liko krajše živi v gledalčevem sporninu. Za sam konec spisa pa tole - če je šla eki-pa, ki je pripravila Klementov padec, po pre-mieri na večerjo, so si lahko natočili čistega vina in sedli za eno mizo, brez rezervacij svojih sedežev. S skojevsko borbenostjo še naprej besno tipka MAKAR ČUDRA [p©l AFRODIZIJAKI Končno namenjam nekaj zaslužene po-zomosti tudi snovem, ki služijo nam, porno-filom, kot sredstvo za realizacijo principov naše eksistence, torej kar se da intenzivne-ga in neduhovnega, tudi tehnično perfekt-nega doživljanja spolnih odnosov in ostale-ga početja, ki nam je v nesofisticiran užitek. Kot je splošno znano, je posledica delova-nja kemičnih substanc v afrodiziakih aktivi-ranje skritih rezerv potence, s katerimi raz-polaga naš organizem a\\ v primeru njih od-sotnosti kreacija spolne sle in nemudoma zatem ustrezna reakcija našega telesa. Ču-dodelnost afrodiziakov je človeštvu pozna-na prejkone od dneva njegovega nastanka dalje. Skozi tisočletja so bili na njihov račun napisani preštevilni epi ter pesmi slave. Ker so bili vseskozi pojmovani kot naravno bo-gastvo izjemnega pomena, v primerjavi s katerim so zlato in diamanti izgubili ves svoj blišč, so se okrog njih najdišč, izvorov ali izdelovalcev vnemali srditi spopadi in tri-desetletne vojne. V bližnji preteklosti jih je poskušala razvrednotiti marksistična mi-sel komunistov, vendar na srečo pornofil-ske večine s podobno uspešnostjo, kot se je in se še loteva družbene krize. Kljub ne-plodnim verbalno-teoretskim napadom na te magične materije je preskrba domačega tržišča z afrodiziaki močno trpela, kajti ni vse ostalo le pri besedah. Uvozna politika (naša država je popolnoma vezana na uvo- žene afrodiziake) in carinske restrikcije so dodobra izpraznile police v samopostrež-bah in apotekah. Pomanjkanje afrodiziaka ima na družbo efekt, ki je popolnoma pri-merljiv s pomanjkanjem repromateriala, na primer lesa za tovarno pohištva. Gibanje družbe zamre, gospodarski procesi otrpne-jo, standard pada ... vse zaradi deficita af-rodiziakov v naši družbi. Vedno znova me osupne tesna poveza-nost prosperitete družbe s pornografijo ter še bolj zmožnost pornofilov, da družbi po-nudijo prave recepte za izhod iz stagnacije. Po mojem mnenju je danes ta recept sprostiti uvoz, prepustiti trg njegovim last-nim zakonitostim, kar bi nujno pripeljalo do boljše preskrbe z afrodiziaki in drugimi nuj-nostmi. Dvig produktivnosti in izvoza zaradi uspešnega zadovoljevanja porno potreb sem dokazal že v prejšnjih številkah Tribu- ne. Še preden se posvetimo afrodiziakom konkretno, ločeno od spremljajočih poja-vov in vpliva na širšo družbenopolitično skupnost, naj nujo po teh snoveh ilustriram s citatom iz knjige dr. Požarnika o spolnosti: »Kako pomembna je spolna Ijubezen, se kaže v tem, ko bogati človekovo doživljanje, plemeniti njegovo vedenje in krepi partner-ske, zakonske in družinske«, v katerem lah-ko termin spolna Ijubezen zamenjamo s pomensko istim »Ijubezen do pornografi-je«. Posebej dobro je nuja po afrodiziakih znana športnikom, ki goje do dopinga tisti odnos, ki ga poprečen občan, pornofil, kaže do afrodiziakov. Torej sredstvo za dosega-nje vrhunskih rezultatov, osebne sreče in zdravja ob lažjem prenašanju telesnih na-porov. Španska muha Je droben hrošč, ki živi v južni Franciji in Španiji. Uporabljamo ga posušenega, zmletega v prah ali predelanega v ekstrakt, učinkovina pa je kantaridin. To je izredno močno dražilo, ki pri izločanju vzdraži me-hur in sečevod, prek tega pa tudi spolni or-gan v celoti. Pri ženski nabreknejo ščege-tavček in sramne ustnice, pri moških pa povzroči erekcijo. Potrebna je pazljivost ob doziranju. Ker je smrtni odmerek manjši od 0,05 grama, so zastrupitve, trajne okva-re ledvic in smrt pogoste. Preparati, ki so pornofilu na voljo v sex-shopu, so pripravljeni ob upoštevanju teh stranskih učinkov in tudi redna ter dolgo-trajna uporaba ne bo vodila h komplikaci-jam vašega zdravstvenega stanja. Posebno pozomost pa velja nameniti nakupu same- mu. Mnogokrat vam trgovci ponujajo na-domestke, ki vas bodo visoki ceni navkljub razočarali. Posebno velja posvariti pred tr-govci v bližnji bavarski prestolnici. Zanesljiv način, kako se izogniti razočaranjem, je po-tovanje v Katalonijo in nakup španske muhe pri izdelovalcih samih, se pravi slovi-tih lovcih na muhe. Tudi cene za to priljub-Ijeno pomagalo so pri katalonskem kmetu nizje in se stroški za pot kmalu povrnejo, saj boste gotovo kupili nekaj zavitkov muhe tudi za prijatelje. Sam se vsako leto odpra-vim na tradicionalni sejem in borzo špan-ske muhe v Barcelono, kjer je možno dobiti vse podatke o ietini, koncentraciji kantari-dina v primarni mešanici itn. Yohimbine Dobimo iz lubja afriškega drevesa istega imena. V Evropo so ga prinesli mornarji v 19. stoletju in odtlej velja za učinkovit afro-diziak. Vohimbine širi žile na območju spolnih organov. Že v majhnih količinah je lahko nevaren, ker povzroči motnje v kr-vnem obtoku, ki so včasih vzrok nagle smrti. Populamost yohimbine se je v Evropi zadnja leta zmanjšala vzporedno z njegovo proizvodnjo, za kar strokovnjaki krivijo sušo v predelih Afrike, kjer to drevo najbolje uspeva. Da bi ta nezaželeni izpad proizvod-nje odpravili, grade sedaj y Sionokoščeni obali namakalne sisteme, ki bodo zagotovi-li dobre letine yohimbine. V Evropi je yo-himbine najlaže dobiti v Amsterdamu, kjer ga ponujajo poulični prodajalci. Večinoma gre za dobro blago. V nadaljevanju - v naslednji številki Tri-bune vas bom seznanil še z nekaterimi zdravili, ki imajo zaželene stranske afrodi-zične učinke ter z raziskavami na področju genetskega inženiringa, ki s sintetičnimi hormonskimi sredstvi mnogo obetajo. Po-zitivni rezultati uporabe teh sintetičnih hor-monov in proteinov so nam že znani iz Dan-ske. Nadalje boste lahko izvedeli nekaj ko-ristnih malenkosti s področja zeliščarstva. Ljubljanska tržnica je namreč vse prema-lo odkriti vir blagodejnih afrodiziakov, ki jih zaužijemo v obliki čajev... Vaš Primož Truba TRIBUNA -STRAN 27 EP0I MIHA MAZZINI NEDELJSKO ŠPORTNO POPOLDNE Spoštovane gledalke in spoštovani gle-dalcil Cez slabih pet minut se bo pričela polfinalna kvalifikacijska tekma državnega prvenstva, ki bo določila finalista v prvoli-gaški zaključnici tekmovalne sezone. Vzdušje na prepolnih tribunah - zbralo se je čez petdeset tisoč gledalcev - je - moram reči - peklensko. Tudi sami lahko slišite glasno navijanje in bodrenje, namenjeno svojim Ijubljencem. Ekipi sta že na tere-nu ... ogrevata se... Še dve minuti do za-četka ... Sodnik se je s počasnimi koraki napotil proti središčni črti... pogleduje na uro... vreme je toplo... primerno za igro... kot naročeno za današnji športni dogodek... Se minutka!... Moštvi si pod-ajata roki... rokovanje s sodnikom ... ig-ralci zavzemajo svoja mesta ... PRIČELO SE JEIHI Slišali ste pisk... Naj na hitro predstavim ekipi. V modrih kapicah na levi polovici igrišča je moštvo Janez-Alenka, na desni polovici igrišča, z rumenimi kapi-cami, pa Tone-Tinka. še sedaj lahko opazi-te različni taktiki obeh ekip. Tone in Tinka sta pristaša tako imenovane struje trdega športa ... gresta na vse... brez taktizira-nja... Tinka je takoj razširila nogi in soigra-lec je prodrl vanjo. Lep prodorl! Njegovo odločnost je množica navdušeno pozdravi-la ... Slišite posamezne žvižge? Ljudje ne marajo taktiziranja in teoretiziranja, ki krasi ekipo Janez-Alenka___odločila sta se za preigravanje z jezikom, položaj 69 ... zme-rom več žvižgov... sami ste videli! Saj Ja-nez sploh še ni pripravljen na tekmo. V bliž-njem posnetku, ki ga nam sedaj vrtijo v re-žiji, se lahko dodobra prepričate. Medtem pa nasprotna ekipa silovito pritiska, prodor za prodorom ... Navijači so na nogah. Igra na prvi gol, ni dvoma. Orjaški Tone (32 cm) je bil vedno Ijubljenec publike. Pristaš tradi-cionalne igre, ki se počasi umika z naših ig-rišč. Njegovo športno kariero krasi zlata medalja z balkanskeg prvenstva, za katero se še vsi spomnimo, v kako hudi konkuren-ci je bila pridobljena. Poglejte njegov stil! Grob in možat! prodira enakomerno kot stroj, neustrašen ... neutruden ... Tinka mu je vrgla nogi na hrbet... kroži z boki... Stara, prekaljena športnica ... Njen športni talent je odkril že telovadni učitej v osnovni šoli..., tudi sam bivši tekmovalec. Srpva je bil njen trener, popeljal jo je v skrivnosti in napore vrhunskega športa ... učenka ga je kmalu prerasla ... Selila se je iz ekipe v eki-po, potem pa zaigrala s Tonijem ... verjet-no veste, da sta poročena ... lahko bi rekli, da igrata na domačem igrišču, a sta vseeno polna elana in energije ... prava profesio-nalca ... Navijači Janeza-Alenke mi goto-vo zamerijo... saj vidijo sami, kako neod-ločno in medlo igrata njihova Ijubljenca. Alenka počasi liže in grizlja soigralčev ud, ki še vedno ni popolnoma pripravljen. Priznati jima moramo utrujenost, saj so za njima težke in naporne tekme evropskega pr-venstva, kamorsta se uvrstila edina izmed naših ekip. S tribun se usiplje negodova- nje... Publika bi bila lahko popustljivejša do Janeza, vrhunskega športnika, v trenut-ku slabosti. Na tribunah sem prejle videl se-deti njegovega očeta, bivšega olimpijca, ki še vedno hodi gledat vsako pomembno tekmo, čeprav se, zaradi starosti, ne ukvar-ja več s športom. Janezov oče je v bogati športni karieri osvojil vse možne naslove in tudi njegovi številni otroci so po njem pod-edovali športni duh. Bil je eden redkih veli-kanov igrišč, ki je odklonil vse, še tako mamljive filmske ponudbe, s katerimi pro-ducenti odnekdaj obsipljejo športne ase. Njegov sin Janez bo verjetno ravnal druga-če. V Muenchu je že snemal krajši film ... pri gledalcih zelo dobro sprejet. Zato danes potrebuje zmago! Poglejte ga, kako se tru-di. S prsti draži soigralko, sedeč na njej, ona pa mu med dojkami gnete ud... To je za-dnja tekma pred poletjem, ko si bodo šport-niki nabirali moči po morskih plažah ... fi-nale bo šele septembra. če Janez zmaga, bo njegova cena y filmskem svetu poskoči-la. Žalostna resnica ... Toda ... kaj more-mo? Tudi v športu, ki naj bi bil uradno ama-terski, vlada denar. Gledalci rjovejo od na-vdušenja! Kaj se dogaja?... Poglejte šte-vec na semaforju! Tone je tik pred orgaz-mom! Tinka zaostaja skoraj za četrtino. Kot veste, morata po pravilih oba igralca doži-veti orgazem hkrati. Tone juriša kot pono-rel. Popolnoma se je vživel y igro... ničesar ne vidi več okrog sebe... Tinka kriči... vsaj mislim tako... po širokih odprtih ustih ... ne morem je slišati zaradi huronskega vpit-ja množice ... Na igrišče je pritekel Tonijev trener... kaže na semafor... vpije svoje- mu varovancu, naj upočasni tempo in po-čaka soigralko... sodnik ga poriva z igriš-ča ... vidite ... tam ... skrajno na desni... oblečen je v značilno trenersko obleko... pisana srajca ... do kolen segajoč plašč iz imitacije usnja ... črni brki... masivne zla-te zapesnice in verižice ... Tone ga ni sli-šal... kazalec orgazma je tik pred rde- čirti... Protinapad soigralke!!!!.....Tinka se je zavedla, kako je sedaj vse odvisno od nje ... Z nohti ga praska po hrbtu ... zagriz-la se mu je v rame kot levinja... gibanje njene zadnjice si bomo morali ogledati na upočasnjenem posnetku, da bomo lahko razločili vsako fineso!!! Bravo Tinka!... Njen kazalec na semaforju se strmo dvigu-ie!Nimogoče!KAKŠNAIGRA!!!!!!DOHI-TEVA SOIGRALCA!!!!! ŠE MALO!!!!! MALENKOST!!!!! IN...... ORGA- ZEMM!!! ORGAZEM!!!!!! ORGAZEMM!!! ORGAZEM!!!!!!!....... Orgazem, drage gledalke in cenjeni gledalci! Lep orgazem v petnajsti minuti igre in ena nič za ekipo Tone-Tinka. Stranski sodnik je priskočil s posodico in lovi izbrizgano seme. Ce bo re-zultat izenačen, bo odločala gol razlika. V tem primeru bo na boljšem ekipa Ja-nez-Alenka, z veliko pozitovno gol razliko še iz prejšnjih tekem. Tu se moramo zahva-liti najsodobnejši elektroniki, s pomočjo ka-tere smo lahko vsi videli, da je bil orgazem res veljaven, torej hkraten in resničen. Ko-liko brezveznega valjanja po travi in simu-liranja smo pred uvedbo elektronskih meril-cev imeli priložnost videti na naših igriščim Ti časi so minili in prav je tako! Pa se vrni-mo k igri... Tone in Tinka sta upcčasnila TRIBUNA -STRAN 28 tempo. Lenobno se božata po genitalijah in ščipljeta za zadnjici. Prepričana sta v svojo zmago. Sodeč po igri nasprotne ekipe, to drži; a šport je šport! Njegov čar je v nego-tovosti do konca! Do zadnje minute! Pri-znati moramo Janezu in Alenki, da se tru-dita ... ne gre jima in ne gre. Zanimivo je, kako daje občinstvo prednost lepi, Športni jgri pred svojimi Ijubljenci. Se že slišijo Žviž-gi, namenjeni taktiziranju in zavlačevanju Toneta in Tinke. Se bosta Janez in Alenka res tako zlahka predala? Vse možnosti imata za naslov prvaka v letošnji sezoni predvsem zaradi odsotnosti ekipe Teo-bald-Jožica, lanskoletnih šampionov, kate-rima so zdravniki zaradi športne poškodbe prepovedali nastopati to sezono. V čašopi-sih smo lahko prebrali, da že trenirata ... treningu se nista odpovedala niti v bolniš-nici... Upajmo, da ju bomo lahko pozdravili na tem igrišču v naslednji sezoni... želimo si, da jima posledice sifilisa ne bi prekinile uspešne športne poti... Pogled na sema-for... Kazalci obeh ekip so skoraj na nič-li... Navijači protestirajo... Na igrišče so začeli deževati razni predmeti... kovan-ci... steklenice ... kondomi... sodnik opo-zarja publiko... miličniki odstranjujejo iz-grednike ... Ceprav razumemo nezadovolj-nost občinstva, moramo izgrede odločno obsoditi... tak je šport... s tem se je treba sprijazniti... vzponi in padci... dvigi in spusti... obnašanje gledalcev lahko spravi na slab glas kandidaturo našega glavnega mesta za olimpijske igre. Tega izgredniki ne pomislijo... Trideseta minuta tekme. Brez sprememb. Še vedno ena nič za moštvo Tone-Tinka. Vodstvo po lepem orgazmu v petnajsti minuti, ki si ga bomo zapomnili predvsem po dobri in požrtvovalni igri Tin-ke. Uspeh je odvisen od vsakega člana eki-pe in od njihovega medsebojnega ujema-nja ter razumevanja. Tega vsi niso sposob-ni, zato imajo nekateri rajši individualne športe, kjer je vse odvisno od posameznika. Gledalci pa, ni dvoma, se bolj navdušujejo nad ekipnimi tekmovanji, kar potrjuje tudi današnje rekordno število obiskovalcev. Ponovimo za tiste, ki ste se v naš prenos vključili kasneje. Lepo sončno vreme, pet-deset tisoč gledalcev... polfinalna tekma. Tone in Tinka morata zmagati z orgazmom razlike, Janezu in Alenki zadostuje za uvrs-titev v finale že neodločen rezultat. Po pr-vemizadetku precej slabokrvna igra s pre-cej taktiziranja na eni in nemoči na drugi strani. Zelo nemirno, že kar razgrajaško ob-činstvo. Posredovati je morala celo mili-ca..... Še petnajst minut do konca tekme. Ap-lavz na stadionu. Janez je pripravljen na prodor... težave ... ne ... BRAVO! lepa akcija. Kazalca sta se pričela dvigati. Tone in Tinka se zaskrbljeno ozirata k nasprotni-koma. MODRI!!!! MODRN!!! se sliši s tri-bun ... še trinajst minut do konca ... Tone-ta je ležernost gotove zmage uspavala ... poskuša se vzburiti z rokami... žvižgi gle-dalcev... Alenkin kazalec se je dvignil že čez polovico... Navdušenje ... Janez ga je potegnil ven in jo poskuša dohiteti s sunko-vitimi trzljaji dlani... Njegov kazalec se dvi-guje, soigralkin pada ... prekrila sta se ... Janez je spet v Alenki... MOJSTRSTVO IZKUŠENIH ŠPORTNIKOV!!!! EKSHIBI-CIJA!!!! BRAVO!!!!!! TAKO JE TREBA! Glasno odobravanje občinstva ... Tone in Tinka sta zmedena ... ne znajdeta se naj-bolje ... gledalci stoje kričijo nasvete in na- vodila ... taki smo pač ... vsak bi znal bolje od nastopajočih ... vsak bi poučeval druge-ga... Alenka in Janez sta pospešila gibe ... skladnost treniranih teles ... kazal-ca se dvigujeta ... še šest minut do kon-ca ... Kai je to? KAJ SE DOGAJA?!? ... BIC!!! BlClMTinkajeimelavtraviskritbič! Zamahuje z njim po soigralčevem hrbtu! Sramota! Sodnikžvižga ... Takoje prav... RUMENI KARTON ZA EKIPO TIN-KA-TONE!!! Popolnoma upravičeno! Gro-ba igra da, razkroj ne! So stvari, ki s špor-tom nimajo ničesar skupnega in naj jih ig-ralci zadrže doma, sami zase, v svojem za-sebnem življenju, ki nikogar nič ne briga. Kako bi se izrodil šport, če bi dovolili vsaka-kršna poživila ... Stiri minute do konca ... Tone je trd in pokončen ... zaril se je v soig-ralko... borita se do zadnjega ... Končno prava tekma!... Boj do zadnje minute ... do zadnjega atoma moči... do zadnjega spermija... Janez se je prevalil na hr-bet... Alenka jezdi na njem ... Tri minu-te ... skandiranje navijačev in ploskanja v ritmu Alenkine ježe ... Kazalca se dviguje-ta ... četrtinka manjka do orgazma ... bo dovolj časa? Če izenačita rezultat, sta zma-gala. Tudi kazalca ekipe Tone-Tinka lezeta pokonci... Bosta dohitela nasprotnika? ... kot sem rekel maloprej... Pri športu ne moreš biti prepričan v zmago do zadnje se-kunde ... Samozaupanje se jima je mašče-valo ... presenetila ju je ofenziva nasprot-nikovih igralcev ... TO JE PRAVI BOJ!!... ŠE DVE MINUTI DO KONCA ... SODNIK POGLEDUJE NA URO... ALENKIH KA-ZALEC ZAOSTAJA... JANEZ JO ŠČIP- UE ZA BRADAVIČKI IN GNETE DO-JKI... POMAGALO JE ... ŠE MINUTA... TINKA IN TONE ZMANJŠUJETA ZAOS-TANEK ... TRIDESET SEKUND DO KON-CA ... JE TO MOGOČE ... RES ... ORGA-ZEM!!!! ORGAZEM V ZADNJI MINU-Tl!!!... BRAVONH KAKŠEN FINALE!!!! PRELEP ZAKUUČEK TEKME, Kl SE Sl-CER Nl ODLIKOVALA PO OBILICI ŠPORTNEGA UŽITKA... Stranski sodnik je pristavil posodico... Ne bo potrebno... KONEC TEKME!!! SODNIK JE ODPIS-KAL KONEC!!!! ZMAGOVALCA IN FINA-LISTA STA JANEZ IN ALENKA! Moram reči zasluženo... po vseh naporih evrops-ke turjene ... čestitke... stadion je na no-gah ... Poraženca ne moreta verjeti... zmaga je bila že njuna ... Tone se od raz-očaranja s pestmi tolče po udu ... Tudi Tin-ka ne more zdržati gneva... klofnila je soigralčev organ ... tega Tone ne prene-se ... Udaril je Tinko... pa še sodnika, ki ju poskuša ločiti... pretep... splošen pre-tep... na tribunah ... na igrišču— je to potrebno?... to meče senco na šport v ce-loti... je pa odraz naše kulture ... le kaj imata šport in nasilje skupnega ... žalost-no... zdrav duh v zdravem telesu ... kon-čajmo s to plemenito mislijo današji pre-nos. Rezultat ena proti ena, uvrstitev Jane-za in Alenke v finale. Oba zadetka si boste lahko ogledali po drugem TV dnevniku v oddaji Najlepši orgazmi z evropskih igrišč ... na svidenje ... ostanite še naprej z nami ob oddajah, ki sledita ... Pet minut za rekreacijo in Iz domačih športnih klu-bov... še enkrat nasvidenje ... <^'*~4ffl&pgi TRIBUNA-STRAN 29 HOLOGRAFSKA 3D PRIHODNOST Ko se je pojavila pred tridesetimi leti, je tako rekoČ nihče ni jemal resno. Od takrat do danes se ji je izmenoma pripisovalo ust-rezne pozitivne in negativne prihodnosti, na koncu osemdesetih Tet pa, vsaj po mnenju ne več manjšine, lahko postane pomem-ben dejavnik v bližnji prihodnosti in nadalj-njem razvoju oblikovanja, medicine, arhi-tekture in vizualne umetnosti. Če že nič drugega, vsaj širok spekter pričakovanj, bodo rekli tisti najbolj skeptični, drugi manj, pa bodo seveda nestrpno čakali, ali se bodo v nekaj letih, ki bodo sledila 1988, te napo-vedi uresničile. H-0-L-O-G-R-A-F-l-J-A »Boš uporabila zeleno šminko? Drugače bodo postale tvoje ustnice vse bele, veš. Ne. V redu. (klik) No. pa sva. sem tipovedala, da ni nič posebnega.« Dvajset bilijontih delčkov sekunde in po-snet je holografski portret. Potem še pet-najst minut, da se razvije plošča in prvič v življenju se lahko vidim v treh dimenzijah. Precej zanimiv dogodek, ne. Edwina in Dawid, ki sta oba bivša štu-denta z londonskega Royal Colledge ofArt, sta zdaj lastnika holografskega studia v ve-iiki hiši v Richmondu pri Londonu. Zanima me, kako varna je holografija. »Laser seveda lahko precej akutno poško-duje vaše oči, če vstopi pod pravim kotom, toida verjetnost, da bise to zgodiloje res zelo majhna. No, pri holografiji je žarek razpršen, tako da oko nemore osredotočiti svetlobe na določeno točko. Se pravi, da je holografija popolnoma varna.« »Slišala svazgodbo o manekenki, kije, ker je fotograf uporabljal premočno vo/framovo svetlobo, oslepela za mesec dni. Kaj takega se na srečo v holografiji ne more zgoditi.« Da je holograf ija še vedno v pionirski f azi, zgovorno priča tudi cena opreme. Laser, ki ga uporabljajo za portrete, stane okoli 40.000 funtov, precej bolj poceni laserji pa so uporabni samo za holografske posnetke popolnoma mirujočih predmetov. »Sveže narezan kos kruhaje ravno nekje na meji med gibajočimi in negibnimi pred-meti. Star kos je popolnoma v redu, na po-snetku bo izgledalzelo svežin hrustljav. Svež kruh pa bo na posnetku poln velikih črnih pik,« pravi David. Pokažeta mi holograme, ki sta jih naredi-la: »Vzačetku sva delala veliko napak. Za ho-lografijoje treba uporabljati popolnoma dru-gačen make up, malo podoben tistemu iz zgodnjih časov televizije. Če pa gaje preveč, spet ni v redu, koža izgleda, kot da bi bila us t-rojena.« NEW Y0RK Atric Sadovvski me pričaka vMuze/u ho-lografije. Zelo vroče je, on pa mi med potjo pove, zakaj so mu dali starši takšno ime. Bilo jim je enostavno všeč. »Holografija je dobila takšno ime zato, ker etimološko izvira iz dveh grških besed. pre-vedenih kot celota in sporočilo.« Čas je za bistveno vprašanje. »Kako na-stane hologram?« »No, laserski žarek se razstavi na dva dela. Prvi postane to, čemur pravimo referenčni žarek, ki prekrije emulzijsko ploščo z enako-merno barvo. Drugemu pravimo predmetni žarek. Razišče predmet in se potem usmeri na film. Na plošči se žarka ponovno križata in v tem trenutku nastane tridimenzionalnost. Križanje je posneto na plošči, ko to osvetli-mo v smeri originalnega referenčnega žarka, se reproducira origina/en tndimenziona/en predmet« Ogledava si tekočo razstavo. Nekateri hologrami so čisto umetniški, Boy George, hommage a Marcel Duchamp, kozarec za cocatil, ki eksplodira; drugi so znanstvene naravnanosti. Patrick me seznani z direktorjem muzeja lanom Lancasterjem. »Trenutno imamo v pripravizelo zanimive projekte. Z Ijudmi iz modnega biznisa se do-govarjamo za holografske modne revije, ki jih bomo tukaj realizirali v prihodnjem letu. No, pred kratkim so Marks & Spencer lan-sirali otroške majice z reliefnimi hologtami.« »Holografijaje lahko tudi precej strašljiva. Glede na prostorskostjilahko do neke mere konkurira samo kiparstvo, toda tudi čeje še tako ezoterično ali strašljivo, se labko zane-semo na to, da/e še vedno neka gmota, ne- kaj fizičnega. V holografiji ni nič otipljivega. samo svetloba. In prav toje lahko strašljivo.« »Današnji kompjuterji z lahkoto producira-jo tridimenzionalne oblike. Toda do danes ni bilo načina, na katerega bi lahko te ob/ike spravili iz kompjuterja v prostor. Do pred kratkim so bili skoraj vsi hologrami repro-dukcije že obstoječih predmetov, sadja, av-tomobilov, kipov... Danes lahko naredimo sintet/čne holograme za tako rekoč kar koli, kar lahko sproduciramo na ekranu kompju-terja. Lahko izdelamo celo tridimenzionalne podobe predmetov, k/, če bi jih poskusili po-staviti v naravi, sploh ne bi mogli obstati in bi se sesedli, razleteli ipd.« »Holografija bi labko spremenila podobo mest. Šipe na stavbah bi lahko zamenjali s holografskimi ploščami, ki bi spremenile ob-like in ce/otno podobo stavbe, ne da bi se spremenila njena konstrukcija. Razvoj laser-ske tehnologije bo v prihodnosti omogočil, da bomo labko umetniške ali reklamne po-dobe projicirali v prostor nad nami.« Za konec mora biti vedno nekaj utopič-nega. Tisti, ki večini teh stvari ne verjamejo, si lahkovseenoogledajo Holografski muzej v New Yorku. Naslov: 11 Mercer Street NYC. (po članku iz revije Blitz pripravila G. G.) RIRIIMA — fsTRAM 3D HENRY MIXHAUX NEKI PLUME (1930) I Mirni človek Ko je stegnil roke iz postelje, se je Plume začudil, ker ni zadel ob steno. »Glej, je po-mislil, mravlje so ga morale pojesti...« in je zaspal nazaj. Malo zatem ga je žena zgrabila in stresla: »Poglej, je rekla, lenuh! Medtem, ko si bil zaposlen s spanjem, so nama ukradli našo .hišo.« In res, brezhibno nebo se je razpro-stiralo na vse strani. »Jah, kar je, je,« je po-mislil. Malo zatem je bilo slišati hrup. Bil je vlak, ki se jima je bližal z vso hitrostjo. »Zgleda, da se mu res mudi, je pomislil, zato bo go-tovo prišel pred nama« in je spet zaspal. Potem ga je zbudil mraz. Bil je ves oblit s krvjo. Nekaj kosov njegove žene je ležalo poleg njega. »S krvjo, je pomislil, pride ved-no toliko sitnosti; ko bi ta vlak mogel ne iti tu mimo, bi bil strašno vesel. No, ko je pa že šel...« in je spet zaspal. - Poglejmo, je rekel sodnik, kako lahko razložite, da se je vaša žena ranila tako, da so jo našli razkosano na osem delov, ne da bi mogli vi, ki ste bili poleg nje, karkoli na-rediti, da bi ji to preprečili in ne da bi to sploh opazili. To je skrivnost. Prav v tem je vsa stvar. - Glede tega mu pa res ne morem po-magati, si je mislil Plume in spet zaspal. - Usmrtitev bo izvršena jutri. Obtoženi, bi radi še kaj dodali? - Oprostite, je rekel, nisem sledil razpra-vi. In je spet zaspal. VIII Izdiranje glav Hotela sta ga samo potegniti za lase. Nista mu hotela zadati bolečine. Glavo sta izdrla naenkrat. Zagotovo se je slabo drža-la. Saj to ne gre kar tako samo od sebe. Za-gotovo ji je nekaj manjkalo. Ko ni več na ramenih, spravlja v zadrego. Treba jo je dati. Vendar jo je treba umiti, ker sicer zamaže roke tistega, ki jo dobi. Treba jo je bilo umiti. Ker sicer tisti, ki jo je dobil, z rokami že oblitimi s krvjo, začne sumničiti in začne gledati kot nekdo, ki čaka na po-jasnilo. - Jah! Našla sva jo med vrtnarjenjem ... Našla sva jo med drugimi. „ Izbrala sva jo, ker je bila videti bolj sveža. Če bi raje kakš-no drugo... lahko bi šla pogledat. Naj med čakanjem obdrži to ... In se odpravita, sledi pa jima pogled, ki ne reče ne ja ne ne, nepremičen pogled. Kaj ko bi šla pogledat k ribniku. V ribniku najdeš najrazličnejše stvari. Morda bi ust-rezal tudi utopljenec. Mislita, da bosta v ribniku našla, kar bos- ta hotela. Vrneta se hitro in vrneta se praz-nih rok. Kje najti glave, že primerne za ponudbo? Kje najti glave brez nepotrebnih sitnosti? - Jaz imam bratranca. Vendar imava, lahko bi se reklo, enaki glavi. Nihče ne bo verjel, da sem jo našel po naključju. - Jaz... Tu je še moj prijatelj Pierre. Vendar je zelo močan in si je ne bo pustil kar tako vzeti. - Jah, bova videla. Prejšnjo sva dobila tako zlahka. In se odpravita, izročena svojim mislim, in prideta k Pierru. Na tla spustita robček. Pierre se skloni. Kot bi mu hotela pomagati vstati, ga smeje potegneta nazaj za lase. Glava je tu, izdrta. Vstopi Pierrova žena, vsa iz sebe... »Pi-janec, spet je polil vino... Niti piti ga več ne more ... Pa še po tleh ga mora politi. In še pobrati se več ne zna ...« In gre iskati nekaj, da bi pobrisala. Zadr-žita jo za lase. Telo pade naprej. Glava jima j ostane v rokah. Besna glava, ki se pozibava na dolgih laseh. Pojavi se ogromen pes, ki glasno laja. Dobi brco in glava pade stran. Zdaj imata tri. Tri je lepa številka. Pa še izbira je. Glave si res niso podobne. Ne, ena je moška, ena ženska in ena pasja. In se napotita nazaj k tistemu, ki že ima eno glavo in ga dobita, kako čaka. Položita mu v naročje šopek glav. On postavi na levo stran, poleg prve glave, glavo moške-ga, na drugo stran pa glavo psa in glavo ženske in njene dolge lase. Potem čaka. In ju gleda z nepremičnim pogledom, s pogledom, ki ne reče ne ja ne ne. - Ah, te tukaj sva našla pri nekem prija-telju. Bile so v hiši... Kdorkoli bi jih lahko vzel. Drugih ni bilo. Vzela sva pač te, ki so bile. Drugič bova imela več sreče. Sicer pa je tudi to bila sreča. Glav na srečo ne manj-ka. Vendar, zdaj je že pozno. Najti jih v mra-ku ... imeti moraš čas, da jih očistiš, pred-vsem tiste, ki so bile v blatu. No, prav, bova poskusila ... Toda, med nama povedano, celih kamionovjih pa res ne moreva pripe-Ijati. Zmenjeno... Greva ... Mogoče jih je medtem kaj padlo. Bova videla ... In se odpravita, sledi pa jima pogled, ki ne reče ne ja ne ne, sledi jima nepremičen pogled. - Ah, jaz, veš. Ne! Daj! Vzemi mojo gla-vo. Vrni se z njo, ne bo je prepoznal. Niti po-gleda jih ne. Rekel mu boš...: »Poglejte, ko sem šel ven, sem se spotaknil ob tole. Gla-va je, se mi zdi. Prinašam vam jo. In tako bo za danes dovolj, ne?...« - Ampak, stari moj, samo tebe imam. - Daj, daj, brez rahločutnosti. Vzemi jo. Daj, potegni, močno potegni, močneje, no. - Ne. Vidiš, ne gre. Taka je najina kazen. Daj, poskusi z mojo, potegni, potegni. Vendar glavi nočeta stran. Pravi glavi morilcev. Ne vesta več, kaj bi, vrneta se, gresta spet nazaj, se vrneta, spet odideta, sledi pa jima pogled, ki čaka, nepremičen pogled. Nazadnje se v noči izgubita in toje zanju veliko olajšanje; zanju, za njuno vest. Jutri bosta na slepo odšla naprej, v smeri, ki ji bosta sledila, dokler bosta lahko. Skušala si bosta ustvariti življenje. To je zelo težko. Poskusila bosta. Skušala bosta ne več mis-liti na vse to, skušala živeti kot prej, kot vsi Ijudje. XI Častni gost Bren kluba Častni gost je jedel počasi, metodično, brez najmanjše pripombe. Purica je bila nadevana s črvi, solata je bila očiščena s kolomazom, krompir je bil izpluvan. Grenivkino drevo je moralo rasti v naftalinski zemlji, šampinjoni so imeli duh po jeklu, pasteta pa duh po pazduhi. Vino je bilo vino kot manganova kislina. Plume je, ne da bi dvignil glavo, potrpež-Ijivo jedel. Kača, ki je padla iz bananine die-te, je lezla proti njemu; iz vljudnosti jo je po-žrl, potem pa se spet potopil v svoj krožnik. Da bi pritegnila njegovo pozornost, je lastnica kluba razgalila enodojko. Potem je zavila z očmi in se pri tem zvito nasmehnila. Plume je, ne da bi dvignil glavo, še vedno jedel. »Ali veste, kako se nahrani otroka?« je nenadoma razburjeno vprašala in ga povo-hala. Iz vljudnosti jo je nežno povohal tudi on. Malo za tem se je njegova desna soseda, hlipajoč, skoraj zadušila z ovčjim jezikom, ki ga je po neumnosti hotela požreti. Obdali so jo s skrbno nego. Ne da bi bilo videti, ji je eden držal nosnice skoraj zamašene, drugi pa ji je, pod pretvezo, da ji pomaga, stiskal gloto. In nikoli ni povrnila jezika, ki se mu je tako želela odpovedati. Tako jo je življenje, vedno pripravljeno, da se spretno izvleče iz težavnega položaja, tiho zapustilo. »Ne vzemite tega s slabe strani,« je zato rekla lastnica z velikimi in sijočimi očmi Plu-mu. Pri požiranju jezikov vedno kdo podle-že. To bi bili lahko vi. Lahko bi bila jaz. Bo-diva vesela! Zabavajva se! Rada bi, da naju ta trenutek vidijo otroci. Tako radi imajo pri-zore sreče. In udrihala je po njem med objemanjem. Prevedla Nadja Dobnik TRIBUNA -STRAN 31 JANČARJEVO ZALEZOVANJE GODOTA Nekaj je v zvezi zJančarjevo novo dramo (natisnjena je bila v Novi reviji 69,70, zaen-krat pa je še neuprizorjena) jasno ne glede na različne možne interpretacije, kritiška branja ali uprizoritvene pristope bodočih režiserjev kot tistih, ki bodo kvazi fenome-nalno literarno predlogo postavili v tridi-menzionalen prostor gledališke dvorane in jo tako transformirali v odrski dogodek, več kot očitnega. Tisti, ki so spremljali razvojno linijo njegove proze od Galjota, Severnega sija do za tehnopoetske postopke, ki so oistveni tudi za njegovo novo dramsko delo, odločilne zbirke novel Smrt pri Mariji Snežni, oziroma vsaj najbolj uspelih kratkih proz v okviru te (naslovne zgodbe, Dveh slik, Ognja), so tak razplet lahko pričakovali, seveda pa je (mogoče ne samo slovenska) dramatika, podobno kot poezija, vsaj kar se tiče dognanj teoretiko,v ki so se in se še ukvarjajo s tovrstnimi zadevami, vedno stalr nekje ob strani. 0 njej se ni pisalo kot o nečem, v okviru česar bi se dalo izvršiti ekspliciten prehod iz literature določenega tipa v literaturo spet določenega, a speci-fično od prejšnjega različnega tipa. Tudi o Jančarju se je govorilo v zvezi s tem preho-dom pretežno samo kot op prozaistu, nje-gove drame so bile seveda več kot uspešne (če odmislimo eksperiment s Primožem Trubarjem, ki se je končal precej manj kot s pozitivnimi rezultati), ampak o njih se je pi-salo pretežno v okviru gledališke kritike, ki se je bolj kot z vsem drugim ukvarjala s po-litičnim gledališčem, vrhuncem, krizo ... tega, v povezavi s tem pa tudi zJančarjem kot piscem na nek način kljub neeksplicit-nosti še vedno političnih dram. No, tisti, ki radi razpravljajo o podobnih rečeh, bodo lahko brali tudi njegovo Zalezovanje Go-dota skozi nespremenjeno optiko in v njem odkrivali »logično nadaljevanje dosedanje dramatike, ki zarisuje usodno povezanost mikrosveta individua in makrosveta politi-ke, ki neizbrisno zaznamuje ta mikro svet« Ne glede na to, kakšno je naše mnenje o usodi takšnega in tako interpretiranega, včasih celo s strani kritikovforsiranega po-litičneg gledališča (ki se mimogrede pove-dano kot produkt Vzhoda zelo lepo prodaja na Zahodu, kar pa ne zmanjšuje ne poveču-je njegove, recimo, umetniške kvalitete), pa se zdi, da se nove Jančarjeve drame ne da več brati skozi takšno ali sorodne optike. DragoJančar se je v Zalezovanju Godo-ta odločil namesto za sicer artificielno, a še vedno dokaj klasično dramatiko, ki je ob vsem drugem primarno res politična, za ne-kaj, kar je tuje vsaki klasičnosti oziroma tehnopoetski predvidljivosti dramskega besedila kot literarnega korpusa. Ce je v Smrti pri Mariji Snežni zavestno črpal iz danes že tradicije Borghesa in v letu 1988 spet že klasičnega dela faction-fiction pro-ze, se pravi Grobnice za Borisa Davidovi-ča Danila Kiša, ti dve že sami po sebi teh-nopoetsko različni matrici transformiral tako, da sta v njegovi prozi obstajali samo kot referenci ali pa protopoetiki, ki jih je že zabrisala metapoetika posameznih zgodb, a sta se skozi palimpsestno literaturno go-vorico vsaj pogojno in v obrisih še dali raz-birati, si je kot »objekt« za prakticiranje teh-nike referenc izbral danes seveda tudi že klasičen in že hiperinterpretiran tekst so-dobne dramatike, Beckettovo dramo Čaka-joč na Godota. Pri tem mu ni šlo za to, da bi (podobno kot je to storil Ivo Svetina v pesniški zbirki Peti rokopisi) dosledno za-brisoval mejo med proto in metateksti, do-segal »skoraj popolno« neidentifikabilnost prototeksta aii prototekstov, značilno za »res čisto« palimepsestno literarno govori-co. Tehniko referenc je »oznanil« že kar v samem naslovu, ki bralca naravnost vodi k obema glavnima iztočnicama dramskega besedila. Prvič je to ena od variant oziroma ena od zgodb Jančarjasamega, Zalezova-nje človeka, pa tudi tej »komplementarna« zgodba Zoževanje prostora, spet iz zbirke Smrt pri Mariji Snežni. Zalezovanje Go-dota je glede na fabulo lahko nadaljevanje ali delna obnova obeh zgodb (JanČar celo dobesedno citira nekatere stavke, dele stavkov iz Zalezovanja človeka), toda ob-enem že deluje tudi kot »priklicani lite-rarni kontekst, ki v besedilu zastopa, iko-nizira neko tuje obzorje, govorico« (Ju-van), ki jo avtor (pa čeprav je prišla izpod istega peresa) že vrednoti, komentira. Tako pa lahko deluje seveda zato, ker protopoetika (v tem primeru tista iz zbir-ke novel) ni enaka metapoetiki, se pravi, da se je v Jančarjevem literarnem opusu izvršil nek bistvenejši premik. Ta premik nedvomno omogoča tisti drugi literarni kontekst, se pravi Beckettov Godot, ki iko-nizira specifično obzorje. Jančarjeva drama se tako po lastni volji določa s samo tehni-ko referenc, raste iz dialoga literature z lite-raturo po eni strani, metatekst, ki nastaja, je nujno neenak kateremu-koli od prototek-stov, a je z njimi, kljub temu, da se zdi, kot da bi se le lahkotno poigraval, bistveno do-ločen. To, kar se zdi, da dokončno izoblikuje specifiko Zalezovanje Godota, je prav na-čin umestitve obeh (ali vseh treh) prototek-stov. Jančarjev tekst, ki že vse od začetka ne skriva svojega referenčnega okvira, saj se začne kar s citatom začetnega stavka Beckettovega Godota (»Nič se ne da nare-dit«), že takoj na začetku pa nas postavi tudi v situacijo, ki je eksplicitno »podobna« tisti iz prej omenjenih kratkih zgodb, umesti oba prototeksta v metatekst tako, da ju so-postavlja, s tem privede do kontrastiranja obeh, nekakšne »nelagodnosti«, ki ju pri poznavalcu Beckettovega literarnega sveta ižzove vpeljava le tega v politične sfere, po drugi strani pa z vpeljavo skrajnega nihiliz-ma Beckettovega sveta v dogajanje, ki naj bi bilo za Ijubitelje političnega gledališča, v temelju zaznamovano predvsem z »večnim bojem« med mikro in makro strukturo, v kateri prva sicer propade, a iz boja vseeno »vzraste kot moralna zmagovalka«, ruši tudi horizont njihovih pričakovanj, kar spet vzbuja »nelagodnost«. Dialog literature z li-teraturo torej rezultira v postmodernistič-nem referenčnem konglomeratu, ampakto še ni vse. Jančar skozi Felicito, kot tretjo protago-nistko drame, vpelje nekaj za samo literatu-ro še usodnejšega: dialog literature z lite-rarno teorijo. Če Franc In Jožef kot depla-sirana zalezovalca preko svoje podobnosti z Beckettovimi junaki (ne samo igre Caka-joč na Godota) omogočata transtekstual-nost, se ta s Felicitinimi komentarji razširi še na teorijo oziroma interpretacijo literatu-re. Pojavi se tretji prototekst, ki je obenem že interpretacija enega od prej omenjenih, Beckettove dramatike. Vse je seveda ne samo že brano ali že doživeto. Več kot to, vse je že tudi »teore-tično razlagano«. Glavna junaka ponavljata usodo bolj ali manj vseh junakov moderni-stične dramatike in Felicita enostavno citi-ra oziroma parafrazira to, kar je o tej dra-matiki napisala gledališka teorija, se pravi Kottov znameniti esej Kralj Lear (»Absurd-nost, absurdnost človekove situacije je na-domestila vsako absolutnost.«). Njene be-sede pa so obenem interpretacija prototek-sta in metateksta, so tako rekoč odločilne za interpretacijo Jančarjeve drame. Svetu se je očitno mogoče adekvatno približati samo skozi tehniko referenc, te reference eksplicitno naznačiti, jih interpretirati, s tem pa s pomočjo renovacije rezultirati v kljub vsemu avtopoetiki kot rezultat dolo-čene transtekstualnosti. Če je vse že ddja vu, lu itd., potem je možna samo renovacija kot avtorska uporaba referenc. TOMAŽ TOPORIŠIČ dvocevk>v oe ocfe \c^o ~!->*? , A. 2ATIM \ O<->KJ\ PRVOM IV« V-O UKUSNO PASFO^S ---------------r N^^^EF^V. &\- ?S M ^K L. ^ f % Fl-----r-a-1-"^^^ Btij.i^vfl / • iv i-**^