M. Iljin Priroda in ljudje oiaočrrEV o usodi voigb in KASPIJA Moiganl kolektlvnega tloveka eo w-»evali nalogo. *r Akaderaijl inanostl se j« več »to ufenjakov posvetovalo o vprašanfu, kaj naj 6e zgodi z Volgo io s Kaspljem. Posvetovanja so bila hkrati na vet kra-jlh. t več odsekih. V prvero od«eka «o pomavald morja lzračunavali ln prera-čnnavaJi giadino jn »akvatorij, Kaspija »e veL dssetletij naprej (kopna povr-šina se imenuje teritorij, tnorska povr-šina pa akvatorjj). V drugem odseku «o razpravljaU ribarskl uvedenci o vpra-šar^u, kako }e treba ravnatl. da bi pre-gradnja Volge ne škodovala ribam. V tretjem odseku so kemiki o usodl Ka-rabugaskega zaliva tudi rRzmišljali. V četrteni odseku so se posvetovali me-teorologl o podnebju. V petem so govo-rili o jezovih, v šeetem o tleh, v sed-mem o vrstah pSenice. Infcnirji, agro-Bf>ral, geologi, gospodarstvenikl, kemiki, zoologi, botaniki. fiziki — koga paf ni biJu na tem zaeedanju Akadcmije1 V noalopju Akademije je raanjkalo dvo-r«n in so sc posvetoranja vrSila hkratl v več poslopjlh — v Instftuta za ener-gijo, v Geološkem histituta In t Doma taienirjev. Zemljevlde morfa, tabele padavin 1« rtabe Jezov so zamenjavall na stenah ˇedno novl remljevidi, tabele ln risbe. Ce bi moral vse to delo opravltj en som človek. en ačenjak, bi delal v«e tivljen}« in še ne bl deia dokončal. Kateri možgani bi pač mogli obseči hkrati vse vede. proučitl prirodo i vseh 6trani hkrati? Taki nalogd eo kos samo kolektivni možgani. Ti so rošlli Volga—Kaspij v šestih dneh. Zasedanje Akadenrije znanosM Je tra-jalo od 25. do 30. noverobra 1933. In 30. noverabra so bili že sprejeti sklefrf o Tsch pogtavitniih vipra^anjih. Na zaključni seji je dcrbil eden Izmcd akademikov besedo, da je prebral sklep- Clovek bi bil misHl, da to ni »cja Akademije, ampak eodna razprava. Vsi $o čakali: kakšna bo «odl»a? Sodba je vsebovala mnogo tock, eaa Izmed prvlh pa }e blla: »Vodna bilanca Kaspijskege roorja tnoia biti ohranjena.« Bilanca — to je rarnoteije dobodkov tn tedatkov. A kako bo mogoče obranlti Kaspij, če bomo vzeli toMko vode Iz Volge in i% dnigih reik, ki teče^o ˇ Kaspij? Sodba je govoriia tud) o tem: izdalek ˇode je tTeba nadoinestitl, treba }e do-vajatl Volgi dopolnilno hrano \x sosed-nlh rek. KJE SI BODO PODAIE ROKE Volgi so prisodill dw!at«n vodni ob-rok. Vodo tanj pa }e treba vzeU « so-sednih rek. Iz katerih rek? Na jugu naše dežele rode manjka. niedtem ko je je na severu pieveč. Na mgu je suža, na severu pa deievjebrez konca. Na jtagu «o pustmje, na severu močvirja. Severne reke nosijo svoje iz-redno obilne vode brez koristi v Ledeno in v Belo morje. Kaj ko bi popravili prirodo in prevrgli de! vode iz severnih rek v Volgo? To je zamisel inženirja Nikolskega. Volgl in njenvm pritokom ee zelo pri-bližajo na 6everu Onega, Suhona, Vi-čegda iu Pečora. Te štiri reke skupaj itnajo skoraj prav toliko vode kolikor Volga. Lahko jih je 6pojiti z Volgo po prekopiih. Razvodja tam n«o visoka in tla so mehka, A spojiti reke nd dovolj. Treba je za-devo urediti tako, da bo mogoče vodi poveljevati io po potrebi uemerjati v to ali ono smer. Kako naj to dosefemo? Zgraditi moramo velika zajezltvena ferera, Pri spojitvi Kame s Pečoro — Karao-Pečorsko jczero, prl spojitvj Ka-me t Vičegdo — Kamo-Vičegdsko Je-zero. Zato moramo pod povlrjem obeh rck ki ju hočemo spo^iti, zgradi&i dva jeza. Nad obema jezoma se razlijeta obe reki v jezerl. Obe jezeri morarao spojiti s prekopom ˇ eno veliko jezero — shram-bo vode. Iz te shrambe bo mogofe usmerlti rode na sever in na jug — tja, kjer bo paf bolj potrebna. V ča«u povodnji bo-do zajezitvena jezera zbirala vodo, po-leti pa jo bodo odvajala. Tako se bomo naučili urejati življenje rek — brzdati njihovo drznoet spomladi, poleti pa jih •oodbadatl. Tudi življenje jezer bamo uredili. Na »everu imamo tri lezcra. ki so na zem ljevldu razvrščena v nizu drugo pod dru-gim. Ta trl jezera — Lače, Vože in Kubensko — leiijo tafco. kakor bi pro-sila, naj jih združimo v sistem in izkop-Ijemo iz njih pot na jug, v Volgo po Seksni in kostroml. Tafco dobimo velikansko trofno zaje-zitveno jezero. Iz njega bomo lahko oddaTali vodo na trl stroni — v Volgo, v Suhono in v Onego, kakor prl vodo-vodu s tremi plpami. Naibolj bo voda potrcbna Volgi in zato bo treba pipo najpogosteje o-dpirati v njeeao smer. Kaj bo vse to dalo Volgl? Ne bo ji dalo samo vodo, samo do-polmilno hrano. Dalo bo Volgi globkio. Cim vef vode bo v njej, tem globlja bo Dalo bo Volgi zvezo s severnimi morji Jn s severnimi rekami, odprlo bo pot iz Volge na sever. Dalo bo Volgi silo, Več vode potneni tudi več sile. Voda, ki je tekla dosedaj brez koristi iu brez dela, bo delala za nas tam, kjer bo najbolj potrebno. KLJUC K PETIM KLJUCAVNICAM Severne reke bado dale Volgi mnogo vode. In vendar bo vode §e manjkalo Inženirji, ki delajo v centrali za pro-jektiranje vodnih elektrarn, s.o predlo-žild,'naj bi vzeli vodo za Volgo pri naj-bližnj&m njenero sosedu — pri Donu. Nekje se Dan zelo prifbliža Volgi. Tam lahko izkopljemo prekop Po tem pre-kopu bodo plule ladje i7 Dona v Volgo ln obratno. Po tem prekopu se bo pre-takala tudi voda A ko skrbimr* ra Volgo. ne sinemo zanemariti Doaa. Ali ne bo začel Don u«ihati, f« mn odvzamamo vode? Dcn nam je potre-ben. Po Dotui pluiejo ladje. Don nam i daje ribe. Iz Dcna zajemajo vodo rarasta in tovarne in jo trosijo tudi za n-a«ia-kanje polj. Treba je preračunati, koliko vode Je treba pustiti Donu za vse te potrebe in koliko mu je lahko vzamemo. Tudi 3« Don moramo uvesti knjigo o dotoku io ^ odtoku. ; Kolik bo odtok vode iz Dona? Tega še ne vemo natančno. Se nl do-ločeiio. kakšne jezove bomo gradild na Donu, še ni preračunano, koliko vcde bomo potrošili za namakanje. A dokler tega ne vemo, ne moremo še dokončco skleniti, kako naj bo z Donom. Tisti. ki so si zami6JHi ta projekt, me-nijo, da lahko prevržemo v Volgo t«4 ko polovico vode lz Dona- A keuko na| to storimo? Kako naj pTt-siHmo Don, da ne bo tekel samo v Atot-sko. ampaik tudi v Kaspijeko morje? Treba ga je zaiistaviti na ujegovi poi Projekt pravi: Don je treba zgraditi z jezom Vz kamna i tem z vodo? Dotekala bo in dotekala, a nadaljnja pot jd bo zaprta. Razlila 5« bo v jezero, dobili bomo veiiio zajezit-veno jezero. Prav to nam je potrebno. Iz takega jezera lahko usmerimo polju-ben odtok vode, kamor hočeino. Delona jo usmerimo po prekopu v Volgo, de- ¦ loma pa pod jezom nazaj v Don, da ae bo usihal. Nadalje bomo tam, kjer te nagne prekop k Volgi, izkopali od nfega rokav na jug, v dolino Sarpe, da bomo lahko hkrati namakali etepe Kai-miske pokrajine Nadaljevanje prihodnjič.