Cena 2.— Din Naročnina znaša tneatCnc. Din Zb.— Za inozemstvo Din 40.— Poštnina plačana ▼ gotovlnL Leto XV., štev. 11 upravaiStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tet S492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica ji t. 11. — Telelon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 3. — Telefon št. 190. Računi pri poŠt ček zavodih: LJubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, Wif>n at 105 241 Ljubljana, torek 16. januarja 1954 AVSTRIJSKO-MA DŽARSKA ZVEZA POD POKROVITELJSTVOM ITAUJE Nov Mussolinijev načrt za podreditev Avstrije in Madžarske itali-lanskim interesom - Suvichov poset na Dunaju Hitlerjeva državna reSorma Adolf Hitler je v prvem letu svoje vlade izvršil ogromno reorganizacijsko delo, katero je obraz historične nemške države izpremenilo tako, da ga skoro ni več poznati. Največje njegovo reformatorsko dejanje pa se bliža šele sedaj svoji izpolnitvi. Nemška državna reforma, ki se že dolge mesece na tihem pripravlja, je v svojih temeljih dovršena in ima biti slovesno proglašena bodisi ob obletnici nemškega zedinjenja v Versaiilesu, torej že 18. januarja, ali pa dne 30. januarja, ko se dopolni leto dni. odkar je bil Hitler poklican, da prevzame nemško vlado. Prvi odlok o državni reformi bo vseboval glavne temelje nove državne ureditve, nakar se ima v teku prihodnjih., mesecev izvršiti podrobno zakonodajno delo in likvidacija vsega dosedanjega stanja. Vodilna Ideja nove ureditve je popolno zedinjenje nemškega naroda v centralistično organizirani državi, ki bo dopustila le omejeno upravno dekoncen-tratijo po novo ustanovljenih okrožjih. Ta bodo nekako po vzoru sedanjih pruskih provinc ie upravne edinice brez vsakih političnih funkcij. Današnja Nemčija je še vedno zveza nekdanjih zgodovinskih, tudi danes do gotove mere še samostojnih držav, šestnajst po številu. Z izvedbo Hitlerjeve reforme izginejo te države z nemškega zemljevida in se stope v enoto. Vse kom-petence, ki so jih dosedaj imele dežele, preidejo na državo. Poleg vojaške enotnosti, ki obstoja kolikor toliko že sedaj, se centralizirajo pred vsem šolska, iu-stična in policijska uprava. Najvažnejše pa je, da preide na državo tudi finančna uprava posameznih dežel in da vstopi celotna država v vsa aktiva in pasiva, zato pa tudi prevzame vse dohodke iz davkov in drugih javnih dajatev, ki so se stekali dosedaj v avtonomne deželne blagajne. Upravna razdelitev Nemčije se ne bo držala historičnih deželnih mej. Zlasti je baje zamišljena dalekosežna izprememba v južni Nemčiji. V bivši kraljevini Bavarski, ki se je še pred letom dni krčevito upirala novemu režimu in uvaževa-!a celo možnost odcepitve od skupne države, se imata po dosedaj znanih načrtih ustanoviti najmanj dve okrožji, mo-nakovsko in norimberško. Podobno se namerava razkosati badensko, wiirttem-berško in hessensko ozemlje. Spremenil pa se bo seveda tudi ustroj centralna vlade, ker se bodo morali ustanoviti novi državni resori, drugi pa prilagoditi rovi državni organizaciji. Hitler je s svojo reformo posegel mnogo globlje kakor dosedaj katerikoli nemški politik. Njegova reorganizacija bo, ako bo res izvedena, pred vsem izbrisala iz nemške zgodovine vse pravice nekdanjih dinastij in jim definitivno vzela vsako nado na povratek. Dinastije je sicer pregnala že socialistična revolucija leta 1918. in jih nadomestila z republikanskimi nasledniki, toda dokler je obstojala teritorialna in deloma ustavna podlaga njihovih legitimističnih aspira-cij, še restitucija vedno ni veljala za izključeno. Adolf Hitler je dinastičnemu legitimizmu izpodnesel tla in s tem odstranil nevarnost novega razcepljenja. Sličnih podvigov proti dinastičnemu par-tikularizmu pozna novejša nemška zgodovina že mnogo, a uspel ni nobeden. Šele po zmagi nad Francijo pred 60 leti se je Bismarcku po velikih naporih posrečilo, da je pridobil nemške kneze za kompromisno rešitev takratne državne ustave. Rezervati partikularnih držav in dinastij, ki so si jih pridržale napram državni skupnosti, pa «0 bili tako dale-kosežni, da je bila nemška cesarska krona bolj reprezentacija napram inozemstvu, kakor pa dejanska oblast. Weimar-ska ustava je po prevratu sicer odpravila stare dinastije, državni partikula-rizem pa je morala obdržati še za naprej. Če se to vse premisli, se šele more preceniti važnost, in pomen nameravane Hitlerjeve reforme, ki je mogoča le, ker je sugestija hitlerjevske nacionalne revolucije premostila prepade in zlasti na Bavarskem obvladala najširše kmetske mase. Ideja nemškega narodnega zedinjenja je izšla iz vrst nemških svobodnjakov; poznejši liberalci sc bili vsaj teoretično njeni glasniki V načelu so to idejo zastopali tudi socialni demokratje, ki so bili vedno nasprotniki partikularizma malih držav. Nekaj zgodovinske tragične ironije je v dejstvu, da je bila najpopolnejša realizacija te ideje pridržana smrtnemu sovražniku liberalizma in socializma. Ne more se danes še predvidevati ali celo prorokovati, kako se bo izkazala v praksi nameravana unifikacija in centralizacija. Vsekakor pa predstavlja največji eksperiment, kar jih je Hitler dosedaj tvegal. Dunaj, 15. jan. d. »Der Morgen« poroča iz Rima, da se bližnjemu posetu italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha pri avstrijskem zveznem kancelarju dr. Dollfussu pripisuje velik političen pomen. Državni podtajnik Su-vich pride v četrtek na Dunaj kot zastopnik Mussolinija, da oficielno vrne lanska obiska dr. Dollfussa o Veliki noči in Bin-koštih v Rimu. Poset na Dunaju ne bo samo uljudnostnega značaja, ker bo imel Su-vich važna posvetovanja z avstrijsko vlado. Glavni predmet teh posvetovanj bo ojačena kampanja nemškega narodnega socalizma proti avstrijski samostojnosti. Kakor pravi »Der Morgen«, se zavzema Mussolini za ohranitev suverene, toda ne fašistične Avstrije, češ, da je njegovo glasilo nedavno ugotovilo, naj se nova avstrijska ustava ne uveljavi niti po narod-no-socialističnih niti po fašističnih, temveč po načelih papeževe enciklike Qua-dragesimo anno. Reforma avstrijskega državnega življenja pa se mora po italijanskem mnenju izvesti šele tedaj, ko bodo popolnoma likvidirane aneksijske želje berlinskih narodno-socialističnih voditeljev. Washington, 15. jan. AA, Predsednik Roosevet je imel v reprez&ntantski zbornici z veliiko napetostjo pričakovani govor, v katerem je pojasnil temeljna načela svoie nadaljnje finančne politike. V uvodu je poudarja!, da ima vlada pravico zapleniti vse zlato. Te zaloge zlata bodo tvorile stalno in fiksno podlago in rezervo, njena količina pa se bo menjala le, v kolikor bo treba urejati mednarodna trgovinska ravnovesja in kolikor bo to zahteval?, bodoča pogodba med narodi sveta glede razdelitve svetovnih zalog zlata. S sprejemom te stalne politike, kj obstoja v tem, da preide vse zlato v last države, da bo imela v tem zlatu primerno podlago za krožeči dercar, je nastopil trenutek, da se določi čim točnejša vrednost ameriškega zlatega denaria Mislim pa, je nadaljeval Roosevelt, da zaradi svetovne negotovosti ni v interesu javnosti, da b.i že zdaj določili dolarju njegovo točno vrednost. Sedanje zakonodav-stvo je pooblastilo predsednika USA, da lahko razvrednoti dolar do 50 odstotkov stare zlate vrednosti. Podrobna preiskava pa me je utrdila v prepričanju, da bi bilo zmanjšanje zlate vrednosti dolarja pod 60 odstotkov sedanju statutarične vrednosti v škodo javnosti. Zato priporočam kongresu, naj odredi 60 odstotkov kot najvišjo dovoljeno stopnjo za zopetno revalorizacijo. V interesu našega naroda je, da damo teča- Dunaj, 15. januarja g. Zvezni minister dr. Ender je te dni obvestil zveznega kan-celarja o temeljnih smernicah svojega dela za ustavno reformo, o kateri bo najbrž že v kratkem razpravljala tudi vlada. Bistveni znak sedaj končnoveljavno redigiranega osnutka je opustitev nameravanega »Volks-hausa« in uvedba kulturne zbornice, kar se smatra kot koncesija glede na politični razvoj in na zahtevo Heimatvvehra, da naj popolnoma izginejo politične stranke. Tudi volitve v kulturno zbornico se bodo vršile po stanovskih načelih. Nova ustava bo ustava krščanske države, kar se bo videlo že iz prvega člena nove ustave, ki se bo razlikovala od sedanjega vodilnega načela, da izhaja vsa moč od naroda že v tem, da se bo pričela z besedami »V imenu Boga vsemogočnega, od katerega izvira vsa moč, dobi avstrijski narod to ustavo«. Število bodočih ljudskih zastopnikov bo zelo omejeno, ker bo v vseh štirih zbornicah samo 120 do 140 zastopnikov, torej manj kakor jih ima dosedanji Narodni svet. Namestu Narodnega in zveznega sveta bodo prevzele zakonodajne funkcije gospodarska in kulturna zbornica ter deželni in državni svet. Državni svet bo štel 50 članov, ki jih bo Imenoval zvezni predsednik. Po sklepu vlade bo državni svet lahko kot posvetovalni organ sodeloval skupno z vlado. V deželnem svetu bo samo 18 oseb. in sicer iz vsake zvezne države po dva. V ta svet bodo prišli deželni glavarji in deželni finančni referenti vseh osmih zveznih dežel ter župan in mestni finančni referent zvezne prestolnice Dunaja, ki bo izgubil staro ustavno stališče zvezne države, zato pa bo tudi v novi ustavi dobil poseben položaj. Gospodarska zbornica bo obravnavala gospodarske zakone, ki ji bodo izročeni. Kulturna zbornica bo nadomestila prvotno nameravani »Volkshaus«, v katerega naj bi poslale 3voje zastopnike politične stranke. Pristojnost kulturne zbornice bo omejena samo na državne in kulturno politične na- List poroča nadalje, da bo sporočil Su-vich zveznemu kancelarju dr. Dollfussu tudi nove Mussolini j eve predloge za zagotovitev avstrijske neodvisnosti. Temeljna misel novega Mussolinijevega načrta je v tem. da bi se ustvarilo tesno sodelovanje Avstrije in Madžarske. Sodelovanje naj bi se vzpostavilo predvsem na gospodarskem področju, istočasno pa naj bi Avstrija in Madžarska sklenili tudi politično zvezo, ki bi ji kumovala Italija. Za primer, da bi Avstrija in Madžarska pristali na njegov načrt, ponuja Mussolini obema državama znatne gospodarske koristi. Predvsem naj bi se za Avstrijo ustvarila v Trstu svobodna luka, o čemer že dalje časa razpravljajo. Nedavno so se mudili v Trstu vodilni funkcionarji avstrijskih železnic, da bi proučili položaj. Mussolini pa hoče še preko tega ustvariti nove možnosti za izvoz avstrijskih industrijskih proizvodov, ■ avstrijskega lesa in madžarskih kmetijskih proizvodov v Italijo, s čimer hoče italijanska vlada še posebej podpreti avstrijsko-madžarsko zvezo. Na potu v Varšavo je danes prispel na Dunaj madžarski kmetijski minister Kal-lay, da se udeleži posvetovanj skupne ko- iem tujih valut čim večjo stalnost. Pooblastilo državnemu blagajniku, da kupuje in prodaja zlato v notranjosti in v inozenr stvu, je treba izpopolniti s pos&bnim pooblastilom glede nakupa in prodaje deviz. V zvezi s tem pooblastilom predlagam, naj bi izkupiček iz devalorizaciie tvoril fond v znesku 2 milijard dolarjev za nakup in prodajo zlata, za nakup in prodajo inozemskih vrednot ter za nakup in prodajo vladnih' vrednot, in to v takem obsegu, da bo ohranjen vladni kredit, da bo to v skiladu z de-vizmo ureditvijo in v splošno korist prebivalstva USA Glede uporabe srebrne kovine Je predsednik bil mnenja, da to kovino uporablja polovica sveta. Srebrni denar je tudi važna prvina denarne strukture Zedinjenih držav. Srebro je tako važen činitelj v mednarodni trgovini, da ga ni mogoče zanemarjati. Roosevelt je nato omenil sklepe londonske gospodarske konference. V tej zvezi je izjavil, da bo vrednost srebra znatno poskočila, če bodo vse države izpolnile svoje, na tej konferenci sprejete obveznosti. Vlada USA bo zaradi tega lahko uporabila srebro kot podlago za denar. Navzlic temu pa predsednik noče staviti kongresu posebnih predlogov glede srebra, ker smatra, da bodo USA lahko preisikusile londonske sklepe z drugimi svojimi denarnimi ukrep' loge, vštevši pravna in prosvetna vprašanja. Gospodarska in kulturna zbornica bosta skupaj šteli 50 do 70 članov. »Wiener Sonn- und Montagszeitung« poroča, da bo v drugi polovici januarja prispel na Dunaj italijanski ekspert za ustavno reformo, eden izmed ožjih Mussolinije-vih sotrudnikov, ki bo poučil merodajne kroge o temeljnih načelih italijanske ustav-ne reforme, kakršno izvaja sedaj Mussolini. Italijanski strokovnjak bo ponudil avstrijski vladi na razpolago svoje Izkušnje za izveabo reforme avstrijske u&cave. Nemiri v Avstriji Dunaj, 15. januarja. A A. Splošna prepoved shodov in manifestacijskih sprevodov, ki je danes potekla, je podaljšana do 31. januarja. Beljak, 15. januarja, č. V soboto so imeli pristaši Heimatschutza in člani napadalnih oddelkov vzhodne marke v tukajšnjem Park-hotelu večjo zabavo. V bližini hotela je naenkrat eksnlodiralo nekaj petard in se je pričelo streljanje, ki je med ljudmi izzvalo paniko. Povzročitelj incidentov, bivši poročnik v avstrijski vojski Gallee, je bi'l aretiran. Budimpešta, 15. januarja, d. Včeraj so odposlali na odredbo madžarske vlade 130 narodnih socialistov, ki so pretekli teden pobegnili iz avstrijskih delavskih taborišč preko madžarske meje, v kraj Gvula v bližini rumunske meje, kjer bodo internirani v taborišču. Preureditev radijskih postaj London, 15. januarja AA. Evropske ra dijske postaje so začele izpreminjati svoje valovne dolžine v smislu sklepov luzernske konference že snoči od pol 12. dalje. Kako daleč je pri tem uspela izločitev interfe-renc, bo mogoče presoditi šele v nekaj dneh. misije za izvozne kontingente, ki je bila določena v avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi. Brez dvoma pa se bo ob tej priliki govorilo tudi o novem Mussolinije\4em predlogu. Končno poroča »Der Morgen«, da je Mussolini obvestil o svojem novem avstrij-sko-madžarskem načrtu tudi angleškega zunanjega m;nistra Johna Simona, ko ga je C Božiču posetil v Rimu. Angleški zunanji minister je pokazal za predloge barjanskega ministrskega predsedniki mnogo razumevanja. Po posetu na Dunaju se bo državni podtajnik Suvich vrnil v Rim, kjer bo poročal Mussoliniju podrobno o svojia razgovorih z avstrijskimi državniki, kmmu nato pa bo odpotoval v Budimpešto, kjer se bo prav tako pogajal z madžarskimi državniki o načrtu za čim tesnejše avstrijsko-madžarsko sodelovan je. Vaugoin v Rimu Dunaj, 15. jan. d. Generalni direktor avstrijskih železnic in bivši minister Vaugoin se mudi v Rimu. kjer se pogaja zaradi osnovanja avstrijske svobodne cone v ženeva, 15. Jan. č. Za 78. redno zasedanje sveta Društva narodov, ki se je pričelo dopoldne s kratko otvoritveno sejo, vlada v ženevi splošno zanimanje, ker je bilo v zadnjem času politično delo Društva narodov zaradi poslednjih mednarodnih političnih dogodkov izven obsega ženevska mednarodne ustanove, potisnjeno nekoliko v ozadje, pa tudi zaradi tega ker je na dnevnem redu tekočega zasedanja posaar-sko vprašanje. Glede Posaarja mora svet Društva narodov po določbah mirovnih pogodb določiti dan in mesto, kje in kdaj, naj se izvrši plebiscit, za kar mora predložiti podrobne predloge italijanski delegat. Kakor so davi zatrjevali v političnih krogih, na tem zasedanju še ne bo padla odločitev, marveč bo italijanski delegat Aloisi zahteval od sveta potrebno pooblastilo, da se posvetuje z drugima dvema članoma sveta, ki sta jurista, in predloži svoj definitivni predlog šele na majskem zasedanju sveta Društva narodov. Na dnevnem redu zasedanja je nadalje vprašanje o izpopolnitvi mest v posameznih odborih, ki so po izstopu Nemčije iz Društva narodov ostala izpraznjena, različne pritožbe nemških narodnih manjšin v Poljski in Gornji šleziji, vprašanje Gdanska in poslednji dogodki v zvezi s sporom med Bolivijo in Paraguayem zaradi Gran Cha-ca. Svet bo razpravljal tudi o rezultatih londonske gospodarske konference ter bo končno pozval vse države, naj podpišejo konvencijo o mednarodnih statutih za emigrante. Na dnevnem redu so tudi še vprašanja, ki jim ne pripisujejo tolike važnosti, kakor poročila posameznih odborov Društva narodov, ki se tičejo zdravstvenih in gospodarskih problemov, opija, mednarodnega zavoda za umstveno sodelovanje, radijskih postaj in drugih zadev. Z varnimi političnimi vprašanji se bo svet Društva narodov, kakor domnevajo ženevski politični krogi, bavil šele ob koncu tedna. Javna seja sveta Društva narodov, ki Jo je slovesno otvoril kot predsednik poljski zunanji minister B e c k, je trajala le nekaj ur. V svojem otvoritvenem govoru se Je spomnil pokojnega italijanskega delegata, senatorja Seialoje, ki je umrl pred dvema mesecema. Slavil ga je kot odličnega jurista, ki je sodeloval pri sestavi statutov Društva narodov. Italijanski delegat Aloisi se Je v imenu svoje vlade zahvalil za izraze sožaija. nakar je svet brez debate sprejel na znanje poročila raznih ko-misij o delu Društva narodov na gospodarskem, statističnem, radijskem in opijskem področju. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnja seja v sredo dopoldne, tako da bosta imela francoski zunanji minister Paul Bon-cour In angleški zunanji minister John Simon priliko udeležiti se seje. Na dnevnem redu bo vprašanje Gdanska. Delegati Gdanska so že prispeli v 2enevo. Na tajni seji se je v zvezi z izstopom Nemčije iz Društva narodov vršila dolgu debata. Francoski delegat Massigli je tinei daljši govor, v katerem je obžaloval, da na zasedanju ne sodelujejo nemški delegati, ko gre sedaj vendar za plebiscit v Po-saarju, pri katerem je Nemčija neposredno prizadeta. Na pjegov predlog je bilo členjeno, da se pošlje nemški vlad; brzojav ka, v kateri se ji službeno sp°ročl dnevni red zasedanja Društva narodov. Obenem se b0 s to brzojavko nemška vlada naprosila, naj po možnosti sodeluje vsaj pri pri-pravah za posaarskl plebiscit, ki se mOrajo izvršiti v okviru sveta Društva narodov, kakor določajo mirovne: pogodbe. Nadalje je svet sklenil poslati v Berlin podrobna poročiia o svojih razpravah o Poeaarju. Vsi predlogi, ki se nanašajo na posaarski plebiscit, so bili sprejeti soglasno. Generalni tajnik Društva narodov Ave-noi je nato poročal o položaju, ki je nastal v posameznih odborih po izstopu Nemčljt lz Društva narodov Eno izmed izpraznjen aih mest je svet že danes izpopolnil. Za ravnatelja informacijskega urada Društva narodov in tiskovnega urada pri glavnem tajništvu je bil imenovan dr Telt Iz Nizozemske Svet je sklenil nadalje, da se vpra. šanje imenovanja članov v razne komisije Uredništvo: Ljubljana, Knatijeva ulica 5. Teleton 8122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, B| Gosposka ulica U. Teleton št 2440. W Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L P^ Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MB—BMmaBsn^niHiMifi ur mvm tržaškem pristanišču. Po poročilih listov potekajo pogajanja ugodno ter je verjetno, da bo ob priliki prihoda italijanskega državnega podtajnika Suvicha na Dunaj sklenjen končni sporazum v tej zadevi. Gombos o reviziji j trianoKske pogodbe Budimpešta, 15. jan. d. Na zborovanja unitaristične stranke v Satora!jaUlhelyju Je izjavil ministrski predsednik Gomboa med drugim: Zunanje-politični položaj Madžarske s« je ojačil. Po zaslugi svoje dosledne tn sistematične zunanje-političue delavnosti nastopa Madžarska ne samo kot politični, temveč tudi kot gospodarski činitelj r družbi evropskih narodov. Poleg boja proti težavnim gospodarskim razmeram pa je madžarski narod tudi sposoben, da postavi svoje sile v službo velikih idej. med dru. gim za revizijo mirovnih pogodb. Gombos je nato omenil svoj delovni program, ki ga je objavil svoječasno ob prevzemu predsedništva vlade in v katerem izjavlja, da stremi Madžarska z vsemi mirovnimi sredstvi po reviziji trianonske mirovne pogodbe v duhu pravice in pravičnosti. Madžarska vlada bo ostala, je izjavil nadalje, v zunanji politiki na svoji dosedanji poti. Vsakdo, ki se ji hoče približati z dobro voljo, bo našel pri njej največje prijateljstvo, nasprotno pa zahteva, i bližnjega zasedanja Društva narodov je uvrstila tudi točka glede iju-dske^ glasovanja v Posaarju. L>ne 10. januai^u 1. 1935. roteče rok. ko se mora vršiti pvfcbiscit, ki naj odloči o bodoči usodi Saar&lce kotiine. Kavno leto dni je poterp ukean še časa, da se pripravi vse potrebno ?a izvedbq plebiscita samega 2e na prvi pogled je jasno, da roide za prav velike stvari. Uvod v akcijo, ki pričenja s tem, ie prinesla že nemška zahteva, naj se plebiscit sploh ne vrši, marve-č naj Francija kratkomalo odstop: ali vrne Posaarje Nemčiji, zakar b; mogla dobiti celo prav čedno finančno odškodnino. Francija se je postavila na iormaino stališče. Saj je Posaarje v upravi komisije, ki jo ie postavilo Društvo narodov; ta forum je tudi edini kompetenten, da izvede p eblscit. Nihče ne more pričakovati, tako moremo pristaviti tej zahtevi, da se bo Francija sporazumela na predlog, da bi se plebiscit ne vršil, saj bi to pomenilo revizijo versailleske mirovne pogodbe. In povsem v redu ie, da se sedaj ženevska kom-petentna instanca loteva izvedbe. 2e preden preidemo na podrobnosti, moramo naglasitl, da izvedba plebiscita ne bo lahka zadeva. Vsi plebisciti pomenijo nekaj podobnega kot volitve, samo da gre pri njih še za mnogo več, za usodo in državno pripadnost de-žele za desetletja, morda še za tra.mo. Zato je samo ob sebi umi ji v o, da se pri tem duhovi razburiaio še mnogo i>o!j nego pri običajnih volitvah, in sicer ne samo na dan volitev, temveč že mnogo poprej, že v teku glasovalnih priprav, propagande ter agitacije, ki je v Posaarju že sedaj pričela Se prav poseben značaj pa bo dalo pred-p ebiscltni agitaciji dejstvo, da ne gre pri tem aktu samo za veliko nasprotstvo med Francijo in Nemčijo, temveč še za nekaj prav spec;a'nega. Gre za prestiž Hitlerjev-Nemčije, ki je bo mog'a Ln hotela tu izkazati s svojim prvim velikim zunanjepolitičnim uspehom. Gre pa hkrati' za ono hltlerievsko Nemčijo, katere »stvaritelji in nosite!ji so izšli iz notranje borbe, ki so o izbojevali z ogromno brutalnostjo, z načeli m s taktiko, k! ne nožna obzirnosti ter sentimentalnosti, marveč le fanatično voljo do uspeha. Taka bojna sredstva bndo hltlerjevski emisarji in pristaši prav gotovo skušali uveljaviti tudi v Posaarju; oni faktorji, k: bodo imeli v rokah izvedbo rleb:sc;ta. se morajo tedaj zavedat5, da ho horba silno trda ter da bo oblast imela neznarrsko mnogo hudega po-«'a. ako ho hotela, da !n redu se ho pTeb:sr't izvrši! v miru Da so te in slične domneve pravilne, «« po-kazali že zadnji tedni. Zakaj že so s» pričel" prvi konflikti v Posaarju, in že so tu prve pritožbe, ki se tičejo priprav za pieb;scit in ki naznanjajo pričenjajočo ner-voznost volilcev. Nemška fronta, ki predstavlja politično organizacijo hitlerjevskih pristašev v Posaarju, se je pritožila zoper ukrepe komisije, ki vrSi v imenu Društva narodov upravo plebiscitnega ozemtja, češ, da postopa pristransko proti njej. Komisija pa vztraja na svojih odredbah, naglašajoč, da nikakor ne more prepustiti, da bi se v pripravah za ljudsko glasovanje vporab* Ijale metode nasilstva. Ravno to dejstvo, da komisija ni nič popustila ter da označuje teroristična dejanja kot delo ne »neodgovornih elementov«, marveč kot delo ljudi od »nemške fronte«, priča, da so se hltler-tevsKe metode že pričele uporabljati v Posaarju. da pa jih upravna komisija nikakor ne misli tolerirati. marveč iih hcče onemogočiti za vsako ceno Ta konstatacija nam tako rekoč nakazuje bodočnost, nam priča o značaju jSIebi-scitne dobe, ki sedai pričenja. Zato je povsem umljivo, da so ti, sicer še malo po-membn", dogodki sprožili veliko ogorčenje v Nemčiji, kjer se domala vse časopisi« kakor na en mig bavi s posaarskim kon--llktom, pripisujoč mu ost, naperjeno zoper nemške interese. S posebno vnemo se naglaša, da so ukrepi posaarske komisije sad akcije nemških emigrantov, ki so se zatekli v Posaarje ter vodijo tu energično propagando zoper hitlerizem S tem se nam je odkrila druga stran konflikta, ki se nam bo pokazal v Posaarju in ki bi nedvomno silno kompliciral plebiscitno gibanje samo. Mlisliimo pri tem na veliki spor med hitierievci in njihovimi notranjimi nasprotniki. Ta borba se bo nedvomno prenesla v Posaarje. a se bo tukaj na čudovit način zapletla, zakaj nasproti si bosta stala splošni nacionalni in notranjepolitični princip. Ta fatalni notranji razkol se bo pokazal v polni meri, ko se bo razvila prava plebiscitna kampanja. Sedai pa mora Društvo narodov najprej določiti vnanji okvir plebiscita, to je, postaviti termin za izvedbo plebiscita in določiti bržkone posebno komisijo, ki naj vodi izvedbo, ter ugotovi še druge modalite-te. morda tudi posebno nevtralno oboroženo silo. ki nai garantira mir ln red. To so vse zelo važne podrobnost!, ki morejo imeti še veUk pomen nri ljudskem glasovanju. o katerem moremo za sedaj reči. le to. da bo brez dvoma sHno stopnjevalo narodno razbui-ienje na obeh straneh državnih me;a ob P"nu in tiralo medsebojno napetost do viška. Nadškof In papešfcl nuncij Hude obtožbe bivšega praškega nadškofa dr. Kordača proti papeškemu nunciju Ciriaciju Premestitev papeškega nuncija msgr. Ci-riacija iz Prage v Lizbono pomeni zaključek posebnega poglavja cerkvene zgodovine v češkoslovaški republiki. Ob njegovem odhodu iz Prage obnavlja praški tisk spomine na skrajno mučno afero, ki jo ie izzval odhajajoči nuncij in ki je imela za posledico neprostovoljni odstop praškega nadškofa dr. Kordača. Pravo senzacijo pa je vzbudila v javnosti objeva sestavka, ki pa je napisal nadškod dr. Kordač ob svojem odstopu leta 1^31 z določilom, da sc sme objaviti šele po Ciracijevem odhodu iz Prage. Iz tega sestavka je razvidno pravo ozadje žalostne afere. Nadškof doktor Kordač pravi med drugim: ■"Prijateljsko razmerje med menoj in pa-peSklm nuncijem msgr. Ciriacijem je "bilo neskaljeno vse do onega trenutka, ko je nuncii prišel na idejo, da bi bilo treba preskrbeti za nunciaturo v Pragi lastno palačo. Hotel sem mu n«5 vse mogoče načine pomagati. Naročil sem svojemu centralnemu ravnatelju dr. Simekii. naj si skupno ? arhitekti ogleda palačo v Sp»ileni ulici, ki bi prišla v poštev, in naj predlaga primerno kupno vsoto, ki bi io češkoslovaški iljffifie odplačali v obrokih. Nada'ie sem rnu naročil, naj se informira pri ravnatelju Zivnostenske banke pod kakimi pogoji bi mogli «kofie dob;t' kredit v višmi 5 m'l''o-nov Kč. Ko sem prejel odgovore, sem pisal vsem škofom in iih povprašal kol'ko bi mogli k odolačilu te vsote prispevati. Prejel sem dokaj različne odgovore. Vsi pa so se izrazili v tem smislu, da sedanji čas za take žrtve ni nit' najmanj primeren, k«iti plačilo visokih davkov, zlasti pridob-nine, je neodložliivo. s par tisočak' pa stvari ne bi b'!o pomagano. Dobljene odgovore sem p-edložil Nj. ekscelenci g. nunciiu z izraz' obžalovan ia. da moia intervencij" nri škofih ni rod'H 7a?elienega uspeha. Sam sem «e upravičil tudi s tem. da moram to leto kriti mil"on-ske račune za zgradbo semenišča in cerkve na D°jvicah. Zaradi tega sem pros'l n.-M se n^ktrp palače z« nunciaturo za enn ali dve leti odhodi (nikakor pa ne o->u?t:V dokler si naše b'<»rta!ne ne ooomo*e'o Ta ponižna prošnia ROletne^a nadškofa, ki en ie te^fa skrb ra duhovniški narašča i in za potrebe nietfovih vernikov, pa >e nunc;'a razburila, kait' odgovoril mi ie: »Sk';cu 5»m konferenco «kofov in « pr^dloril to zadevo, kaitl če b: vsi soHM; teko. kakor vi. se nnnc'aturn v P«-a«»i cnJnh ivkdar ne bo 7"-*dila. In vendar želi Sveti oče. da se to t^koj zgodi« Konferenca škofov je bila «k1'cana v Olomuc v času ko sem bil :a7 hn^o hoi^n V; sok i praški pre'at m' je pozneje pripovedoval: »Po konferenci sem mo-a! o n^ki zadevi govoriti t nuncijem Pri te i obliki mi ie deial' V Olomoucu sem 'me! škofom govor kakršnega gotovo št- «vo'e ž've dni niso slišali Deial sem »'m: češkoslo- vaške republike prebivajo v razkošnih palačah in kupičilo m'1'jone na milijone, nuncij, zastopnik Sv***"« očeta, pn rrori stanovat? v ttifi Ce nai os*9n® nri t»»n. potem zapustim Prago in nunciatura v Če- škoslovaški je prenehala obstojati. Nato so podali škofje svoje izjave in takoj podpisali vsote, docela drugačne, kakor so jih prvotno sporočili.« Sporočili so mi tudi, ker sam na konferenci nisem bil navzoč, vse napade nuncija proti meni, češ da zgraditve palača za nunciaturo nisem priporočal, marveč celo prosil, naj se zadeva odgodi. Nuncij se je spozab'1 t-.ko daleč, da je zaklical: »O ca-do io. o Kordač!« — ali padem jaz, aH pa Kordač Objektivnega Dovoda za tak napad na mene ni bilo prav nikakega. Tolmačiti se da samo kot zagrizenost, ki ima svoj izvor v »auri saera fames (sveti lakoti po denarju), da bi si mogel nabaviti v Pragi palačo za nunciaturo in zgradit? luksuzno opremi'eno vilo v Karlovih Varih. Psalm 9 pravi: »Dum superbit impius. incend:tur pauner. — Doč!m je bogatin prešeren, st-a-da siromak.« Nuncii si je pustil prirediti zbirko za zgradbo luksuzne vile dobi, ko so široke množice našega ljudstva stradale. Niti najmanj ne obžalujem, da sein dal prednost zgradbi semenišča in cerkve ter podpiranju stradajočih pred zgradbo palače. ki se more brez škode za par let od-goditi. Ta overtura ie dobila po treh letih svoj finale v* Bfcženih. Prestani bolezni v zimi leta 19'1 je sledila upanolna rekonvales-cenca. tako da sem mogel na presenečenje duhovščme izvršiti polet' vizitacijo nem-škobrodskega vikariata. Po končani vizi-taciji. ki je bila 7i mene še vseeno naporna. s~m se poda! na oddih v brežanski grad Komai sem se tim nastan'1. že mi je poslal nuncij jezuitskega prov'nn'a!a patra Kareka, ki me je naiorvo solznih oči pro-s'1. n^j se ne prestrašim. N?to mi je izročal od nuncija Cir: komai presni k«n; zn^va uds»ri smr+na kap. n' moi tem prostovolino oH«*r>r);l kot -i->d«knf Svetemu o"°t'j so vi- m'>: odstop. Z ob^itno no» šVode Pr>noldn»> se ie zaradi potrpsn podrlo kolodvo-=ko poslopje v Jfl-m^!n'iru v?V>odni indiisk' železnici, nri čem-1- b'lo »b't'h v' ospb med niim' tud *"ncke in ot-oc; 'ele7n:*k'h uslužbencev Potres >0 cut'li po vsej Indiji. SENZACIJA MESTA JE razstava sarajevskih preprog V HOTELU »UNION (i NA DOLGOROČNA ODPLAČILA — ZNATNO ZNIŽANE CENE! — JUTRI V SREDO ZADNJI D.AN! Delo za mir na Balkanu Ponoven poset Mušanova v Beogradu — Potovanje bolgarskega kraljevskega para v Bukarešto mačijo na ta način, da hočeta ob« juža! bolgarski sosedi gospodarsko zasužnjiti bolgarsko državo. Ankara, 15. jan. AA. Poluradnl >Haklml- jeti Milije« naglaša zelo odločno v odgovoru nekemu inozemskemu listu, da je beograjski sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa zbudil v Turčiji veliko zadovoljstvo. V Turčiji so mneuja, ds je ta sestanek obeh vladarjev, ki imata toliko zaslug za okrepitev miru, matno doprinesel k ureditvi razmer na Baikann Ali bi mopla Turčija drugače s^re^eti tak dogodek kakor z veseljem? >Hakinrjet! Milijet naglaSa, da so vfi taanji 6est&nki vladarjev ln državnikov na Balkanu koristili miru. Tudi Turčija vod! na Balkanu politiko stvarnega trajnega in neomejenega miru. Prepričan! smo, nadaljuje l!st, da spremljajo tudi t druelh balkanskih državah vsi, ki &o uverjeni, da je največji interes njihove domovine trajen mir, 1 velikim veseljem in zadoščenjem akcijo, ki Jo vodijo Jugoslavija, Romunija. Grčija ln Turčija rzaiemno ali vsaka zase, todo vedno na isti osnovi ln t istem smislu za okrenitev miru. Pomembni sestanki, ki so bili radnja leta, nazorno kažejo, koliko s! te države prizadevajo za mir na Balkan«u !n kako odločno so proti vsaki pustolovščini, ki bi imela za posledfco neslogo Balkana. Mi hočemo prednjačiti % dobrim zgledom vsem, ki tudi drugod delajo za ohranitev miru. 80fija, 15. jan. t. V sofijskih političnih krogih so se razširile na novo govorice, da bo ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Mušanov ponovno posetil Beograd. Ob tej priliki ga bosta spremljala ravnatelj političnega odseka v zunanjem ministrstvu g. Pavlov in načelnik sodno-pravnega odseka g. Sitmanov. Po trditvah sofijskih listov bo bolgarski ministrski predsednik zatem posetil tudi Bukarešto. Diplomatski krogi 60 se v zadnjih dneh spet pričeli intenzivno bavitl s posetoin bolgarskega kraljevskega para r Bukarešti. Kralj Boris in kraljica Ivana bosta odpotovala v Bukarešto ob koncu meseca. Vse podrobnosti o posetu kralju Karolu so že dogovorjene. V Bukarešti se že nekaj dni mudi adjutant bolgarskega kralja polkovnik Panev, ki je imel že več razgovorov z adjutantom rumunskega kralja Ka-rola, generalom Delasievici.ie.rn. Polkovnik Panev se bo danes ali jutri vrnil v Sofijo. Diplomatski krogi so mnenja, da bosta bolgarski kralj ln kraljica posetila rumunskega kralja dne 25. januarja. V Svilengradu se je včeraj dopoldne rr-Slio veliko politično zborovanje bolgarskega ljudstva iz Trakije, ki se ga je udeležilo okrog 8000 ljudi. Nastopilo je več govornikov in so sprejeli tudi več resolucij. V eni Izmed njih zahtevajo od vlade, naj s« zavzame za prijateljske odnošaje z vsemi državami, ki mejijo na Bolgarijo, predvsem pa z Jugoslavijo. V resoluciji izražajo protest proti grško-turškemu paktu, ki ga tol- Chautempsovl ukrep! v aferi Stavfsfcega Priprave za reformo sodne policije, da se preprečijo zlorabe v finančnem poslovanju Pariz, 15. jan. AA. Predsednik vlado Chautemps se je včeraj sestal s pravosodnim ministrom Ravnaldvjem. Razpravljala sta o zakonskem načrtu, ki ga je sestavila vlada v zvezi z bayonnskim škandalom. Kasneje se je Chautemps »estal t ministroma Bonnetom in Marchandeaujem. Razpravljali so o nekih izpremembah v finančnem zakonu, ki naj bi olajšale ravnovesje državnega proračuna. Pravosodni minister Raynaldy Jo pozval prvega predsednika kasacijskega sodišča Lescouva in še dva svetnika tega sodišča, naj brez odlašanja temeljito prouče vs3 dejstva afere Staviskega, tako da bi vlada mogla skleniti primerne sankcije. Predaedništvo ministrskega sveta je objavilo naslednji komunike: Upravna preiskava, ki jo je odredil predsednik vlade Chautemps glede pogrešk, ki so jih zagrešili razni organi policije in nadzorstva, ki bi morali zasledovati bavonn-sko afero, se nadaljuje z vso odločnostjo. Preiskava je že dognala razne napake in površnosti posameznikov, za katere bo vlada predlagala primerne sankcije. Nadalje je preiskava ugotovila, da je bila vsa organizacija preiskave nezadostna, kar Je bilo vzrok, da se je mogel škandal razviti. Predsednik vlade skuša obenem pospešiti zakonodajne ukrepe, ki naj službo sodne policije poenotijo in urede delovanje finančnih oddelkov pri prefekturah in oddelku splošne varnosti. Vse kaže. da bo služba sodne policije izročena držav um tožilstvom in da bo služba splošnih poročil, ki je sedaj prideljena prefekturam, ročena oddelku splošne varnosti. Finančne sekcije bodo odslej združene r enem skupnem oddelku. Pariz, 15. jan. AA Komisar Heimett ki inšpektor Bonnv sta vse dopoldne zasliševala bivšega ravnatelja orleanske mestne hranilnice Desbrossesa o njegovih zvezah s Staviskim. Zaslišanec je priznal, da je bil eden izmed najožjih sodelavcev Staviskega, izjavil je pa. da mu bavonnska afera ni bila znana. Komisar Charpentier je zaslišal tudi neko skrivnostno mlado in lepo plavolaso žensko, ki je spremljali Staviskega in poslanca Bonnaura na enem njunih potovanj v Budimpešto. Bayonne, 15. jan AA. Preiskovalni »od-nik je dopoldne poklical poslanca Bonnaura ter mu povedal, da je obdolžen sokrivde v aferi Staviskega in utaje, zaradi česar mu je parlament vzel imuniteto. Bonnaure proti temu ni protesiral. Zaslišanje je bilo krako. Posl. Prekorsek na Polzeli Celje. 15. januarja. V nedeljo le bil v lesta vrači ji pri »Jelenu« na Polzeli redni občni zbor tamošuie občinske organizacije JNS ob skoro polno-številni udeležbi članstva. Zborovanju ie prisostvoval tudi narodni poslanec g. Ivan pve-koršek, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. Predsednik občinske organizacije, postaje-načelnik g. Breskvar je obširno poročal o delu organizacije v preteklem letu. ki ie rodilo že tudi lepe uspehe. Omenjal le še posebej borbo organizacije za samostojnost občine Polzele in za zmago pri občinskih volitvah. Navzočemu narodnemu poslancu Prekoršku je izrekel zaupanje in prisrčno zahvalo za njegovo delo. Poročila tajnika g. Sad a rja ter blagajnika in prosvetarja so bila doka^ notranjega razmaha organizacije, ki šteje danes že 125 članov. Po poročilih odbora je spregovoril narodni poslanec g- Ivan Prekoršek, ki ie čestital organizaciji k doseženim jspebom ter poudarjal potrebo enotnega in složnega dela. V borbi za samostojnost občine je našel močno oporo v aktivnosti vodstva organizacije in iskrenem eodelovanjui domačega župana s. Mešiča. Gosp. poslanec je nato razpravljal o 'zakonu o zaščiti kmetov ter o uredbi o javnih delih. V svojem poročilu ie dalje podčrtal izredno srečno aktivnost naše zunanje politike, ki nam je ustvarila na Balkanu prijateljske odnošaje z vsemi sosedi, zlasti tudi z bratskim bolgarskim narodom. Govoreč o zadnjih občinskih volitvah v dravski banovini in posebei še v celjskem srezu. je g. poslanec omenil nesmiselna pričakovanja pinklašev, da ee bo kolo naše nacionnlne državne politike zavrMo zopet narai v dobo pred 6. januarjem 1029 Izid volitev je na celi črti utrdil med narodom vero in zaveeet. da povratka nazaj ni Zato jih ie vedno več. ki pristopajo v naše vrste, ker hočejo v fH-olem pravem ntu jn čutu za narod in državo pri nadaljnii izgradnji naših prilik pozitivno podelovati Mi ne vodimo v naši stranki računov in katastra za preteklost, ki ie bila narodu ln državi v nesrpčo. marvef zbiramo vse zdra vo in pošteno z želio. da se k velikem J delu narodnega in državnega preporoda pritegnejo vse pozitivne sile naroda Gosp. poslanca «1 nav7o?i zborovalci nagradili z burnim oritrievanjem. Pri volitvi novega odbora sta bili predlagani dve listi. Iz katerih pa se ie sporazumno sestavila enotna lista, ki je bila nato so glasno sprejeta. Posedanji predsednik gosp. Breskvar je odklonil ponovno izvolitev, ua-kar je bil za novega predsednika 1 nekaterimi spremembami dosedanjega odbora izvoljen g. dr. Vid Č e r v i n k a, okro&ai zdravnik na Polzeli. Novo izvoljeni predsednik je izrekel zahvalo dosedanjemu odboru ter predlagal zaupnico poslanccu g. Prekor-ku. Zaupnica je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Penklubovci o obisku v Sofiji Beograd, 15. januarja p. Ponoči so potovali skozi Beograd člani zagrebškega in ljubljanskega Penkluba, ki so bili v pose-tih pri Bolgarih. Vsi književniki so ob ob svojem prihodu v Sofijo zelo iznenadeni in so navdušeni nad vtisi, ki sta jih nanje napravili Sofija ln sploh bolgarsko kulturno življenje. Strašna smrt dveh otrok Split, 15. januarja n. V družini dehivca Mateja Biadariča v Sinju se je pripetila snoči velika nesreča. Mož, ki je zaposlen v tvornicah družbe >Daimatienne«, je odšel na delo in domači so se že odpravili k po-čitku. V kuhinji so spali trije otroci. Z ognjišča je nenadoma skočila iskra na opremo, ki se je vžgala. 13-letni Grga se je zaradi opeklin prebudil in zbežal iz kuhinje, njegova dva bratca, stara 10 in 14 let, pa sta zoglenela. Grga je poklical na pomoč mater, ki je skočila v kuhinjo, pa svojih dveh otrok ni mogla več rešiti. Sama je dobila hude opekline in so morali poleg Grge tudi njo prepeljati v bolniSnico. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno in megleno, nadalinie padavine^ in mraz. — Situacija včerajšnjega dne: Velik ciklon prodira preko kontinenta ter povzroča hude vremenske motnje. Preko iužne Evrope prehaja manjši, a nič manj jak sekundarni ciklon, ki ga spremljajo vzhodni in južni vetrovi. Nad vzhodno in iugoza-oadno Evropo prevladuje relativno visok pritisk. Pritisk je narasel za 1 do 8 mm le v centralnih krajih države, drugod ie nadel za 1 do 7 mm. posebno na severozapadu. Temperature so ostale nespremenjene, le v vzhodnih in nekaterih zap*dnih krajih države so narasle za 1 do 2 stopinji. Dnnajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, Južno vreme, zaoadni vetrovi- Maši kraji in ljudje Novo cesto v Slovenske gorice! Najnujnejša potreba, da ondotne kraje zvežemo s svetom Maribor, 15. januarja Večkrat smo že čitali o lepotah naših idiličnih goric, čuli tudi o društvu prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani, kar pa se je vse nanašalo večinoma le na periferijo te pokrajine: Ptuj-Ormož-Ljuto-mer, dočim v osrednje kraje le malokdo prodre, širša slovenska — še manj jugoslo-venska javnost pa jih sploh ne pozna. In kako tudi, ko pa teče ves železniški in večji cestni promet samo okrog Slovenskih goric, v notranjosti pa so speljane le občinske ceste — in še te v zelo desolatnem stanju — ter deloma še bivše okrajne ceste, danes banovinske II. reda, ki so tudi slabo vzdrževane, povrh pa še grajene brez vsakeqa smotrenega sistema, čisto po lokalnih vidikih in interesih vsakokratnih mogotcev. Zaradi tega so navedene ceste speljane tudi neekonomično za javni promet. ker gredo čez hrib in dol ter so nesposobne za moderni avtomobilski promet in sodobni gospodarski razvoj. In posledica? Nekdaj bogate in cvetoče Slovenske gorice so gospodarsko takorekoč na tleh; vinogradniška in vsesplošna kriza je tu občutljivejša. čim bolj je kraj oddaljen od vsakega večjega prometa. Ti kraji nudijo poleg žlahtnega vina tudi vseh drugih Jcmetskih dobrot še za tako razvajen trg! ALi kaj pomaga, ko sta trg in dober kupec daleč, prevoz pa vezan na silne težkoče in nesorazmerne stroške. Zato danes tukajšnje dobro ljudsvo ječi pod pezo javnih bremen ker ni v stanju nabaviti si najnujnejših potrebščin; večina je popolnoma obubožala ter se pojavlja enaka brezposelnost kakor v industrijskih krajih, z vsemi žalostnimi pojavi. Pomoč jc več ko nujna, a kako? Čitali smo o bednostnem skladu bano-vinskem in o p-evažnih ukrepih vlade za pobijanje bede z javnimi deli. Apeliramo na vse merodajne kroge, ljudske zastop-rrke v narodnem predstavništvu in bano-vinskem svetu pa tudi v vseh drugih pristojnih odborih, posebej še na odločujoča banovinska in državna oblastva, naj se v prvi vrsti spomnijo vseh težav in potreb Slovenskih goric, njihovih slabih in ne-dovoljnih cest. pa tudi pozabljenih nujnih regulacijskih del, za kar nudi najžalost- nejši dokaz vsakoletna poplavljena Pesniška dolina. Vso pozornost in skrb nadležnih zasluži ta naša obmejna pokrajina tudi iz narodno političnih ozirov; treba jo je čim tesneje povezati gospodarsko in narodno z jugoslovensko državno celino, zato povzdigniti in primerno usmeriti celotni promet. Poleg nujne preložitve, preureditve m vzdrževanja obstoječih in dograditve zasnovanih novih cest se naj z eno smotrno potezo uvede sistem v celotno cestno omrežje s tem. da se čimprej spelje državna ali vsaj banovinka cesta 1. reda po sredini Slovenskih goric od Maribora v smeri Sv. Lenart - Senarska - Sv. Anton - Kra-Ijevci - Sv. Jurij ob Sčavnici - Ljutomer oziroma Veržej - Beltinci za Mursko Soboto odnosno Dolnjo Lendavo. Ta cesta bo povezala vse ceste Slovenskih goric v organično celoto ter pritegnila tudi naše Prekmurje bliže k srcu Slovenije; poslednje bo tem popolnejše, če se napravi še odcep od opisane ceste v Kraljevcih (od sv. Jurija) čez Zupetince in Hvaletince proti Ptuju. En pogled na karto nas pouči o smotrenosti in naravni potrebi te ceste, ki bi v nadaljevanju dravske proge tekla takorekoč iz Koroške v ravni črti in lahkem terenu čez Slovenske gorice proti Prekmurju na madžarsko mejo, odnosno obratno čez Ptuj v sredino banovine; pa je s tem na dlani tudi eminentna narod-no-obrambna vrednost te ceste ter se vsak rodoljub more le čuditi, da se vse do danes ni nikdo zavzel za njeno energično izvedbo. Razvesilili smo se tem bolj,^ ko smo zvedeli, da se je sedaj takorekoč ob dvanajsti uri pokrenila resna akcija od samih neposredno zainteresiranih občin; priporočamo jim, da stvar pospešijo in se potrudijo, da dotična stvarno utemeljena, obširna spomenica pride čimprej na svije mesto, sicer utegne biti prepozno. Razpoložljiva sredstva obstoječih in predvidenih fondov bodo sicer drugod potrošena in Slovenske gorice bi ostale stvarno odrezane od vsakega naprednega prometa in gospodarstva ter brez prave zveze s Prek-murjem. Bodočnost in blagostanje posameznih pokrajin zavisi le od dobrih cest, po katerih se bo vse bolj razvijal moderni promet z vsemi svojimi dobrotami. Dr. B. Skozi odgonske in policijske zapore v obeh je število gostov lani naraslo Ljubljana, 15. januarja Tam v zadnjem, na hrib se naslanjajo-čom delu staroslavnega ljubljanskega ro-tovza so odgonski in začasni policijski p-ostori. Novi ječar g. Polde Jezovšek, sin prejšnjega upokojenega ječarja, ima k-ij obilo posla z nesrečnimi odgnanci in policijskimi arestanti. Za zapore služijo sta-', z debelim zidom obdani prostori. Za moške je najprej posebna velika soba. Tu sem pridejo vsi oni, za katere je ljubljanska policija odredila, da se odže-no v domovinske občine, in tudi mnogi delomržneži. V odgonskem zaporu morajo presedeti tudi kazni Ljubljančani, ki jim j h je policijska uprava naložila zaradi raznih policijskih prekrškov, tako zaradi prestopkov cestnega policijskega reda in kaljenja nočnega miru. Vsi ponočnjaki, ki nočejo plačati denarne kazni, morajo romati v ta zatohli prostor, da presede ^urno ali še večjo kazen. Zato je ta soba vedno polna gostov. Ječar skrbi za strogo snažnost, kar ni prav lahka reč. V drugi veliki sobi so policijski aretiranci, to so po večini ljudje, ki so sumljivi kakega manjšega zločina in tujinci, katerih istovetnost mora policija točno dognati. Tretji zapor je za ženske, ki so policijsko kaznovane. za odgnanke in za raznih deliktov osumljene ženske. Večje zločince ljubljanska policija takoj odvede v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, ker jih ni mogoče na magistratu spraviti v ločene, 6amotne celice. Ječarju, ki mora skrbeti tudi za prehrano zapornikov, je v pomoč dnevno po en Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. stražnik, kajti sam res ne bi mogel vsega dela zmagati. Odgonska postaja je lani zabeležila 1789 odgnancev. Število teh nesrečnikov je lani nasproti 1. 1932. močno naraslo, kajti tega leta jih je bilo le 1566. Omeniti je, da odgonska postaja več ne sprejema iz tujine, zlasti iz Francije in iz Nemčije, prihajajočih delavcev. Banska uprava je namreč odredila, da mora te delavce, ki prihajajo na Jesenice, obmejni komisariat takoj direktno odpremiti v njih domovinsko občino. Ti iz tujine prihajajoči delavci so druga leta sestavljali veliko večino odgnancev. Kaj je vzrok, da je kljub temu število odgnancev tako naraslo? V prvi vrsti silen pritisk brezposelnih z dežele v mesto. Lani zlasti gradbena sezona ni bila ugodna in zato so se mnogi bosanski in drugi delavci, ko so spoznali, da v Ljubljani ne morejo najti primerne zaposlitve, obračali na odgonsko postajo, da jih je odpravljala domov. Kakor omenjeno so zdaj na magistratu tudi policijski zapori. Prve goste je ječar prevzel od policije 15. septembra lani. Proti večeru tega dne so s policije v nove zapore privedli kar 9 sumljivih tipov. Mestna občina mora nositi tudi stroške za prehrano in transport odgnancev. Lani je v te namene potrošila nad 40.000 Din. 700 prošenj za sprejem srednješolsko službo Beograd, 15. januarja Porabiti je treba v veliki tekmi za obstankom vsako priliko da se opozorijo maturanti ob prestopu na akademska tla, kaj jih čaka v stroki, ki so si jo izbrali za svoj študij. Zaenkrat bodi onim, ki se vpišejo na filozofsko fakulteto, v informacijo nanizanih nekaj številk, ki same govore najbolj zgovorno. V prosvetnem ministrstvu leži okrog 700 prošenj absolventov filozofske fakultete za sprejem v srednješolsko službo. K temu je treba še prišteti precej prošenj za reaktivacijo. Od 700 prosilcev je okrog 280 moških in okrog 380 žensk. Največ je prosilcev za zgodovino in zemljepis, za prirodopls, narodni jezik in pedagogiko, najmanj pa za matematiko in fiziko. Srednje šole bi potrebovale v vsej državi še okrog 150 učnih moči, največ za predmete, za katere je najmanj prosilcev. V dravski banovini je nujno potrebnih okrog 30 profesorskih kandidatov; a da bi se krile vse potrebe, do 36. Prošenj filozofov ljubljanske univerze brez teh, ki so diplomirali oktobra 1933. je tu 3 za slovenščino (med njimi ena ženska), 9 za francoščino (4 ženske), pet za nemščino (4 ženske), 3 za klasične jezike (vse ženske), 1 za matematiko (ženska), 5 za pedagogiko, 14 za zgodovino in zemljepisje (4 ženske), 11 za prirodopis (6 žensk). Kakor povsod drugod, imajo tudi tu boljša kvalifikacija in moški prednost pri nastavitvi. DANES NAJVEČJI FILM SEDANJOSTI PREDOR po romanu BERNHARDA KELLERMANNA Predprodaja od 11.—%13. ure. Nov Foxov zvočni žurnal. Elitni kino Matica Telefon St. 21-24 Ameriko in Evropo združuje podmorski predor. To Je delo, ki osvaja vse narode sveta. ■ - ■ i .... ■ = Predstave ob 4., 7.l/4 in 9.Vi uri zvečer. Interesentom Vzaj< lemne pomoči Ljubljana, 15. januarja Ljubljansko okrožno kot konkurzno sodišče je zadnje dni razposlalo mnogim upnikom Vzajemne pomoči, ki je prišla v konkurz lani decembra, obvestila o otvoritvi konkurza in hkratu formularje za prijavo terjatev. Taki formularji so bili odposlani le 6000 upnikom, ki imajo od Vzajemne pomoči pravico do posmrtnine, ker so njih zavarovanci umrli, in pa članom, ki so pod novo upravo po 8. oktobru 1. 1933. pristopili k Vzajemni pomoči. Ostali člani, ki jih je vseh okoli 30.000, ne pridejo pri likvidaciji v poštev. Za ta konkurz vlada med ljudstvom po deželi veliko zanimanje. Ne mine dan, da interesenti ne bi prihajali na sodišče do konkurz-nega komisarja in ga prosili za pojasnila. Zglašajo se tudi v veliki razpravni dvorani št. 79, ki je določena, da se bo tam vršil narok za volitve upniškega odbora. Obletnica skrivnostnega Zadeva Olufiča in Roksaniča, ki sta bila sedem mesecev po nedolžnem zaprta, še ni definitivno končana Beograd, 15. januarja Te dni bo minilo leto, odkar so našli umorjeno čudaško milijonarko Drago Mi-tričevičko v njeni hiši v Kralja Milana ulici št. 5. Kdaj so neznani zločinci starki vzeli življenje, najbrž ne bo nikdar znano, kajti starko so zadnjič videli lani okrog 10. januarja, in vse preiskave po najdbi njenega trupla pa do danes so imele tako malo uspeha, da je težko upati na razjasnitev skrivnostnega zločina. O tragediji Jovana Olujida in Adama Roksandiča, ki sta bila 7 mesecev osumljena roparskega umora, je »Jutro« že obširno poročalo. Kakor pa je razvidno iz pisma. ki ga je poslal Olujičev zagovornik odvetnik Ante Bojanič beograjski »Politiki«, zadeva teh dveh mučenikov indicija še ni definitivno zaključena. »Politika« je tedaj, ko je državni tožilec ustavil preiskavo proti Olujiču in Roksandiču, v svojem poročilu navedla, da Jovan Olujič le malo govori o vsem tem, kar se mu je zgodilo. Odvetnik meni v svojem pismu, da bi se mogla redkobesednost njegovega varovanca napačno tolmačiti in dasi dobro ve, da poročevalec »Politike« z omembo redkobesednosti ni menil ničesar slabega, prosi vendarle, da bi list, ki je že od nekdaj dvomil o krivdi obeh osumljencev. objavil tudi naslednje: Tudi Olujič dobro ve, kakšna krivica mu je bila storjena, ni pa hotel o tem podrobnejše govoriti po nasvetu svojega zagovornika. Zagovornik mu je molčečnost svetoval zaradi tega, ker zanj zadeva še ni bila končana tedaj, ko so pristojna oblastva izrekla svojo besedo glede Olu-jičeve m Roksandičeve krivde. Tudi Olujič se zaveda, da je brez potrebe ostal 7 mesecev v zaporu in da je izpuščen samo po zahvali svoje popolne nedolžnosti in objektivne preiskave sodne oblasti. — Mi smatramo, pravi odvetnik, da javnost vsaj za sedaj še ni pravi forum za razpravljanje o podrobnostih te zadeve. Sodne oblasti ki so vedno spoštovale zakon, bodo imele morda še priliko, da se pečajo z vso to zadevo. To je vzrok, da za sedaj še ne želimo, da bi se o tem razpravljalo v listih. Sedaj je pozitivno samo eno: da sta Olujič m Roksandič popolnoma nedolžna. V beograjski javnosti se »pet razpravlja o vprašanju, če nimata morda umora stare milijonarke vendarle na vesti nedavno na smrt obsojeni Mihajlo Markovic in njegov že umrli pajdaš Milkovic. Marko-vič in Milkovič sta imela v točni evidenci vse ljudi, ki so opravljali kake tajne denarne posle. Domneva se, da sta bila znana tudi s čudaško starko, ki je v svoji skoposti iskala visoke najemnine za prostore v svoji hiši in ki je skušala tudi drugače pomnožiti svoje premoženje. Umor geometra Vešoviča nerazjasnjen Kasacija je zavrnila revizijo državnega tožilca Beograd, 14. januarja Minili sta ravnokar dve leti, ko so 13. januarja zjutraj našli na železniškem tiru glavne proge pri Veliki Plani po vlaku razmesarjeno truplo geometra Milenka Vešoviča iz Beograda, ki je v tistem kraju dalje časa izvrševal razna geometrska dela in je bil dobro znan v vsej okolici. Kakor je »Jutro« tedaj in tudi še pozneje obširno poročalo o tem zločinu, je prvotna preiskava, ki jo je vodil tedanji sreski načelnik iz Velikega Orašja, ugotovila, da je geometer Vešovič ponesrečil, in je stvar potem že nekako zaspala, d >kler je ni do bil v roke preiskovalni sodnik sreskega sodišča v Velikem Orašju. Po ugotovitvah preiskave je bil geometer Vešovič umorjen v noči od 12. na 13. januarja v Starom Adžibegovcu in sicer po naročilu tamo-šnjega velikega posestnika in vseučiliške-ga dijaka Zarije Milovanoviča v stanovanju tamošnje učiteljice Čire Rističeve, njegove in Milovanovičeve intimne prijateljice. Zločin se je pripravljal teden dni in v omenjeni noči, ko so zvabili Vešoviča v učiteljičino stanovanje, sta ga tamkaj zadavila Dragoljub Babic-Ivanovič in Ni-kola Milic v prisotnosti učiteljice Rističeve, nakar sta z Milovanovičevo pomočjo prenesla truplo na voz, s katerim so ga prepeljali do železniške proge pri Veliki Plani in ga položili nanjo, kjer ga je zjutraj povozil niški vlak. Glavna priča je bila neka stara ženica, ki je bil njen sin soudeležen pri umoru, pa za časa preiskave ni bil več živ. Preiskovalni sodnik v Velikem Orasju je osumljence in ž njimi tudi nekega Ra-divoja Todoroviča, ki je podkupoval priče, da bi ne obremenjevale osumljencev, dal pripreti, ali je okrožno sodišče v Sme-derevu razveljavilo ta njegov ukrep, češ da dokazi proti njim niso dovolj utemeljeni. Po naknadni izpopolnitvi dokazov so osumljenci morali zopet v preiskovalni zapor, a lani so naposled stali pred sme-derevskim okrožnim sodiščem obtoženi umora geometra Vešoviča. Po več dni trajajoči razpravi pa so bili oproščeni krivde in kazni. Držami tožilec je proti tej razsodbi vložil revizijo na kasacijsko sodišče, navajajoč, da je bil s to razsodbo kršen formalni zakon (§ 355, točka 5. k. p. r.), ker sodišče ni sprejelo predloga obtožbe, naj se pribavi mnenje glavnega zdravstvenega sveta o vseh protislovjih zdravni-kov-izvedencev. Kasacijsko sodišče je sedaj izreklo, da z razsodbo smederevskega okrožnega sodišča ni bil kršen formalni zakon, ker so se zdravniki-izvedenci skladali glede poškodb, da so bile smrtne in posledica samomora ali nasilstva, toda brez predidočega davljenja ali pa da je bila smrt slučajna. Neznatn eneskladnosti glede poškodb po mrličevem telesu pa ne morejo tvoriti kršenja zakona. Z razsodbo tudi ni kršen zakon zato, češ, ker sodišče ni ž njo izključilo zločina ali samomora, ko je izreklo, da je bila smrt najbrž slučajna. Kasacija smatra, da ta razsodba ni niti nejasna niti protislovna, ker se glede na mnenje zdrav, izvedencev in vse preiskano gradivo ni moglo z gotovostjo ugotoviti, na kak način je nastopila smrt pri geometru Vešoviču. Kasacija je zato revizijo državnega tožilca zavrnila kot neutemeljeno. Umor geometra Milenka Vešoviča ostane tako nerazjasnjen, kakor je ostalo nerazjasnjenih že več zločinov, ki so se dogodili v istem okrožju. Kako se je ptujski srez lani pravdal Ptuj, 15. januarja Tz statističnih podatkov sreskega sodišča v Ptuju je razvidno, da je imel predvsem izvršilni oddelek ogromno posla. Predlogov za izvršbe je bilo vloženih skupno 3574 (za 300 več kakor leta lr<32). Od teh je bilo 17 predlogov prisilnih uprav na posestva. 1S1 na prisilno dražbo nepremičnin, 2141 na rubež premičnin, 380 prepovedi na denarne terjatve, drugih izvršilnih predlogov pa 24, od tega 14 na izpraznitev stanovanj. Prisilnih prodaj premičnin se je izvršilo 63, prisilnih dražb posestev pa 5. Posredovalnih postopanj je bilo 40 in 1 konkurz. Razdelitev prodanih nepremičnin je bilo 13, od katerih se je dosegel izkupiček 843.903 Din od cenilnc vrednosti 902.745 Din, medtem ko je ostalo vknjiženih terjatev iz teh razdelitev še za 847.178 Din. Kljub zakonu o zaščiti kmeta je šlo, kakor je iz statistike razvidno, nekaj posestev na boben. Dalje je bilo vloženih 2883 pravd (predlanskim 2916), opominjevalnih tožb 12S6 (1128), skrbstvenih zadev 8167 (6197), pre-klicnih postopanj 13 (28), pravnih pomoči 33 (366), odpovedi zakupnih stvari 51 (24), obči vpisnik 586 (420) overovljenj podpisov je bilo 667 (Jenufe«. ki jo je dosezala na svoji poti, ko je prodrla skozi stene brnskega, nato pa čez skoraj poldrugi decenij praškega teatra v široki svet. Janaček je bil star 48 let, ko jo je ustvaril in čakati je moral do svojega 62. leta. da sta Praga in za nio Dunaj iz-pregovorila o odločilnem triumfu njeeovega dela. Sedai ie prišla slava, prišlo je nešteto prvih, drugih in desetih uprizoritev, prišla je še danes ogromna glasbena literatura o Janačku. pa oficielno priznanje in visoko pedagoško mesto v Pragi; prišla so potovanja, zažvenkefal je celo dolar Ln rodila so se nova dela. vrstili se prevodi, ponujale se založbe- Naposled ie večno mladega, a vendar že 74 let starega mojstra Janačka obiskala še smrt. Kliub sijajnim ooernim uspehom »Katje Kabanove*. »Lisičke bistrouške« in drjgih del. je vendar »Jenufa« tista, ki je zavojevala najtrajnejše vse evropske in iz-venevropske operne odre. Njena elava. njena zmaga temelji enako v nieni glasbeni vsebini, kakor v občečloveških dogodkih, ki trosijo osnovo libreta Gabrijele Preissove. Vsa tipično svojska glasbena umetnost Ja- načka se razgrne že na prvih straneh par-titure pred nami. Vsak ton JanaSkove glasbe korenini v domači zemlji, v ljudski duši; vsak izmed neštetih motivov in motivčkov govori domovinski, moravski dialekt, ne v verzih, marveč v pojoči, močni prozi; iz vseh kompliciranih ritmov, v katerih se bore 6odi elementi z lihimi, utriplje srcu moravskega, a v širšem razmahu splošno slovanskega človeka. Ti melodični zametki, ti kratki, a tembolj naperti pevski loki. te zvočne zastave, ee blešče v domačih, rodnih mavričnih barvah. Ne citirani folklor, a iz njegovega duha prosto izvirajoča neizčrpna, bogata melodična in ritmična reka se pretaka skozi vse strani partiture, od prvega do zadnjega takta. Ni to zunanja, ornamenlalna muzika, ampak resnica, tonski jezik, slika človeških duš, ki eo objestne, sirove, malenkostne, trmaste v svoji zdvoienosti. izgubljene, zločinske, a tudi naivne, nežne, iskrene, zamaknjene, trpeče in ljubeče, odpuščajoče, vse razumevajoče, skratka: veren obraz svojega, a tudi splošno kolektivnega človeka. Na abruptnih motivičnih krpah, na njihovem trmoglavem ponavljanju, na neznatnih drobcih, na naivnostih. na rebusnib ritmih in tempih, na preprostih sredstvih zida Janaček ogromna glasbena stopnjevanja, nabita z vrelo dramatiko, ki poganja zono po kosteh. To je včasi dramatika in pol, dinamit, razdiralna, a obenem ustvarjalna sila, ki fascinira, ki jemlje sapo. Janačkov orkester govori popolnoma svoj jezik, kakor da mojster ne bi bil nikoli vajenec, kakor da ne bi nikoli povohal v kak nauk o instrumentaciji. Ustvaril si je tak nauk kar takoj sam. Vsak hip presenečajo švigajoči, tresoči se visoki instrumentalni toni, pa vijugasti, melodični Ciril Debevec, režiser >JeoaIe< tiri pihal, nizki, zaderčivi trilSki, kriki, kakor iz drugega tonskega sveta, strmo rastoči napadalni vali celega orkestra, eksplozije, polne zračne pavze, balzamski mir. Vsak hip nekaj presenetljivo novega, in vendar ie v vsej svoji pisani raznobarvnoeti Čudovito enotno. Nič manj dramatična in učinkujoča, kakor muzika Janačka, ni operna knjiga Preisoo-ve, če se za njo zavzamejo poleg inteligentnega, umetniško visoko potemtnega režiserja pravi, močni operno - odrski ljudje. Res krepka, globoko posegajoča mora biti Jenu-fa. a še edlnejša, izrazita dramatičarka Cer-kovnica. Preprosta, a vendaT močna, učinkovita je kmečka zgodba, ki se odigrava pred nami. Kako lahko bi ob njenem sklepu zabroiil veristični libretist v kri in blato! In moria se ima »Jenufa« zahvaliti za svojo izredno razširjenost pomirjajočemn. nežno poetičnemu koncu, blažilno odmevaiočemu se srcu priprostega, a dobrega kmečkega človeka, enako kakor v srcih vseh poštenih kulturnih ljudi, ki žele mile sodbe in odpuščania za greh, porojen iz hipne zablode k vsemu slabemu nagnjenega mesa- Uprizoritev letošnie »Jenufe« daleč prekaša preišnji dve. Hvala režiserju C. D e-b e v c u. Ne vem. uli ie C. Debevec muzik. ali zna ločiti mol od dura, a muz i kal en ie vsekako, ker bi sicer ne mogel z vcem svojim znaniem pripomoči tudi muzikalni plati »Jenufe« do tako probojneca U9peha. V bistvu muzike, v muzikalni oblikovni strukturi opere so za režiserja skrite vse drugačne naloge, kakor jih dopuča zgolj drama. Ako hoče tudi glasbeno plat dela privesti do najvišje mogočega učinka, mora v&e scene, vse osobje postaviti tako. da mu to uspe. Seveda mora zvezati oboje, a ne eno na škodo drugega, Interpret, ne improvizator. Je povezal tako glasbenika, kakor dramatika ter tankočutno in z zrelo spretnostjo zadostil obema. S preprostimi sredstvi, z umnim razpostavi jan jem oseb, z naraščajočo ali padajočo dinamiko dogodka je osobje dodajal aH zmanjševal, tako da se je v enaki meri razvijala tidi muzikalna dinamika. Zvišani prostor sobe je duhovito povzdigoval učinkovitost kontrastov, blaznost Cerkovnice je pognala Laco in Jenufo vsakega prav naravno v drugi kot. ljudski ansambli v prvi in zadnji sliki so bili dokaz primitivnih, a mojstrski uporabljenih sredstev, in prav povsod je poleg dramatike prišla do najučinkovitejše veljave tudi glasbena stran opere. C. Debevec izvrstno ve. kar treba, in kar treba, to hoče. in kar hoče, to zna. Brez dvoma je naš najboljši režiser. V močnih umetniških, našega opemeca teatra najboljših silah Thierry - Kavč-nikovi, Gjungjenac - Gavellovi. Bernot - Golobov i, Gostiču ln Marčecu ter celi vrsti nosilcih maniših ulog ie »Jenufa« imela poštene, trudoljub-ne. najodkritosrčnejšega priznanja vredne interprefe. Pred vsemi hodi kot silna igralka ea. Tbierry-Kavčnikova. G. Po 1 i č je kot dirigent vnovič dokumentiral, da ume nesebično, vestno, požrtvovalno in z velikim znanjem služiti glasbeni umetnosti. Polno gledališče je pokazalo svojo bva- 17. dražba kož 1291 divjad] na velesejmu 22. januarja 1934. Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža«, Velesejem. llomače vesti • Odlikovanja. V notici pod tem naslovom i dne 12. t. m. je nekaj pomot Odlikovani so med drugim z redom sv. Save •III. stopnje sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani g. E:ik Eberl (ne Ernest), z redom sv. Save V. stopnje računovodja ape-lacije t Lujbljanl g. Janko Spreitzer (ne štrajfer) in voditelj zemljiške knjige g. Julko Marčič (ne Julka), dodeljen ministrstvu pravde. ♦ Spomenik švicarskim žrtvam za svobodo Jugoslavije. Leta 1915. je poslala Francija Srbiji v pomoč tudi več oddelkov svoje tujske legije, da bi se zajezilo sovražno prodiranje proti Valandovu in Dojranu V teh borbah je padlo tudi več Švicarjev, ki so bili med legionarji. Na pobudo četni-škega vojvode Koste Pečanca je bil ob sodelovanju bojevniških in nacionalnih organizacij v Beogradu ustanovljen odbor, k! bo švicarskim ž-tvam za našo svobodo postavil primeren spomenik v Skoplju. Delegacija ustanovljenega akcijskega odbora za zgradbo tega spomenika bo te dni odpotovala y Skoplje, da se s predstavniki občinske uprave dogovori o izvedbi načrta ♦ Reorganizacija Rdečega križa. Po norem zakonu o organizaciji Rdečega križa, ki je bil sprejet lani septembra, se od 1. t. m. izvaja reorganizacija Rdečega križa. Vrhovno vodstvo društva je glavni odbor s sedežem v Beogradu. Na sedežih banovin bodo poslovali banovinski odbori, v središčih sreskih oblasti pa sreskl odbori, dočim bodo imele občine svoje občinske odbore Rdečega križa. V mestih, kjer ni odborov, pa bodo ustanovljena poverjeni-nlštva. • Prvi krematorlj na Balkanu bo zgrajen 5e letos r Beogradu. V nedeljo se Je v Beo-srradu vršila odborova seja društva za sežiganje mrličev »Ogenj«, ki obstoja že od leta 1904. in se trudi za zgradbo kremato-rija v naši prestolnici. Predsednik društva dr. Vojislav Kujundžič je odbornikom na seji sporočil, da je društvu njegov član in prijatelj, posestnik Mihajlo Pavlovi«! naklonil milion Din in da se bo s to vsoto in že z doslej zbranim kapitalom lahko začela graditev krematorija že letos spomladi. Krematorij bo zgrajen ali na občinskem zemljišču ali pa na zemljišču, ki ga bo društvo kupilo v bližini novega pokopališka. ZA DAMSKE 2EMPERJE HOLANDSKAVOLNA TONI JAGER, Ljubi,lana, Dvorni trg 1 ♦ Proti nehigienskim brivnlcam. Zveza brivskih pomočnikov, ki obstoja že od leta 1929.. je v nedljo na svojem II. kongresu v Zagrebu, o katerem je na kratko poročalo že ponedeljsko »Jutro«, sprejela tudi resolucijo, ki navaja, kako so brivnice v raznih krajih in na periferiji mest zelo zanemarjene in tudi nevarne, ker se v njih prenašajo kali raznih nalezljivih bolezni. V mnogih brivnicah so tudi silno Izkoriščani pomočniki in vajenci, ki morajo delati i>o 12 in še več ur na dan. V nekaterih brivnicah vajenci tudi spijo. Resolucija »ahteva, naj se nameščanje pomočnikov in vajencev sistemizira na ta način, da bo na tri pomočnike prišel po en vajenec, ki pa morajo imeti vsaj dva razreda kake srednje šole. To sistemiziranje je potrebno zaradi tega, ker se dogaja, da nekateri mojstri delajo samo z vajenci, ki pa potem ko dokončajo vajensko dobo, ne najdejo službe. Pravkar je izšla knjiga »MOJSTRSKI IZPIT" ki jo je priredil Janko Traven kot priročnik kandidatom za mojstrske izpite. Obsega 250 strani in stane Din 30.— „Ljnbliaaska založba14 Ljubljana, Podrožnik V/40 ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE, če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. ♦ Za zgradbo unske železniške proge preko Knina in ne preko Zrmanje, kjer so vsako zimo snežni zameti, ki za dalje časa prekinejo promet se že od nekaj izjavljajo prebivalci Dalmacije. Sedaj pregleduje teren med Martin-brodom in Zrmanjo posebna komisija železniških strokovnjakov in zastopnikov občinskih uprav Splita ln ši-benika. Zastopniki Šibenika, Splita in Knina bodo skušali na vsak način uvejavitl svoj predlog, naj bi se zaščitili Interesi srednjega Jadrana z zgradbo železniške proge preko Knina, kjer ni nevarnosti tako čestih prometnih ovir in prekinitev. ♦ Alkarji gradijo svoj dom. Alkarsko društvo v Sinju namerava v najkrajšem času zgraditi svoj društveni dom na tako zvanem Kamičaku v Sinju. Starodavno društvo bo v svojem domu uredilo tudi velik muzej, v katerem ne bodo zastopane samo tradicionalne zanimivosti iz društvene zgodovine, marveč bodo zbrani tudi drugi važni zgodovinski spomeniki in zanimivosti Sinja in okolice. ♦ 100 letnica prvega 6a«oPlsa v Srbiji. Pred 100 leti na dan 17. januarja je izšla prva številka >Novina srpskih«, ki bo bile uradno glasilo in obenem tudi prvi časopis v Srbiji. Današnje »Službene Novine« so naslednik »Novina srpskih«. Da bi se ta jubilej čim dostojnejše proslavil, je v Beogradu ustanovljen poseben odbor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ki bo ob proslavi Jubileja prvega časopisa r Srbiji priredil v paviljonu Cvijeta Zuzorlč tudi časopisno razstavo, ki bo otvorjena od 17. uo 28. t. m. Na razstavnem prostoru bodo tudi predavanja o pomenu jubi leja. ♦ Nemški rudarji v srednjeveški Srbiji. V najnovejši knjigi Srbske akademije znanosti »Razvoj srbskega denarstva do kralja Milutina« je dr. Gregor Čremošnik, ku-stos sarajevskega muzeja in dopisni član akademije opisal tudi naselitev nemških rudarjev v Srbiji v srednjem veku. V svoji razipravi ugotavlja, da so srbski vladarji Štefan Prvovenčani ali pa njegova sinova Radoslav in Vladislav namenoma pozvali v svojo deželo rudarje iz Nemčije, in sicer is Brelsgaua, ki je takrat slovel po svojih bogatih rudnikih srebrne rude. Ti nemški rudarji so začeli izkoriščati prirodna bogastva Srbije to Brskovo je postalo središče srbskega rudarstva. Brskovo, srbski Breis-gau je dosegel veliko važnost za srbsko narodno gospodarstvo v srednjem veku. Tu je bila prva državna kovnica denarja in ustanovila se je tudi glavna državna carinarnica, ker se je tam koncentrirala vsa trgovina srednjeveške Srbije. Razprava dr. čremošnika zavrača domnevo mnogih zgodovinarjev, da so prvi rudarji pri-bežali v Srbijo pred Mongoli preko Madžarske. ♦ Novi grobovi. V Novi vasi pri Mariboru Je umrl g. Josip Ulčakar, profesor trgovske šole in bančni ravnatelj v pokoju Dosegel je starost 71 let. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice v Radvanju. _ Na Grosupljem Je umrl g. Filip M a r n, elektrotehnik, uslužben v tovarni motvoza. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Popravek. V članku »O poklicni rta/nor-ski organizaciji« od dr. Steske v nedelj, skem »Jutru« čitaj v 3. odstavku, 12 vrsti namesto »ki« pravilno »bi«, ▼ 16. vrsti namesto »družba« pravilno »združba« t 17. vrsti namesto »ustanovam« pravilno »stanovom«, v 4. odstavku, 14 vrsti namesto »pokrajinskih« pravilno »krajevnih«, v 2. stolpcu, 3. odst. 2. vrsti namesto »določbe« pravilno »dohodke«, ▼ 3. stolpen, 2. odst 13. vrsti namesto »oblast« pravilno »vladno oblast«. ♦ Prostovoljna darila za poplavljene« v Struškl dolini. Za časa jesenskih povodnji v Strugah je banska uprava pozvala tudi zasebna podjetja, da po svoji moči pripomorejo k obnovitvi poškodovanih poslopij s tem, da podarijo akcijskemu odboru raze® gradbeni material. Na ta poziv so darovale naslednje tvrdke: Fran Kotnik, Verd pri Vrhniki, 1 vagon (15 t) zidne in strešne opeke; »Alpeko«, trgovsko-tadu-strijska družba z. o. z., Ljubljana, 1 vagon (10 t) portlandskega cementa; Franc So-din, Ljubečna-Celje, 1 vagon (10 ton) zid-ne opeke; Zabret ta sinova, družba z o. z., Bobovk pri Kranju, 1 vagon (15 t) zidne opeke; Ormoška opekarna, družba z o. z., Ormož, 1 vagon (10 t) zidne in strešne opeke; Leonard Treppo, Brežice, 1 vagon (10 t) zidne opeke; Alojzij Goričar, savinjska tovarna barv ln lesnih izdelkov, Mozirje, v gotovini 200 Din; »Drava« lesna industrija d. d., Maribor, v gotovini 500 Din; Mestna plinarna, Ljubljana, 2000 kg koksa; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, pa po znižani ceni 1 vagon portlandskega cementa; tvrdka inž. Du-kič, LJubljana, je prepustila 4 koksove peči v brezplačno uporabo. ležnost za izvrstno predstavo izvajalcem z enodušnim odobravanjem. »Jenufa« je s sobotno premiero dosegla prvo mesto med op»rami letošnje sezone. —f. Nova revija „Kronika" Prikupna je bila takoj izpočetka ideja, da izdajaj mestna občina ljubljanska po vzoru drugih večjih mest (pri nas n. pr. Beograda) svojo revijo, ki bo namenjena preteklosti in sedanjosti Ljubljane. Ta revija, reprezentativno opremljen četrtletnik z naslovom »Kronika« se je danes pojavila na mizi knjižnega recenzenta. Z njo smo stopili lep korak naprej tam, kjer smo doslej zaostajali za srednjeevropskimi in zapadnimi mesti. Kdor pozna razmere v teh deželah, ve, koliko ee v njihovih starih kulturnih mestih snji to. kar bi pri nas imenovali >lokalni patriotizem«. Drugod, kjer se ljubezen do domačega mesta smotrno goji. poglablja z zgodovino, z estetiko, z umetnostjo, sta ti besedi že zdavnai izgubili ironičen prizvok. Lokalni patriotizem ne pomeni omejenosti in malomeščanske samovšečnosti, marveč pomeni poglobljeno poznanje domačega mesta m kraja, zainteresirano delo na njegovi po-vzdigi in lepoti, znači vživetje vanj. ljubezen do njega. To pa so nedvomno pozitivne last nosti. Več poglobiienega. inteligentnega dela za domačnost je treba tudi nam. zlasti v sedanjem Sašu, ko se izgublja mik Se nedavno tako razfcričanih in največkrat napačno umevanih svetovljanskih idei in gesel ?n ko vsi bolj kakor kdai po voini čutimo vsebino besed: domovina, domačija. Živimo v dobi, ki je za človeštvo morda najusodnejša, pravi ljubljanski župan dr. Dinko P u c v svoji lepi uvodni besedi. »Ni li vredno zapisovati v tem času vlogo našega mesta? To tem bolj. ker je povest Ljubljane tudi povest Slovencev, zgodovina tretje prestolnice naše države, pa tudi važen del zgodovine Jugoslavije.« »Pisali bomo kroniko Ljubljane, ker jo ljubimo. Ljubimo io zaradi nienih vrlin kljub njenim slabostim. Mi je ne gledamo v težkih, deževnih, lačnih dneh. V naših dušah živi njena slika, ko se ponosno dviga iz lahnih jutranjih megel, ožarjena od pomladanskega solnca. In radi pozabimo na vse senčne strani, na težke soicalne prilike, na trpljenje in na zlobe, kadar se nam odkrije Ljubljana v svoji lepoti: bela in mlada, lesketa ioča ee nevestica sredi zelenih trat in njiv, obdanih s sinjimi gorami!« Dr. J. C. Oblak Je priobčil tu odlomek svoiega potopisa, kjer med drugim primerja Ljubljano z Weimarjem in piše o kulturnih nalogah centralnega slovenskega meeta. Univ. prof. dr. Anton M e 1 i k ie zastooan s temeiiito, a prav zanimivo snisano razoravo »Povodnji na ljubljanskem Barju«. Viktor Ko pa ti n S. J. ie prispeval tehten zgodovinski članek »Gabrijel Gruber S. J. in nie-gov prekop« Dr. Ivan L a h je avtor poseb no interesantne zgodovinske slike »Knez Miloš v LJubliami«. Janez Z o r m a n piše o Narodni galeriji v Ljubljani. Iz spretnega oeresa Josipa W e s t r a ie zgodovinski donesek »Momenti v razvoju LiuWiane od leta 1787,—1821.« V današnjo Ljubljano in nje podobo iz ptičje perspektive nas vodi kon- ♦ Velik vlom. V noči na 13. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Hertiševe Kristine v Slovenji vasi pri št. Janžu na Dravskem polju. Vlomilci so vdrli v lokal skozi okno s tem, da so razbili steklo ter razklenili železno ograjo. Iz trgovine so odnesli razno manufakturno blago in usnje v vrednosti okoli 15.000 Din. Za vlomilci še ni sledu. Orožniki vršijo stroge poizvedbe. ♦ Neznan tat je vlomil med božičnimi počitnicami v stanovanje šolske upravite-ljice ge Ive Drakslerjeve v Grobljah r Beli Krajini in odnesel nekaj denarja, zlatnine, medu, marmelade, slivovke in drugih reči. a vlomilcem ni sledu. ♦ Združenje krojačev In krojačlc v Kranju bo imelo pomočniški izpit (vajensko skušnjo) 28. t. m. Prijave se sprejemajo do 22. t. m. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah ln pllsira tovarna JOS. REICH. ŠOLSKA DECA je najbolj izpostavljena raznim infekcijskim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust in grla vam najbolje pomagajo priljub ljene Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din 8.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 Iz Ljubljane u_ Organizacija JNS za svetokrlžkl okraj je imela 11. t m. v Kačlčevl gostilni na Tyrševi cesti svoj 3. občni zbor. Udeležba članov Je bila lepa. Poročila predsednika in drugih odbornikov so pokazala, da je mlada organizacija s svojim agilnim odborom zelo živahno delovala, število članstva se Je lani podvojilo, delo je bilo složno ln harmonično. Poročila so bila soglasno odobrena, soglasno je bil izvoljen tudi novi, na 15 čanov povečani odbor z zaslužnim predsednikom inž. šušteršičem in drugimi dosedanjimi funkcionarji na čelu. Podpredsednik je kot občinski svetnik poročal o komunalnih zadevah. Med tem je prispel na zborovanje ljubljanski poslanec minister dr. Kramer, ki so ga navzoči toplo pozdravili. Predsednik ga je kratko nagovoril in ga zagotovil neomejenega zaupanja vsega članstva.. V etiournem govo-m, ki so ga vsi zborovalci poslušali z napetim zanimanjem je g. minister orisal najbolj pereče zadeve momentane^a političnega in gospodarskega položaja. Vsem zb-o-rovalcem iz srca je govoril predsednik, ko se je dr. Kramerju iskreno zahvalil za njegov referait in vse njegovo delo. Ministrova državniška Izvajanja in ves njegov priprosti, tovariškl nastop bo naredili na vse poslušalce velik vtis in Jih utrdili v veri, da so pod njegovim vodstvom na pravi in v današnjih razmerah edino možni poti. u_ Diplomiran Je bil na Jurldlčoi fakulteti g. Oskar Hrastnik rt Gorice, čestitamo! u_ Ko|0 jugoslovenskih •©star v LJubljani se najprisrčneje zahvaljuje banskl upravi in vsem premnogim dobrotnikom, ki so pripomogli, da Je božična obdaritev siromašnih otrok, dijakov in osirotelih družin na rojstni dan Nj. Vel. kralja tako lepo uspela. Obdarovanih je bilo preko 400 oseb z obleko, čevlji, perilom in živili. Vsota na_ Telefon 33-87 « > ?;^OL5KID0ri Premiera v češkem jeziku DOBRI VOJAK ŠVEJK V naslovni vlogi Saša Ra-šilov. Predstave v torek, sredo ln četrtek ob pol 7. in pol 9. url Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! Pride! »LJUBIMKANJE« CEJN6- ao, 8, 6,5, te E>ir-( branega denarja J« znašala 81.S44 Din, poleg tefe-a se je nabralo manuf&kturnega blaga in raznih živil. Za vse to bodi vsem dobrotnikom in vsakomur posebej v imenu obdarovancev izrečena iskrena zahvala. Vse dobrotnike in prijatelje pa društvo obenem proBi, da mu ohranijo naklonje-nolst v zavesti, da vršijo dobro delo in s tem pomaajo mnogim pomoči potrebnim. u_ Simfonični orkester Zagrebške glasbene akademije, ki koncertira v petek, dne 19. t. m. v unionski dvorani, nastopi v im-pozantnem številu 70 članov. »I. in D. violina imata po 12 goslačev, dalje je v orkestru 6 viol 8 čelov, 4 kontrabasi, 12 lesenih instrumentov, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, tuba, harfa in tri tolkala Dirigira rektor Fran Lhotka. Orkester bo izvajal najprvo Beethovnov violinski koncert v d-duru, op. 61, eno najpomembnejših del neesmrtnega mojstra. Solist je g. Zlatko Topolskl. Zatem pa se izvaja simfonična vizija za soli zbor in orkester »Morje«. Koncert bo v umetniškem oziru zelo Inte-resanten In tudi pomemben, zato opozarjamo nanj. Vstopnice so v predprodaji t Matični knjigarni. u— Tatjanin več©r, ki ga priredi Zveza ruskih akademikov Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja, se bo vršil v četrtek dne 1. februarja v Kazini. Cisti dobiček je namenjen za vzdrževanje akademskega kolegija, knjižnice ter za podpiranje najrevnejših članov zveze, u_ Združenje borcev Jugoslavije Ima do nadaljnjega svojo pisarno t šentpeterskl vojašnici v prostorih oblastne organizacije vojnih invalidov. Pojasnila se dajejo vsak dan od 3. do 5. ure popoldne, ob nedeljah od 10. do 12. ure dop. Telefon 30-40. u— Organizacija praktičnih elektro- te strojnih tehnikov poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba tragično preminilega člana tov. Filipa Marna, ki bo danes ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice. u— Predor med Ameriko in Evropo P<> znanem Kellermannove.m romanu »Der Tunel« ki je leta 1913. vzbudil toliko zanimanja in je postal takorekoč last vseh narodov. se prikazuje sedaj v najgenijataej-šem filmu tudi v Ljubljani. Delo je vzbudilo tudi v Ljbljani obilo zanimanja ter velja med strogimi filmskimi kritiki za največjo filmsko dramo, kar smo jih dosedaj videli. V takem delu je nakopičeno vse kar vzbuja senzacijo in globoko zajame človeško dušo. Film bo samo eš nekaj dni na sporedu. Predvaja se v Elitnem kinu Matici. u_ Sestra Angellka Je naslov filmskem« delu, ki nam pokaže življenje In nehanje nemirne žene, ki Je preizkusila vse gorje sveta in vso slast življenja. Naenkrat se je pa znašla za samostanskimi zidovi, daleč od življenja in strasti t miru ta sreči. Delo, ki ga je ustvaril slavni režiser Fritsch, bo gotovo našlo mnogo odmeva tudi med našim občinstvom. u_ ZKD predvaja v Elitnem kinu Matici film »Dunajski valček«. Zaradi velikega zanimanja se bo film ponovil še danes ob pol 15. Film je venec Straussovih valčkov, delo je po režiji In vsebini dovršeno. Glavno vlogo podaja Gustav Frohlich kot sin Janeza Straussa. u_ Ramazan-Bajram. Začetek tega ve- lkega muslimanskega praznika, ki traja tri dni, je jutri 17. t m. G. vojaški Imam M. Ahmetaševič bo ta dan ob 6.30 opravil jutranjo službo božjo za vojake ln meščane islamske vere v primerno urejenih prostorih v vojašnici Vojvode Mišiča v Metelkovi ulici. Islamski uslužbenci r državnih uradih so prosti službe. u_ Tragična usoda železničarja. V splošni bolnici se zdravi že od 26. novembra lani železniški čuvaj Vid Ivankovič, ki se je na ta dan ponesrečil na tukajšnjem glavnem kolodvoru pri kurilnici. Po nesrečnem naključju ga je podrl stroj ter mu zlomil nogo in povzročil še druge poškodbe. u_ Izguba državljanstva. Mestno načel- stvo ljubljanske občine je objavilo, da Je bilo v smislu člena 2S. zakona o državljanstvu 14 Ljubljančanov brlsanih iz domovinske matice mestne občine ljubljanske, ker žive v tujini ali pa so sploh neznanega bivališča. S tem Izbrisom so izgubili jugoslovensko državljanstvo naslednji Ljubljančani: 1. 1883. rojeni Gramatika false Terlik Štefan, špediter na Dunaju; 1. 1850. rojeni Jager Anton, mesarski pomočnik neznanega bivališča; 1. 1877. rojeni Klopčič Rajko, ključavničar t Ameriki; 1. 185? rojena Kristanova Marija, šivilja v Gradcu; 1. 1857. rojeni Legat Maks, klepar v Bukarešti, In njegov sin Ivan Jurij; 1. 1860. rojena Ltalngerjeva Cecilija, zaseb-nica v Innsbrucku; 1. 1854. rojena Lu-scharjeva Marija, krovčeva vdova na Dunaju 1. 1866. rojena Llsčeva Joslpina, vdova po civ. geometru v Kroisbachu pri Grad-cu; L 1856. rojena Massova Ema, zasebni-ca v Gradcu; 1. 1882. rojeni Peček Viktor, trgovec v Bochumu na Westfalskem; L 1873. rojena Ravnikarjeva Valerija, zaseb niča v Pragi; 1. 1871. rojeni Selan Jakob v Clevelandu; 1. 1S56. rojeni Tribevžek Vinko, pekovski pomočnik na Dunaju. u_ Muhasto vreme Imamo. Pretekli teden je najprej pritisnil mras, nato je v soboto močno snežilo, a nedelja je bila spet servator dr. France S t e 16 s člankom »Ljubljana z aeroplana«, spisan na osnovi številnih fotografij prof. Ivana Noča. Častitljivi zgodovinar Ivan V r h o v n i k je iz svojega, za ljubljansko zgodovino tolikanj dragocenega materiala, nabranega v dolgih desetletjih, sestavil za »Kroniko« razpravo »Slovenščina v ljubljanskih cerkvah«. Predavanje podžupana prof. E. J a r c a »Kulturne naloge naših mest« obravnava nekatera načelna vprašanja komunalne kulturne politike- »Ob TOOletnici prihoda oo. frančiškanov v Ljubljano« se imenjje daljši prispevek dr. Angelika T o m i n c a o delovan ju tega reda v Ljubljani. Božo Borštnik je v članku »Ob 251etnici septembrskih dogodkov« opisal te dogodke in označil njih pomen za našo politično zgodovino. Razprava dr. Rudolfa A n d r e j k a »Najstarejše ljubljanske industrije« 6e bo še nadaljevala. Mestni arhivar pa je avtor »Ljubljanske kronike«, ki se začenja v septembru leta osemnajstega in se bo v prihodnjih zvezkih nadaljevala tako. da bo časovno ujela sedanjo dobo. Zvezek zaključuje splošni pregled z nekrologi zaslužnih Ljubljančanov in z drugim gradivom. Posebna odlika »Kronike« pa ie nje oprema. Slikovita naslovna stran e citatom iz Cankarja, večbarvne priloge na umetniškem papirju, vse polno ilustracij in portretov dajejo temu zvezku značaj lepo opremljenega albuma. V tem pogledu pač prekaša n. pr. »Beogradske Opštinffce Novine«. ki so sicer dobro urejevan in dokaj čedno oprem ljen časopis. To ali ono bo treba še izpopolniti; tako naj bi »Kronika* zlasti beležila Včera] Se • • • danes pa radioaktivno zobno kremo Tudi Vaš zobozdravnik pravi: to je le nekaj drugega f razmerno lepa. Včeraj zjutraj je pa za trenutek na vzhodu za Golovcem nebo zaža-relo in prikazalo se je po dolgem času solnce, ki pa je kmalu spet Izginilo, živo srebro v termometru je bilo včeraj zjutraj še pod _2.5 C, pozneje pa se je dvignilo nad ničlo in je termometer okoli 12. ka-zal že 2.3 C nad ničlo. Nenadno nastopajoče južno vreme bo ljubljanske ulice izpre-menilo v brozgo, zlasti če bo pomagal še dež, ki je včeraj že pomalem nagajal. u_ Dar. V spomin na blagopokojno gospo Rozo Rohrmanovo je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda g. Vilje» Rohrman 100 Din. 1. FEBRUARJA TATJANIN VEČER u— Brezplačne klnopredstave razveseljujejo vsako popoldne otroke na Krisperje-vem velesejmu, kjer se deca zabava tudi s streljanjem na dobitke itd. u— Zamenjane smučI v nedeljo ob t. rvečer v tramvaju od remize do »Evrope« se dobe v oglasnem oddelku »Jutra«. u_ Maturanti učiteljišč imajo pleano rajo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vljudno vabljeni! Iz Celfa e_ »Kar| In Ana« v celjskem gledališču. Celjski Igrale: so uprizorili v četrtek 13. t. m. zveče'- t Mesticin gledališču znam vojno dramo nemškega picatelja Le-ribas--da Franka »Karel ln Ana«. Snov tvon esa številnih rodbinskih dram, ki ao rezultlrate Iz žalostnih prilik 'n izprtmemb v svetovni vojni. Mož se vrne po dolgih letih lz ruskega ujetništva in doživi, da mu 'e ženo po kiTfeT. je t uje^niš^vj tako koprne.!. prevsel njegov bivši tc-varH :z ujetn'škegs tahor'šča. Ženo in n:^iera ljubimca dnu1 trdna vez globoke Ijubeznt Mož je Izgub*! Igro i~ s silno bolestjo resignlra. F^ank je napisal krepko dramsko delo, k! pa ee razvija nekam kinematografsko ta se ne poglablja mnogo v psiholiške momente. Režiser g. Milan Košič je uprizoritev dobro koncipiral, pravilno podčrtal dramah ske momente ter skrbno opredelil posebnosti in razlike vlog. Glavno vlogo vojnega ujetnika Karla je podal g. Fedor Gradišnik naravno, a prepričevalno mimiko in dikcijo; ustvaril je močan, enoten umetniško zajet lik. Njegova partnerica ga. SaSdarje-va je igrala Rihardovo ženo Ano z občut-jem, prijetno vedrino ta dobrim izražanjem duševnih konfliktov. Igra g. Verderberja kot Aninega moža Riharda je bila neprisiljc. na, uglajena in učinkovita. Simpatična js bila gdč. Poderžajeva kot Anina prijateljica Marija. Scenerija je bila okusna, odma. r! deloma predolgi, ilimunacija pa pomanjkljiva. GledaliSče je bilo razprodano, toda zopet premalo zakurjeno. Igralci so bili deležni prisrčnih, zasluženih ovacij. _ R. P. DR. FRANC SOLLAK specijalist za bolezni nosu, grla In ušes ordinira od 15. jan. 1934 naprej redno o3 9.—%13. in od 3.—5.; ob sobotah od 9.—13. v CELJU, Glavni trg 18. 1307 e_ Socialni odsek občine Celje-okollca se Iskreno zahvaljuje županu g. Vinku Ku-kovcu za 200 Din, ki jih je daroval za bre^. poselne namesto venca na grob g. Ivana Rebeka. e_ Revija »Jadransko stražo« so dobili te dni mnogi na ogled z vabilom, da pristopijo kot podporni člani z letno članarino 120 Dta. Reviji so bile priložene pristopne izjave, ki se naj pošljejo izpolnjene krajevnemu odboru Jadranske straže v Ca-Iju. Priporočamo! e_ Pogreb trgovca g. Josipa Zldanška, ki se je vršil v nedeljo popoldne Izpred hiše žalosti na Sp. Hudinji na okoliško po-kopališče, je bil veren odraz velike priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival v vseh slojih prebivalstva. Pogreba so se udeležili predstavniki oblastev, uradov in družitev, zastopniki Zveze trgovskih združenj, srbskega in mestnega združenja trgovcev ▼ Celju, zastopniki občine, mnogi trgovci ia obrtniki iz mesta, okolice ta drugih krajev, gabrski gasilci s praporom, železničarska godba ter izredno mnogo prebivalstva od blizu ta daleč. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 tn 20.30 zvočni velefilm »Ekstaza« in zvočni tednik. izjave tujcev o Ljubljani, ki so včasi prav značilne. Skratka: Ljul/ljana s» je » svojo »Kroniko« odlično postavila I M »Proteus Tretji zvezek našega poljudnega priro-doznanstvenega časopisa »Proteus« prinaša članek prof. Franceta Planine »Skrb za naše ptice pevke«. Pisec se ustavlja ob nekaterih napakah, ki jih delajo prijatelji ptic in daje nasvete za pravilno izdelavo krmilnih hišic. Dr. L. K u š č e r ie priobčil zanimivo »Zgodovino redkega polža«. Gre za »Turbo elephantotus«. ki pripada vrsti Lau-zaia in ki so ca dolgo časa pogrešali, dokler ga niso lani znova ».Ukrili v kraških jamah kot relikt iz terciarne dobe. — O tem, kako nastajajo gorovja, pojčuie fita-telje članek dr. Ivana Rakove a. O sulčii dresti piše znani ribarski strokovnjak dr. Avgust M u n d a. Slede književne novosti (Djirometa Umbert, Život našega Jadrana; Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani- srbrfii prevod Darwinovega »Človekovega porekla«) Drobne vesti so tudi v tei številki posebna zanimivost zvezka. Pogovori. vprašania in odgovori na vprašanja zakliučuieio številko. »Proteus« ureja dr Pavel Grošelj, izdaia pa Prirodomanska sekcija Muzeiskega drjštva ▼ Liubliani. Časopis ie vreden vse pozornosti in podnore. sat iznolniuje važno vrzel v naši revialni književnosti. I* mariborskega gledališča. Pretekli den omo imeli v našem mariborskem gledališču letošnjo premiero Daria Nioodemia komedijo »Scampolo« v režiji g. Vladimir-ja Skrbinška, ki je lepo uglasbil ansambl in dal celotni Dredstavi svoj enotni žig. Insco-nacijsko je operiral s skromnimi sredstvi, toda ekonomično in iznajdljivo, kaT je pričalo zlasti drugo in deloma tudi tretje dajanje. Tam je igral inženjerja Tita Saccbia in nam ga predstavil psihološko točno, morda mestoma še bolj poudarjeno, kakor je zarisan v delu samem, ki je zgrajeno bolj na zunanjih efektih sentimentalno - komič ne vrete. Kot Scampolo je debutirala g. Branka Raebergerjeva. hčerka nestorja naših mariborskih igralcev, goep. Pavla Rasbergerja Gospodična je nastopila ža pred tem v Klabundovem trikotu »X. Y. Z-«, katerega je v Furijanovi režiji uprizorila Zveza mladih intelektualcev Njen debjt na poklicnem odru v »Scampolu« se ie zato pričakoval z velikim zanimanjem^ in tudi zares ni razočaral Debutantka je živela na odru neverjetno spoščeno. nič ni pokazal* začetniške treme in ie dosegla mestoma prav močne in pristne efekte Le kdai pa kdaj je moglo vešče oko opaziti, da le še ne obvlada vsega tako. kakor bi rada. Nien uspeh pa je nedvomno tudi uspeb njenega režiserja, ker se ie niegjv napor vidno zrcalil v njeni ieri- Zaenkrat sem prepričan, da ima edč. Rasbergerieva vse poeoje. da postane poklicna igralka in da izpolni v našem dramskem ansamblu vrzel, ki ie že dolgo odprta. Radi bi jo pa videli še v kakšni drugi ulogi, preden izrečemo veljavnevšo žrtv« n »sreč. Y nedeljo j« hotel M letal posestnik Karol Horvat t Krajnčici pri St. Juriju ob juž. žel. shraniti svojo puško. Pri tem pa je puška padla na tla io se sprožila. Naboj je zadel Horvata v desno pazduho. 28 letna frizerska pomočnica Pavla Mrazova iz Celja je padla v nedeljo pri smučanju v bližini Celjske koče tako nesrečno, da si Je zlomila desno nojo pod kolenom. V Radečah je hotel 36 letni delavec Albert Strniša v soboto z roko pognati motor avtomobila. Pri tem ga je ročica udarila z vso silo po levi roki in mu jo »lomila. V soboto si je 60 letni rudar Franc češnovar lz Za^rada pri Celju pri padcu na zmrzli poti zlomil levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Prvi zgodovinski večer bo v četrtek ob 30. v Studijski knjižnici. Na dnevnem redu je tema »dr. Jože Vošnjak«. Vsi člani Zgodovinskega društva vljudno vabljeni. a— Zdravniško društvo v Mariboru ima svojo sejo v sredo zvečer v hotelu »Mariborski dvor«. Vabljenj vsi člani, da se seje udeleže. a— Delavski odsek UJNŽB v Mariboru je imel pred dnevi svoj leitni občni zbor, M se gi je udeležrllo impozantno število nad 600 delavcev. Navzoči pa so bili tudi podpredsednik centralnega odbora g. Vule-tlč iz Beograda, predsednik mariborske podružnice g. Tumpej in delavski delegati iz Ljubljane. Po poročilih posameznih funkcionarjev tn po pozdravnih nagovorih so bfle volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Jakob Rupert a— Občni zbor upokojencev UJNŽB se Je vršil v soboto popoldne v društveni sobi v Narodnem domu pod vodstvom predsednika g. Rebola. Ljubljansko društvo je zastopaj predsednik g. Skerjanc. ki je poroča! o delovanju ljubljanskega društva. Po izvolitvi odbora, kateremu }e ostal na čelu g. Anton Robo!, je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje predloge jn zahteve: vsem upokojencem naj se prizna neomejeno Število prostih voženj na državnih železnicah in parnikih. oprosti pa naj se ji'h plačevanja kuluka, pri plačevanju šolnine pa se jim naj priznajo olajšave. Pokojnine naj bi se redno in točno izplačevale v začetku vsakega meseca, predpisi o prenosu pokojninskih prejemkov iz ene finančne direkcije v drugo naj se omilijo, Maribor pa naj bi se uvrsti! v prvi draginj« skj razred. Pokojnine vpokojencem. od no-s-no vdovam ln sirotam naj se likvidirajo in od,plačajo taikoj po predložitvi predpisanih listin. Ukine naj se triodstotno plačevanje v bolniški fond ter uvede spet vplačevanje enega in po! odstotka. a— Dvodnevni kletarskj tečaj bo v ponedeljek in torek 29. in 30. t m. na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. a— Obmejni promet ob severni meji. V preteklem mesecu je prispelo preko severna meje naše banovine v Jugoslavijo 5667 ost j. od V mladih očeh«, Zofija Nal-kowska. znana pri nas kot d rama teka avtorica in prijateljica Jugoslavije, je dosegla uspeh z romanom »Meja«. Izšla je dolgo pričakovana knjiga VVaclava Beremta »Razlastitev muz«. Michaela Choromanskega roman »Bolnica Rdečega križa« je vzbudil po zornost. _ Leon Pomirovvski je spisal dva dela obsegafočo zbirko studii »Nova literatura v novi Poljski«. — V založbi Nouvel-1* Revue F rane a i se. izdaja posebno Col-l^ction Polonaise, ie izšel francoski prevod izbranih spisov Cypryana Norwida z naslovom »Le StyematP«. V isti zbirki so bili doslej objavljeni romani: W. Berenta »Živo kamenje«. B. Prusa »Sprednja straža«, Si'jroszenskesa »Bela puščava«, Szymanskr ga »Hanička« in dr. di sicer važno delo, ker direktno oplojajo sadno cvetje, ki sadje je na bivšem Štajerskem važen izvozni kmetijski pridelek. Brez čebel bi sadno drevje slabo ali nič *e rodilo, s čimer bi izostali milijonski dohodki kmečkega prebivalstva. Pa tudi sam med, posebno jesenski ajdovec, ki ga pridelajo na Dravskem polju po več vagonov, pomeni lep dohodek. S pozivom, da mora biti vsak čebelar letos ob 2001etnici smrti našega slavnega čebelarja Antona Janše organiziran, je zaključil predsednik lepo uspeli občni zbor. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. opereto »Halo Babv« z Marto Egger-thovo in Hermanom Thimigom. Dodatek Ufin tednik. Iz Novega mesta b— Kolavdacija vodnjaka ? Podpradu. Na pobudo župana šmihel-stopiške občiue g. Matka, je Higijeneki zavod v Ljjbljani dal zgraditi v podgradu vodnjak, ki bo lahko oskrboval z vodo vso viae tudi ob najhujši suši. Vodniak je moderno zgrajen in ima tudi čistilnik. Iz življenja na dežel* ČRNA PRI PREVALJAH. Pred kratkim je bila za šolarje prirejena lepo uspela bo-žičnica, na kateri je bilo obdarovan:h nad 400 otrok. Da je bilo mogoče prirediti bn-Jičnico in razveseliti malčke, gre zahvala predvsem soprogi generalnega ravnatelja svinčenega rudnika v Mežici ge Lou'tsi Bargatovi, Kolu jugoslovenskih sester v Črni, Podpornemu društvu za šotlsko mladino, nadgozdarstvu grofa Thurna. tvrd-kama Punzengruber in Peče in mnogim dru-oim dobrotnikom. Vsem iskrena hvala! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Občni zbor občinske organizacije JNS se je vršil 11. t. m. v gostilni g. Kincla in je bil teredno dobro obiskan. Zbor Je ©tvoril predsednik organizacije župan g. Jože Čretnik, ki je iskreno pozdravil narodnega poslanca g. Ivan Prekorška. Nato je podal g. Prekoršek, izčrpno poročilo o delu v narodni skupščini in o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. Naglasal je važnost uredbe o zaščiti kmeta, ki je za obstoj naše kmetije ogromnega pomena. Preža dolženi kmetiji pa seveda ni pomoči. Enako važna je uredba o javnih delih. Brezposelnim se bosta nudila delo in možnost zaslužka. Govoril je nadalje o velevažnosti sestanka našega in bolgarskega kralja za zbližanje dveh slovanskih narodov. Poročal j« še o delu finančnega odbora, o trošarini na vino, o državnem proračunu, o težavah naših denarnih zavodov in drugih gospodarskih zadevah. Zborovalci so z napetim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem m jih sprejeli z navdušenim odobravanjem. Nato je sledilo poročilo predsednika gospoda Čretnika, ki je poročal o delovanju organizacije v preteklem letu ter med drugim noglašal nekatere gospodarske zadeve in davčno vprašan ie. Za nikn je podal učitelj g. France Hajnšek tamiško poročilo, iz katerega je razvidno delovanje organizacije, ki je bilo posebno intenzivno za časa občinskih volitev in ie bil zaradi tega tudi uspeh nad vse pričakovanje ugoden Pri volitvah je bil z majhnimi izprememba-mi izvoljen dosedanja odbor s predsednikom g. Čretnikom na čelu. Ob zaključku občnega zbora jc podal g. Ivan PrekoTŠek nekaj pojasnil o organizacijskih zadevah in o smernicah za bodoče delo. Na predlog g. dr. Svetine so navzočni zborovalci soglasno m s splošnim odobravanjem izrekli narodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku za njegovo neumorno delovanje v korist naroda popolno zaupanje in iskreno zahvalo. GOSPODARSTVO Carine na živino v Italijansko - jugoslovenski trgovinski pogodbi Novj jugoslovensko - italijanski dodatni trgovinski sporazum ureja, kakor znano, na novo predvsem italijanske uvozne carine na živino. O tem smo že obširneje poročali pretekli- petek. Sedaj so nam na razpolago tudi podrobni podatki o novih italijanskih carinah na živino jn meso. Kakor za govedo je tudi za teleta določen postopen prehod no nove višje carine. Tudi za teleta so sedaj določene carine po teži namesto po komadu, dakor doslej. V naslednjem navajamo bodoče italijanske carine za živo govedo in teleta v lirah za 100 kg teže tprva številka označuje prehodno carino za prve 4 mesece po uveljavljenju pogodbe, druga številka carino za 5. mesec, tretja pa pravo bodočo carino, ki naj velja od 6. meseca naprej): prve 4 mes. 5 mes. pozneje voli, krave, biki in mlada živina 70 80 85 teleta nad 3G0 kg 72 83 90 teleta pod 300 kg 87 100 106 Doslej je znašala carina na vole, krave in b;;ke 350 lir za glavo, carina na junce iin jumee (mlada živina), kj še niso izgubili več kakor 4 mlečnjike, pa 240 lir za glavo; carina na teleta preko 150 kg ie znašala doslej 200 lir od glave, za teleta do 150 kg pa 120 lir. Nove carine (končne) pomenijo za nas pri volih naše teže povišanje za preko 60%, pri teletih pa za 30 do 40%. Če namreč preračunamo sedanio carino po glavi na carino po teži, vidimo, da je zmašala doslej carina na vole naše teže okrog 50 lir na 1C0 kg, carina na teleta pa povprečno 70 lir na l00 kg. Nadomestitev sedanjih carin po glavi živine s carinami po teži pa predstavlja za nas vsekakor olajšavo, kajti doslej se je na težkega vola, kj ima itak mnogo višjo ceno, ne glede na težo vola plačala ista carina kakor na lahkega vola. To je bilo nam v škodo, ker mi izvažamo predvsem lahke vole. Carinska obremenitev na 100 kg žive teže je bila dos!e.i pogosto pri lan-kih volih še enkrat višja nego pri težkih volih; ker pa so vrhu tega težki volu mnogo dražji (za kg teže) je bila razlika glede carinske obremenitve na prodajno ceno še večja, Z dodatno pogodbo so povišane tudi italijanske carine na svinjsko, goveje in telečje meso od dosedanjih 100 lir na 200 lir pri 100 kg. Precej se poviša tudi carina na perutnino, ki je dos!ej znašala 100 Ur od 100 kg, v bodoče pa se bo pobirala za živo perutnino v višini 150 lir na 100 kg (+50 odstotkov), za zaklano perutnino pa v višini 190 Lir za 100 kg (+90%). Kakor smo že zadnjič poudarjali bodo nove carine stopile v veljavo šele tedaj, ko bo Italija sklenila sl!čen sporazum glede carin na živino tudi z Madžarsko in Rumu-nijo, kar je pričakovati do konca februarja. Kakor nadalje doznavamo, se dopolnlnl trgovinski sporazum z Italijo nanaša edino na uvozne carine na govejo živino, meso m perutnino. Poslovanje ljubljanske podružnice Poštne hranilnice Pred dnevi smo objavili podatke o poslovanju Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije v preteklem letu, danes so nam na razpolago še nekateri podatki o poslovanju posameznih podružnic. Gibanje števila čekovnih računov je bilo zadnia leta pri centrali in pri posameznih podružnicah naslednje: 1927 1930 1932 1933 Beograd 2740 4300 5300 5895 Zagreb 4684 5663 6579 7100 Ljubljana 47S3 5430 5952 62*21 Sarajevo 2674 2799 2898 2975 Skoplje 347 1001 1159 1203 Do konca leta 1927. je bila po številu čekovnih računov Ljubljana še na prvem mestu, potem pa jo ie prekosi! Zagreb, ki ima danes že preko 7000 čekovnih račinov. Pri centrali se ie število čekovnih računov v zadniih 5 letih podvoiilo in se približni* žp 6. tisoču, vendar pa še ni doseglo Ijublian-ske podružnice, kjer tevilo računov nadalje razmeroma naglo narašča. Podružnici v Sarajevu in Skoplju pa zadnja leta ne kažeta bistvenega napredka. Kakor znano so čekovne vloge pri Poštni hranilnici ob koncu preteklega leta dosegle rekordno višino 1158 milijonov Din, nasproti 944 milijonom ob koncu leta 1932. Znaten delež pri tem povečanju čekovnih vlqg ima vsekakor ljubljanska podružnic^, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave stanja čekovnih vlog v primeri z decembrom 1932 (v milijonih Din): 1932. 1933. razlika Beograd 309 453 +144 Zagreb 313 335 -f 22 Ljubljana 158 192 -f 34 Sarajevo 126 135 4- 9 Skoplje 39 42 + 3 Skupaj " 944 1158 +214 Od skupnega prirastka čekovnih vlog v višini 214 milijonov odpade 34 milijonov na podružnico v Ljubljani, 144 milijonov na centralo v Beogradu ln 22 milijonov na podružnico v Zagrebu. Čekovne vloge pri ljubljanski podružnici so ob koncu preteklega leta znašale skoro 200 milijonov Din; le majhen del tega denarja pa ima Poštna hranilnica plasiranega v dravski banovini. Podatki o hranilnih vlogah po področjih posameznih podružnic nam niso na razpolago. Insolvence v Sloveniji Kakor smo poročali že v nedeljski številki, smo imeli v preteklem letu v vsej državi (upoštevajoč posredovalna postopanja) skupaj 2075 insolvenc nasproti 1872 v letu 1932, 1363 v letu 1931 in 793 v letu 1930. Tudi v dravski banovini se je število insolvenc znatno povečalo. KonkuTZOV in poravnalnih postopanj je bilo sicer precej manj, ker so se insolventni dolžniki posluževali predvsem institucije posredovalnega postopanja. Državni statistični urad je v decembru ugotovil v dravski banovini še 1 konkurz (v decembru 1932. 10 kon-kurzov) in 8 poravnalnih postopanj (14). Za preteklo leto je po tej uradni statistiki v dravski banovini zabeleženih 44 konkur-zov (predlanskim 93) in 53 poravnalnih postopanj (209). Če prištejemo še posredovalna postopanja po statistiki Društva in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki je preteklo leto zabeležilo 232 takih postopanj. vidimo, da smo imeli v Sloveniji lani 330 insolvenc. O gibanju števila insolvenc na teritoriju dravske banovine so nam za zadnja leta na razpolago naslednje številke: konk. por. post. posr. post skupaj 1928. 63 — — 63 1929. 46 — — 46 1030. 58 17 — 75 1931. 72 107 — 179 1932. 93 209 — 303 1933. 44 53 232 329 Gornje številke nam nazorno kažejo, kako so lani posredovalna postopanja spodri-nila konkurze, zlasti pa poravnalna postopanja. Skupno št/evilo insolvenc se je ponovno povečalo in smo imeli lani skoro 8-krat toliko insolvenc, kakor v najugodnejšem letu konjunkture, t j. v letu 1929. Ker so sedaj posredovalna postopanja ukinjena, je pričakovati, da se bodo zopet znatno pomnožila poravnalna postopanja. Gospodarske vesti = Francija bo ukinila carinski dodatek na rusko blago. Pred kratkim je bila v Parizu podpisana francosko-ruska trgovinska pogodba. Uveljavljenje te pogodbe bo imelo za posledico, da bo Francija ukinila pobiranje carinskega dodatka v višini 25 odst na rusko blago. Ta carinski valutni dodatek se pobira od marca preteklega leta. Nova francosko-ruska pogodba ustvarja med drugim možnost za plasiranje ruskega lesa na francoskem trgu. = Padec hmeljskih cen v Češkoslovaški Kakor smo že poročali, je Nemčija pričela izvažati svoj hmelj po zelo nizkih cenah, ker dobi nemški izvoznik od Nemške družbe za promet s hmeljem (Hopfenverkehrs-gesellschaft), ki ima sedaj edina pravico nakupovati hmelj od producentov, popust od 40 mark pri stotu od 50 kg. Glede na ta popust lahko nemški trgovci prodajajo hmelj v inozemstvu po nižjih cenah. Med žateškimi hmeljarji je zaradi tega nastalo precejšnje vznemirjenje. Žateško združenje hmeljarjev poroča da se je pretekli teden srednji hmelj trgoval po 1300 do 1400 Kč za 50 kg, prvovrstno blago pa notira do 1700 Kč (še pred tedni je notiralo to blago nad 2000 Kč). Trgovci so zaradi nenrrke konkurence pa tudi zaradi nervozne ponudbe od strani producentov znižali svoje ponudbe Celo zadruga hmeljskih trgovcev opozarja hmeljarje naj ne ponuja- jo blaga preveč nervozno, ker to le pritiska na cene. Stanje svetovnega trga ne daje povoda za vznemirjenje, upoštevati pa je treba tudi, da so letos neprodane zaloge hmelja zelo majhne in ni bojazni, da jih ne bi bilo mogoče vnovčiti. Pri produ-centih in komisijonarjih je sedaj le še ena četrtina lanske izredno pičle letine. = Oddajanje železniških skladišč v zakup. železniška uprava objavlja: Pri oddajanju železniških skladišč v zakup in pri evidenci nad temi skladišči bodo v bodoče veljali sledeči predpisi: Pri določanju zakupne cene mera vsaka pokrajinska direkcija razdeliti vse postaje svojega področja v štiri skupine. V prvo skupino pridejo pristaniške postaje Bakar, Dubrovnik, Metko-vlč, Split, Sušak, šibenik in Zelenika. V drugo skupino pridejo postaje večjih mest kakor so Beograd, Niš, Skoplje, Subotica, Zagreb, Maribor, Ljubljana, Sarajevo itd. V tretjo skupino je uvrstiti postaje, kjer se kaže potreba po železniških skladiščih, ln postaje v krajih, kjer se nahajajo skladišča na zasebnih zemljiščih. V četrto sku-, pino spadajo vse ostale postaje. Grupiranje postaj, ki so ga pokrajinske direkcije že izvršile na podlagi dosedaj veljavnega odloka, ostane tudi v bodoče v veljavi; če bi bile potrebne kakšne izpremembe, bodo direkcije poslale generalni direkciji potrebne predloge. Cene posameznih vrst železniških skladišč so navedene v navodilih, objavljenih v službenem glasilu državnih prometnih ustanov št. 2 iz leta 1934. Za pokrita skladišča tako na postajali kakor tudi na odprti progi se bo ne glede na to, ali služijo zasebnim ali javnim svrham, zahtevala enaka zakupnina. Novi obrazec zakupne pogodbe se bo uporabljal pri oddaji vseh skladišč, naj si bodo odprta ali pokrita, tako na pristaniških postajah kakor na odprti progi. Pogodbe se smejo sklepati najdalje za leto dni. V zakup se lahko vzamejo odprta skladišča na postajah v izmeri najmanj 50 kvadratnih metrov, na odprti progi pa 100 kvadratnih metrov. Ce zakup ne bi trajal vse leto, se cene zvišajo za 50 odstotkov. Najkrajša zakupna doba znaša 3 mesece. Stranka, ki žele vzeti skladišča v zakup, morajo vložiti pravilno kolkovano prošnjo na dotič-no železniško postajo, ki jo bo poslala dalje pristojni direkciji preko sekcijskega šefa. Prošnje za zakup skladišč na odprti proti se vlože pri šefu dotične sekcije, ki jo bo prav tako oddal pristojni direkciji. = Dobava konceptnega papirja. Direkcija državnih železnic, splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 31.500 pol konceptnega papirja. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov ščetk za Siemenso-ve motorje; do 25. L m. pa glede dobave 300 komadov strojnih svedrov, 4 jeklenih rešet, 400 m podzemskega kabla, rezervnih delov za jamske varnostne svetilke in 4000 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Vrdnrk sprejema do 1. februarja ponudbe glede dobave 350 kg zakovic. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 8. februarja ponudbe glede dobave pocinkane pločevine. — Minerska komanda v Kuniboru sprejema do 25. januarja 1934 ponudbe glede dobave zračnih sesaljk, dvigalnih naprav, spojnih verig navadnih verig, železnih batov, jeklenih batov, sider, verižnih koloturnikov, tesnega materiala, orodja itd. Dne 16. februarja se bo vršila pri upravi državnih monopolov, oddelek za predelavo v Beogradu, ofertna licitacija glede dobave 630.000 metrov pločevinastih spojnic; do 17 februarja pa glede dobave 19.000 kg žebljev. Borze 15. januarja. Na ljubljanski borzi sta devizi Newyork in London za malenkost popastili. Avstrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.10, v Beogradu po 9.08). Grški boni so bili zaključeni v Beogradu po 84.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca prijazna. Vojna škoda ee je trgovala po 295 in 296, za marc pa po 284, 7"/'o Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 36.50 in 37, 4n/o agrarne obveznice pa po 30. V Beogradu 60 se nadalje okrepile 6°/o beglu-ške obveznice, ki so bile zaključene po 44 75 in 43, v 7°'» investicijskem posojilu pa je bil zabeležen promet po 60.50. Devize« Ljubljana. Amsterdam 2300.40 — 2311.76, Berlin 1356.80-1367 60, Bruselj 795.79 do 799.75, Curih 1108 35—1113.83, London 185.19_186.79, New York 3634.94_3653.20. Pariz 224.43-225.55, Praga 170.01-170.87, Trst 299.79_302.19 (premija 2^.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15. Zagreb. Amsterdam 2300.40 — 2311.76, Berlin 1356.80 — 1367.60, Broselj 795.78 do 799.73. London 185.19-186.79. Milan 299.79 do 302.19. Newyork kabel 3646.94-3675-20, ček 3624.94 — 3653.20. Pariz 224.48—225.55, Praga 170, — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20-26. London 16.68, Newyork 829.50. BrueeP 71.80, Milan 27.07, Madrid 42-60, Amsterdam 207.60. Berlin 122.6250, Dunal 57.50, Stockholm 85.90, Oslo 83.70. Kobenhavn 73.19. Praga 15.34, Varšava 58.10. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11. London 29-27. Milan 47.40. Newvork 569.77. Pariz 35.51, Praga 25.83, Curih 175.17, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 292.50 dem. 78/« investicijsko 55 d en., 7°/« Blair 86.50 den., 8°/* Blair 39 den., 7°/o Drž. hipotekama ban- ka 58 den., 4®/« agrarne 29 dem, 6°/» beglu-ške 42 den. Zagreb. Državne vredmote: Vojna Skoda 294 — 2S3, za februar 285 — 2SS. za mare 283 — 286, za april 283 — 286, 7«/« investicijsko 57 den., 4% agrarne 29 — 30, 70/* Blair 37.25 — ?7.50. 8% Blair 39.75 — 40, 7°/o Drž. hipotekama banka 53.50 — 56; &>/• begluške 43.30 — 47; bančne vrednote: Narodna banka 3700 — 4000, Priv. agrarna banka 238.50 — 240; industrijske vrednote: Šečerana Gsijek 125 den-, Trbovlje 125 dao^ Isie 50 bi. Beograd. Vojna škoda 295.50, 294.50 zaklj., za febraar 285, 281 zaklj., za marc 283, 280 zaklj., 7° o investicijsko 60.50 zaklj., 4*/« agrarne 30.25, 30 zaklj., 6®/o begluške 44.75, 43 zaMJ., 8°/o Blair 41, 40.50 zaklj.. Narodna banka 3950 zaklj., Priv. agrarna banka 240, 238 zaklj. Dunaj. Državne železnice 15-77. Trboveljska 11.75, Alpine-Montam. 9.60. Blagovna tržišča *ITO + Chieago. 15. januarja. Začetni tečaj i t Pšenica: za maj 90, za julij 89, za september 79.50; koruza: za maj 54, za julij 55.25. + Winnipeg. 15. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 69.25, za maij 70- + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pSeni-ca (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg po 140 — 142-50; sremska in baranjska, 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50; nova sušma 115 — 117.50. nova su&ena za januar 122 50 — 125: moka; baška >0< po 240 _ 245. banatska po 250 - 255. + Novosadska blagovna borza (15. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor in srjdnjebanatska 91 — 93; srednjebaška 92 — 94; gornjeibaška 93 — 95; baška potiska in slavonska 94 — 96, gornjebanateka 89 — 91; južnobanatska S8 — 90. Ore*: baški sremeki in slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski, 6465 kg 63 — 65. Koruza: baška in sremska stara 74 — 76; nova 52 — 54; nova sušena 6S — 70: banai-ska slarp 71 — 83; nova saš.ma 63 _ t>5. Moka: baška in banatska >Og« in »Ogs« 167-50 — 187.50; >2< 147.50 — 167.50; >5< 127.50 — 147.50; >6« 100 — 110: >7< 75 — 85; >8« 67.50 — 72.50; sramska m slavonska »Og« in >0ge< 162.50 — 17750; »2« 142.50 — 162.50; >5< 12250 — 142.50; >6« 100 — 110; >7« 75 — 85: >8< 67.50 do 72.50. Otrobi: baški in eromski 54 — 56; banatski 50 — 54. Fižol: baški, srjmeki 125 _ 130. + Budimpeštanska terminsba bor*a (15. t m.) Tendenca čvrsta, promet elab. Pšenica: za marc 8.14 — 8.15, za maj 8.33 — 8.35; koruza: za maj 7.96 — 7.98. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1.' čas opazovanja, 2 stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v %, R. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo višjo, druge najnižjo temperaturo 15. januarja Ljubljana 7, 760.4, _1.4, 89, NE1, 1«, — Ljubljana 13, 760.3, 2.2, 85, ENE1, 10 _ _ Maribor 7, 757.3, _5.0, 85, N2, 10, Zagreb 7, 759.9 —4.0, 90, SW1, 8, Beograd 7, 762.1, _2.0, 88, ESE5, 5, —; Sarajevo 7, 764.5, —7.0, 90, mirno, 10, __ _ Split 7, 761.5, 9.0, 80, SSE3, 10, 1.0 de«: Kumbor 7, 762.5, 8.0, 86, E2, 9, __ —: Rab 7, 761.5, 6.0, 90, SSE5, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana __2.5; 1.5,_ Maribor 0.0, —6.0; Zagreb 0.0, —4.0: Beo grad 0.2, _4.0; Sarajevo —, —9.0; Split 10.0, 6.0; Kumbor _, 6.0; Rab 10.0, 4.0. Repertoar NARODNEGA GLEDAIJSČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: Sonjkin in njegova sreča. Sreda. OPERA. Začetek ob 20 Torek, 16.: Ti čar. B. Sreda, 17. ob 15.: Manon. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Četrtek, 18.: Jenufa. Četrtek. * Prihodnji teden bosta v drami zopet dva premieri, in sicer >Kariera kanclista Vinci-gas v režiji g. Bratka Krefta in J-Gospodič-na« v režiji g. Skrbinška. Opozarjamo na ponovitev Izredno melo-diozne, zabavne in priljubljene operete »Ti-čarc, ki bo drevi 16. t. m. v operi za red B. Naslovno ulogo poje g- Janko. Ostala zasedba kakor pri premieri. »Manon« kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah. V četrtek 18. t. m. ee poje eno najlepših del našega opernega repertoarja. svetovno znama in slavna Masseneto-va opera »Manon«. V lanski sezoni ie imela na našem odru v resnici ogromne uspehe. Za predstavo veljajo izredno znižane cene od 5 do 15 Din. Mariborsko gledališče Začetek oh 20 Torek. 16.: Mala Floramye. B. Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek, 18.: Okence. Premiera. + »Vijolica t Montmartrac. velika in 'jsoela Kalmanova onereta. bo na*1edn'-> or]agbena premiera- Režira Skrbinšek. V na*llee. — DUNAJ 12.30: Plošče,— 17 05: Sodobni av-*lrij*»ki skladatelji. — 18.55: Godba na nihala.. — 20.30: Literaren prosram. — 22.15: Koncert orkestra. _ BERLIN 19: Narodne pp<»mi. _21; Beethovnova III. simfonija. — 22.50; P«=mi. _ 23: Prenos iz Koniiasber-ea. - K0NIGSBERG 20.05: Prenos iz Berlina. — 23: Beethovnove komorne skladbe. — MCHLACKER 19: Voir.ška sodba- — 21: Beethovnov koncert. — 23.45: Lahka godb«. — BUDIMFESTA 19.30: Prenos opere iz gledališča — 22.40; Orkestralen koncert. — 23.15: Plošče. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET• VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri M A RI N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Razpis Stavbna dela za zgraditev dveh rečnih pragov in obrežnega zavarovanja ob elektrarni v Stahovici razpisuje Meščanska korporacija potom pismene licitacije. Ponudbe je vložiti do 23. jan. 1934. Razpisni pogoji in načrti so na razpolago v pisarni Meščanske korporacije Kamnik. 21S1 Odkrila tem naslednje: i« j« resnično dober puder iz riža zmešan • peno smetane, kakor je to pri pudru Tokalon, potem o«stane ure in ure na licu kljub vetru, dežju in celo v najbolj razžarieni plesni dvorani. Puder Tokalon s peno smetane se pripoji licu, ostane pa neviden. Ta puder j« odlično sredstvo za krepčanie kože, ker poživlja kožno tkivo in nikdar ne zamaši znojnic. Sedaj ie moia polt vedno enaka, svetla, nežna in vsako mlado dekle me zaradi nje zavida, moški pa io občuduieio. čttajte tedensko revijo Zahvala Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali ob priliki nenadne izgube našega ljubega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka, gospoda Ivana Polanca izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni prisotnim vojakom za prvo pomoč, preč. duhovščini ter vsem onim, ki so spremili našega blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Trbovlje, Maslovare, dne 15. januarja 1934. 1346 ŽALUJOČI OSTALL Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zr-fne^m tužno vest, da je gospod Josip Ulčakar profesor trgovske šole in bančni ravnatelj v p. v ponedeljek, dne 15. januarja 1934, ob url zjutraj, po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu svoje dobe za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnika se bo vrSil v sredo, dne 17. januarja, ob 16. uri iz mrtvašnice v Radvanju. Sv. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 18. januarja, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Nova va9 pri Maribora, dne 15. Januarja 1934. 1345 ANICA KAVRAN in F ANI BRANDL. ■m y '--.v ■■•"-•i - "I" Ravnateljstvo, uradništvo in nameščenstvo tovarne motvoza in vrvarne Grosuplje sporoča tužno vest, da je njihov nepozabni tovariš in sotrudnik, gospod $Hip Mam elektrotehnik danes vsied smrtne nesreče za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnika ohranimo kot vzornega moža in zvestega tovariša v trajnem in častnem spominu. Naj v miru počiva. Grosuplje, dne 15. januarja 1934. Ravnateljstvo, uradništvo In nameičenstvo tovarne motvoza in vrvarne Grosuplje. A. Cbristf: 23 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Premorknil je. V sobo je bil stopil strežaj z brzojavko. Van Aldin jo je odprl, >n obraz mu je zdajci prebledel kakor zid. Prijel se je za stol, da ne bi padel, in samo z roko mignil fantu, naj odide. »Kaj je, sir?« Knighton je v skrbeh priskočil k šefu. »Ruth!« je van Aldin hripavo spravil iz sebe. »AH se je zgodila gospe Ketteringovi kaka nesreča?« »Mrtva je!« »Strašno! Trčenje vlakov?« Van Aldin je zmajal z glavo. »Ne. Moje ubogo dete so umorili!« »Za Boga!« Brzojavka je pad!a van Aldinu iz roke, ki je omahnila kakor hroma. »Od policije v Nizzi. Tja moram... takoj...!« Ni je bilo reči, ki je Knighton ne bi bil vedel. Pogledal je na uro. »Ob petih z Viktorijine postaje,« je rekel. »Prav. Vi, Knighton. pojdete z menoj. Naročite mojemu slugi, kar je treba, in pripravke tudi svojo prtljago. Opravite tu, kaj je najbolj nujnega; jaz moram na hčerino stanovanje.« Hišni telefon je pozvoni, in tajnik je vzdignil slušalo. »Kdo govor?« Nato van Aldinu: »Gospod Goby, sir.« »<3oby? Zdaj ga ne morem sprejeti. Ne — počakajte, še imava Časa. Naj pride gor.« Van Aldin je bil močna natura. Njegov železni mir se je že vračal. Ko je pozdravil Gobyja. je bil njegov glas miren kakor zmerom. »Mudi se mi. Ali je kaj važnega?« Gospod Goby je pokašljal. »Želeli ste podatkov o vseh korakih gospoda Ketteringa, sir.« »Nu, in?« »Gospod Kettering se je včeraj dopoldne odpeljal na riviiero.« Njegov glas je očividno spravil gospoda Gobyja iz ravnotežja. Vrli mož je opustil svojo navado, da ni tistemu, s komer je govoril, nikoli pogledal v oči, in se ie hitro s strani ozrl na milijonarja. »S katerim vlakom?« je vprašal van Aldin. »S .sinjim ekspresom'!« Gospod Goby je iznova pokašljal in dodal, obrnivši se proti uri na kaminu: »Mademoiselle Mirelle, plesalka iz ,Parthenona\ je sedela v istem vlaku.« 14. POGLAVJE Povest Ade Masonove »N;č drugega ne morem, kakor da vam še enkrat izrečem naše najgloblje sožalje.« »Hvala, gospod preiskovalni sodnik.« Van Aldin se je nekam ostro otresel dobromiselnih izrazov so- čutja. Razen obeh uradnikov in milijonarTa Je bila v sobi še neka oseba, in ta oseba se je zdaj oglasila: »Gospod van Aldin želi takojšnjih ukrepov.« »Oh, pardon,« je vzkliknil komisar, »ali vam smem predstaviti gospoda Hercula Poirota, gospod van Aldin? Čeprav se je že pred nekaj leti umaknil iz svojega poklica, ga vendar pozna vsak otrok kot največjega detektiva.« »Veseli me, gospod Poirot. Torej ste opustili svoo poklic?« »Da, monsieur. Zdaj imam vsaj malce časa, da se utegnem veseliti življenja.« Mali mož je pri teh besedah zgovorno mahnil z rokami. »Gospod Poirot se je po naključju vozil s .sinjim ekspresom',« je povedal komisar, »in ie bil tako prijazen, da nam jq dal svojo veliko izkušenost na voljo.« Milijonar ga je z zanimanjem pogledal, nato pa dejal; »Zelo bogat sem, gospod Poirot. Navadho pravijo, da so bogati ljudje obsedeni od misli, da morejo vse in vsakogar kupiti za denar. Pri meni nj tako. Sem to, kar imenujejo na newyorški borzi velikega moža, in velik mož sine morda prositi drugega velikega moža za prijazno uslugo.« »To ste dobro povedali, gospod van Aldin,« je pokimal Poirot. »Razpolagajte z menoj.« »Hvala. Ne boste me spoznali za nehvaležnega. In zdaj, gospoda, na delo.« »Predlagam,« je rekel Carrege »da zaslišimo gospodično Ado Mascnovo. Baje ste jo privedli s seboj.« »Da.« je odvrnil van Aldin. »Smrt mojega ubogega otroka jo je strašno presunila, a zdaj se je vendar že toKko zbrala, da je zmožna pametno povedati svojo zgodbo.« Cene malim oglasom 2enifw in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova Din i.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: rsaks beseda Din —. Po Din I.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki. spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital*. »V najem*, »Posest*. »Lokah*, »5/a-novanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije»Živali*, »Obrti in »Les* tsr pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Hfro aft za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslo\'a pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za itak o besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—v pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase te plačati pn predaji naročilo, oci-rorna jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. NOVOST ZA LJUBLJANO! N« stojnicah najrazličnejše blago po izredno nizkih cenah. Za otroke je preskrbljena posebna zabava. Izrabite to ugodnost. Pridite, nihče Vas ne vpraša, če kupite ali ne. ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3 Učenca aprejrnem v trgovino z najmanj dvema razredoma meščanske šole. Jo6ip Polanc trgovina z mešanim blagom. Pe trovče prt Celju. 1335-44 Trg. vajenca •premem ▼ trgovin«) t me-isjiins blagom v večjem itrgu. Hrana io stanovanj« •r bi*'.. Aheoiv-trti mf5'«n-ipkih sličnih iol imajo prednost. Ponudbe ni ogl. ■oddelek »Jutra« pod iifro »Trg ob železnici«. !3."X>-4i Službo dobi VmJli beseda SO par: ta daianj« oarfpv« a« U «fr» pa I Dta. (1) Trg. pomočnico mešane stroke, iti t* o;>rav-ija a tudi trSi.« del« tn kuhala 3 uiebe. »rar«j-ie imajo pr-dnoit, sprejmem tik M. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri«. ioes-1 Sposobnega »«d'iir:a, vinogradnika 'n vrtnarja (S!oronea t Goriškega) sprejmem. Nasad obstoji 'i t eč sto debel T«W)eej *ad:s. Ppoiteva jo »e eamo strokovnjaki s »ovdeleibo pri produkciji Ob?i-ne ponudbe na na »'ot: D. Ptiči6 — Zagrob, K'alčeva P'. «4-1 Zobotehniškega praktikanta f predpisano šolsko ia-obrazbo, sprejmem n« delalo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13&1-1 Natakarico i*'o »'rc^ati&no napram f-stoai, s», pla-6aj« Tui« besed* SO par: sa tib* m's. a« dajan* 3 Dia («) Prikrojevalni tečaj za damska oblačila se vrši od 15. januarja do 1. februarja 1934 v priznani strokovni šoli. Ta t®£aj Je priporočljiv tudi za privatno uporabo, ker se vrši točno po novi Izdani knjigi »Toaleta« katera Je v vseli knjigarnah in v Soli na razpolago. — Prijave sprejema ln pojasnila daje lastnik Sole T. Kune. LJubljana, St. Petra cesta 4.II. 45003-4 Poučujem nižješolko fra.i>ooS5°no. latinščino, nem-Sčin-o in slovenščina. Na-prre 9-g'lflprri odde'ek »Jutra«. 1360-4 Krojni tečaj prične 17. jannarja. Udeleženke iamorej'0 izdelniv«-ti lastoo garderobo. Spe-cijal.n* prit rojeval ni ca Jožica K uro »1 j Giedai-i&ka 7, pritličje. 1588-4 Službe tiče fuii bflaeda SO pjtr; M da}eaj« naulor« ajj U Bfr« pa S Dia. fjn Pozor! Kdpr mi preskrbi stalno f4uč!>&. dobi 5000 Din nagrade. Pouudibe na og-las. o-ddt-kek »Jarra« pod šifro »Vra'-ar aH eklad šinile«. 1344-2 Perica Id lepo pere, pride n« dim f»rat. Seba! Marija Suto-bomka uiica 16 — Ljubljana VIL Dekle vajervo hišnib del ®n kuhe iš£e mesto pri ma!•«?.!aneki rodbini. Naslov po^e opl. oddelek »Jutra«. 1376-2 Mlin Žagar G. Th Rotraan: Bili, Bobijev sin dobro iavežban, ISJe «lu?-bi> — najraje r b!!žini Maribor«. NaV^r ▼ oc'ae. oddelku »Jutra«. 1384-2 Avto, moto V«»t» bante l D»n; i« dajanja na«t»i» ali as iifro pa 5 Din. (10) Elektromotor dobro ohranjen, SS0 roi-tov, 3—4 Ka, Trtiloi tok, kupimo ali ia menjam« za motor 110 vokor, 6 K«, e-naiosmeral tok. Ponudbe na naslon: Remec & Co.. Ljubljaoa, Kerenikora 7. noe-io Opel avto (Iteuiiina) itirisedei-tc. dobro ohranjen, »ova pnevmatika, za 20.000 Din naprodaj — tndi pro>ti hranilnim knjižicam. Pooudbe na oglasni odde:lek .Jutra ,pod »Opel«. 1319-10 Prodam Avtomobil _ tožek tovorni avtomobil je namreč mahoma potegnil, ker ni bil voznik ničesar opazil. Seveda je 8e| ravnateljev oder za njim, tako iznenada, da se je ubogi gosPod z glavo zapičit v bom-bardon enega izmed svojih godcev. 04*4 leg. anačaja po 1 Dia beaeda; ia da Janje aasl«wa ali ta Šifro S Din. — Oglasi »ocialiMga z&afaja vsaka beee^a 50 par: sa dajaaje na4ffr« ali aa Kfna p. S Din. f«l Različne vozove ■rabljene, t telo dobrem etanju, 1 navadnimi in •gnrni ko4eei, 2 kočiji 1 iLincer v\ fijakereko etvo-ivprefo in kme6ki koleeelj ie 'jo pooen! proda Ma.rtin Brus, Brej-Ptuj. 1352-6 Električni lestenec 13(Vvjila, kakor tudi v«\ ostale naroči a iivršujemo najugodneje. Pes lov oi za-vicd. d. d., Zagreb, Praška ulica 6-'II — telefon 38-38. Za odgovor priložite z-n-am- ko za 3 Din. 52-13 Najkulantnejša posojila dajemo na vse vloge ve lebank, vrednostne papirje, vojno škodo, državne bone. Blalrova posojila ln na kurantno blago. Naloge lz provin ce promtno izvršujemo pačha štediona, Zagreb. Medulifeva br. 31. Tele-fbn 90-03. Naš zastopnik za dravsko banovino je Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica št. 12. na katerega se le obrniti. 62-16 Družabnika (co) t 3000 Din gotovine ižčem t* ta hoj za samostojno vodstvo obrti. — Zaslužek dober in brez rizika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren«. 1362-16 Hranilne vloge Posojilnice v Zagorju, do 140.000 Din. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnje plačilo«. 1369-IG Posojilo iSčem ta kratko dobo — največ 6 mesecev — protj visoki m obre«tia. V kri tje nudim vknjižbo n« prvo m«*to na bi£o v Ljubljani. Vrednot* več milijocoka beseda 1 Din; ia da. jan j« naslova aia za Str« pa 5 Din. (30) 3 krasne parcele ob glavni cesti v Ljubljani prodam ali zamenjam za b:5o, avent. za lepo po-i-es-rv-o. Ponudbe na ogl. Mide-lek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 838-20 Prodam hišo dve sobi, kuhinja, klet io velik vrt. Pobrežje. Aškerčeva ulica 5 — Maribor. 1336-20 Vrednote 1 na oeseda 1 Dtn. u dajanj« nasiora alt m Pfro ni B Din. rS6>, Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova alica 3 Oblačila l'rg. oglasi po 1 Din be»eda; ta dajanj« oa »lo^a ali za šifro 5 Di-Oglasi »ooialnega zna čaja vsaka beseda G0 par; ta dajanje naslova uli z« šifro 5 Din. (181 Krasen telovnik e kožuhom, s sio-vanrfrmi mo-t.ivi, ugodno naproda.j. Na ogled pri Ivanki Jmalc, trgovina, Marijin trg. 1389-13 Lokali Vsaka beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Lep lokal opremljen ali pazen — v eentru mesta oddam z« 250 Din. U pura t« pisalnega stroja in postrežba. Dopise pod »Redka okazija« na oglasni oddelek »Jutra«. 1047-19 Lokal na Vodnikovem trgu takoj oddam. Slovenska banka, Krekov trg 10 1393-19 K dot a a 4 1 prebrano plača ta vsako besedo 1 Di>n: kdor vič*> pr» brano pa ia be»edo 50 par; ta dajanja oa *lov» aM iifrs • Din. Miroma S Dia. (14) Trgovski orlaai I Dia Dvojčke (punčke) zdravi, 1 mrsec stari, dam dobrim ljudem za svoje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1343-14 Vsu« t>oe«-a» | l>ui ta dajaaje naslova al ■a lifro pa 5 Dtn. (33) Kupim vino 1a kuho. Ponudbe n» ogl. oddelek »Jiitra« pod Sfro »71«. 1364-33 Polsladko seno lepo, vt* vagonov proda Franc Mast.nak, trgovec. Sv. Jurij ob iui. zei+ztvci 1348-33 Vsaka bastMla 1 Din; ta lajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16) Bukova drva puba, žagana, ms po 95 Din dostavlja Franc J>-nežič, Do-lenjs^a cesta 5. 1338-15 S t aH o ianj a Nov lokal prirejen za mesnico, oddam v najem n« TVrSevi cesti 92. 1336-19 Štiri sob. stanovanje v ceni 1500 D:n. iščem v centru mesta, pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. ftb-uar«. 1072-21/a Enosob. stanovanje v bližani klavnice aH na Kodeijevem išče s 1. marcem mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 1357-21/a Sobe išče Vsaka buaeda SO par: sa dajanj« naslov« sa šifro I D«. (S&a) Prazno sobo iščem za fe1>raar. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista«. 1363-23/a Prazno sobo a!5 poce-ni stanovanje. i?če obrtmica s 1. februarjem. Ponudbe n« oglas, oddeltk »Jutra« pod »Obrtnica«. 1363-žil/a Sobico s štedilnikom iSčem za takoj. Ponudbe na ogaeni oddelek Jutra pod šifro »Soba«. 1381-23/a Stanovanje Vsaka Oeaeda 1 Din. aa dajanj« nooiorva ali ta šifro pa a Dva. (al) Stanovanje obstoječe iz 5 sob, s kopalnico in pritiklinami, pu-(»oinoma r&novireno. »d dam takoj v I. naderopju hiše »Evropa« na Gos.po-sve-tFki cesti !. Pojasnila v is.ti hiši v pisarni hišne uiprave L nadstropje. H72-2J Šestsob. stanovanje oddam za februar ali pozneje. Pojasnila v Dvofa kori ulici 6'IH, tel. Xil4. 768-31 Štirisob. stanovanje kra-s.no. v eerit.ru m "sta od dam ftaloi boljši stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 431-31 Na Mirju v vili v podpritličju, lepo solnčno stanovanje, obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklinami. Naslov v ogl. odd. »Jutra * li*«-21 Sobo odda Vsaka boeeda 60 p«r. sa dejanj« na^lo^« ali «a šifro J Din. (23) (jdč. ali gospod Ako Vam je oa tem leie-če. da imate zolo poceni, epo. zračno in suho sobo z novo opremo, elektriko, parketom in posebnem vhodom, poleg tega na željo dobro domačo hrano in sploh vso oskrbo, vprašaj te ta nadov v ogasnem oddelku »Jutra«. 700-23 Dve sobi opremi j e-n-o in prazno va ali za šifro pa * Din. (29) Stroj za tokarenje za duliiinu tok srenja do IV« m-etara, rabljen, no u svakom pogledu dobro uzdržan. irožrmo. Ponude na Cgljenik Peklenlca — Mursko Siedišče kod Ca-kovca. 1126-29 Šivalni stroj zrsmike »Singer«, dofl>-o ohranjen, naprodaj v Zeleni jami, Val. Vodnikova št. 23. 1376-29 Čevljar, čistilni stroj z električnim pogonom naprodaj v Ceijii, Gosposka ulica št. 9. 1387-29 Vsaka beeeda 1 Din. i* dajanj« naslov« ali sa lifro pa 5 Dia. (S7' Telefon 2059 £ PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Kurja očesa SajfroijSe sredstvo proti kurjim o6e»om »Clavfcn« je maat £ jubtte t lekarnah droge jab ali naravnost le eror tiae to tfavneg« sklaitiMa >nrajt« •« tKvnar^bl 16 M. Hrnjak lekarnar — Sfsal« iz stroke: deželni pridelki in mlevskt pro-iz^'odi išče dobro vpeljana veletrgovina. Reflektira se samo na v Ljubljani in v okolici v tej stroki dobro vpeljano moč. Ponudbe s točnim opisom dosedanjega delovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Moka«. 1347 Posebno ugodna prilika za nakup! VELIKA MNOŽINA POPOLNOMA KURANTNIH VRST PO ZELO NIZKIH CENAH. Elegantni, lahki, damskl čevlji lz flneg« rjavega baržuna. Ženski »nežni čevlji. Ostanki. Različne izdelave D. 58.—. Moški polčevlji, rjavi ali črni, usnjen podplat. Snežni čevlji iz gumija, različni modeli, črni ali rjavi. Velika izbira po zelo znižanih cenah. 4fumanik LJUBLJANA, Tyrševa cesta 1 a, »Petovia« MARIBOR, Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrova cesta 1. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani.