k m c t i J V 9 ro t in narodskih v r reci •r- Odgovorni vrednik JOr. t/nties Mteèuoeis. s Tečaj V sredo 5. sušca (ranoživna) 1851 List / cez Vodnih pri zivinorefi našim gospodarjem in gospodinjem. • (Dalje.) Teleta rasejo tako, da noter do 12. tedna vsaki dan 1 funt na teži pridobijo. Navadno se ajta da se sajoce teleta vsaki dan za poldrugi funt težji posta-nejo. Ravno te skušnje pričajo, da mleko, ki ga têle en dan posèsa, 4 bokale ali okoli 10 funtov znese 9 potem takim se eeni 8 bokalov a sesajočim teletu za 3 funte mesa 20 funtov mleka pri Je tedaj mleka in telečj ig m znana ? da lahko prerajtati, kaj dobička donêse teleta dolgo ali m easa sesati pustiti Teleta 9 za ej dolocene 5 naj sesajo do 8 ted nov > ym ne za rejo take pa nar manj 8 do 14 dni Komur je na tem ležeče 9 si k e goveda za plodit 9 ima v tem, de jih dalje casa sèsati pustí ? gotov pripomocek to do dobriga poterdila v dosego tega namena. Skušnja je dam Dokler junčki se sesajo , se dajo z nar ečim pri ti, zato ker se rana takrat nar lože in nar hitreje zaceli. Kdor pa hoče moćne l za P imeti, jih ne sm pred kakor o drugim létu, rezati dati V nekterih krajih (postavim tù in tam na zgornjim Šta jarskim) režejo tudi eno léto stare teli zato žlahnejsi meso daj Se teleta zff< 9 de dej odstavijo, se morajo obilo re diti s posnétim mlekam , otrobi, z brasnam ali debelo moko, ali z mućkano repo in žlahnim sčnam. Hočes teleta dobro spitati , ne smeš skóp biti, da jim zra ven séria ne pokladal tudi otrobov ali moke. Kar bos dal to b Na dobil Štajarskim, kjer imajo, kakor je sploh zna no posebno lepo govejo ravnajo s teleti veči 9 del takóle: Teleta ne za rejo sesajo 2 do 3 tedne potem jih prodajo brez daljne reje mesarjem. Teleta za rc do 1. jo sesajo 6 do 8 tednov, potem jim pokladajo léta poparjeno mešanco iz nar žlahnejšig sčna (drobů) in otrob ali zmleti ovsa 9 vsak dan 3krat. Poleti jih ženo na dobre pase, ki so v za vetju pred hudimi vetrovi. Po plem jih navadno konec druzig ostaneio. léta pusté 9 pozneje telíce rade jal Ako so jalové, jih v nekterih krajih (F1 an Voitxberg, Teufenbaeh, Judenbur ar f» rezati dajo 9 da se potem odebelij posebno dobro meso dajo (Dalje sledi.) Mazgled tega, kar seje dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporocilo, (Dalje.) H 2. uprasanju. Za pervo obsetvo (Vorsaat) g, Fl, ahacijo po sebno priporoča; ahacje kerhki, ali znano je, de so verhi in veje polomi, de jih vsak mocen veter in sneg de bi tedej v Kraški burji ahacje nikdar obstati ne mo gle. Znano je tudi, de v dobri zemlji ahacja zares hitro raste, v pusti pa močni zemlji, v zavetjih ne ; ona bi bila torej dobra v na Krasu pa kratko in malo Pa tudi v močni zavetni zemlji ni varna* za pervo obsetvo, zakaj v taki zemlji koreoine delječ raz-tegne in razširi, iz njih mladike brez cilja in konca ne. 9 tako de zem in vùn vdarijo, nove korenine raztegnejo Ijiše gosto prepledejo, de jih pregnati več ni moč de žlahtniši drevesa za njo in med njo zatare* Ahacijo bi priporočil jez samo na bregih, kjer zemlja dol derkniti hoče, ali kjer jo dež spira , de jo je vterditi in vstanoviti treba tam sadite ali sejte ahacijo 9 in obdelujte jo za nisko mejo (Buschwald), to je, sečite jo vsako, ali vsako drugo ali tretje léto per tléh 5 m bote svoj namen vili. — dosegli, to je 9 zemljo na bregih usta Ahacija je bila enkrat novina, in takrat močno spoštovana , tudi postrežena, v dobri zemlji se je prav dobra obnašala: ali v bor stih, v pusti zemlji v veternih krajih, je revna ostala, in svojo slavo zgu bila. Ozrimo se rajši po domaćih pečéh in skalovji. Tam več ne raste, najdemo ružje (pinus 9 druziga kjer nič mughus, ravnim polju, v samim pesku ali groblji, raste bor Krummholzkiefer) ali planinski bor 9 na (pinus austriaca et silvestris, die Schwarz- u. Weiss fôhre) 9 in tudi v samih pečéh Sa najdemo kratkiga 9 košatiga. Bor se v sadiših lahko izredí, že pervo ali drugo, nar daljsi pa trétje léto k moči pride, in se presaditi zna; naglo raste, ako ravno v golavo in gorko zemljiše pride; pozimi zelen ostane, tedej zme- raj tla pokriva; odpadeno iglasto perje zemljo mocno pognoji in tako perst pomnoži. Pervo in narimenit • V « nisi drevo za Kras je tedej zavoljo tega po mojih mi elih bor; zraven njega v bolj globoki zemlji se bodo hrasti, kostanj, orehi, bresti, j a vori, j es eni, v zavetnih krajih mecesni in smreke saditi znale, in vsi ti brez perve setve (Vorsaat), ktera bi stroske časa, delà in denarja zastojn pomnožila. Kakor hitro bodo v eni županii prostori za pogojz-denje izbrani in odločeni, se bo spoznati dalo, ktere izmed ravno imenovanih dreves bi bile mnogoverstnim krajem nar bolj prijetne. Naprej se pa to skleniti ne more, in nepotrebno bi bilo, zdaj od tega obširniši govoriti. Samo to morem pristaviti, de so te zgoraj imenovane drevesa v naših krajih nar bolj kori at ne. de vsakimu kraju Krasa bo ali eno ali drugo izmed njih pri-jetno, in de ne na vse to, kar na Krasu rase, se imamo ozirati, ampak le na to, kar nam bo bolj kori s t-no, de se kar hitroz dobrimi nasledki Kras pogojzdL (Konec sledí.) 48 / tcitno der z ar no tzpraseranj e gojzdnarjev ali v (Dalje.) Vsi sklepi se storijo od preskušnikov po v e ě í n i glasov > in 5 ako zadnji sklep govori, de preskušenc — s p r i- ni dober za samostojećima borštniga vajda, — čala ne dobi; pa zna o enim letu zopet, po tem pa nikdar već, preskusnjo ponoviti. Kader bodo tri leta přetekle, in se bodo te pre gori imeno skušnje že v vsakim poglavitnim mestu vanih treh kronovin spolnile, ne bo za naprej po minist. ukazu 16. prosenca 1850 nobeden v césars kih borštih službe borštniga vajda zadobiti mogel, ki ne bo spričala čez deržavno borštvo preskušnjo imel službi ne znajde. y ce se v ze zdaj v taki Ako bi se po ti postavi zvesto ravnalo, to je i de bi preskušnjiske komisije spričala po vésti dajale in se za samostojne cesarske borštne službe samo taki izvo-lili, kteri so imenovane spričala dobili, bodo za naprej noge prišli ; ogibali, pa tudi privatni vajdo svojih cesarski boršti bolj na lastniki velikih borštov se bodo borstov komu zaupati,ki ne bi bil derzavne borstne pre skušnje dobro obstál. Sčasama bi bilo prav, de bi se ukaz ministerstva od 16. prosenca 1850 cez vse samostojne gojzdnarske službe v vsih takih borštih razširil, iz kterih ljudstvo potrebne gojzdne pridelke zadobiti more i bregih ali pa i. t. n. y y kteri bi se na hribih, gorah. stermih polja in človeških zeliš ob- za blagor varovati morali, kakor je bilo v ze zgoraj v drugi od stavi rečeno. Če se od sodnikov, advokatov, zdravnikov i. t. n. terja, de se morajo posebnim preskušnijam pod- poprej kakor svoje službe nastopijo; zakaj bi vreči 5 gojzdnarji takih za blagor okrajne ali clo cele dezele potrebnih borštov se enaki preskušnji podvreči ne mo- -l^^HH^H^HHHH Krivo sodbo visokeji sodnik zopet po-v nič djane boršte pa človeška moč dostikrat clo nič več popraviti ne zamore! Perva taka borštna preskušnja je bila v Lj ubij ani, praví o do 6. grudna 1850, kakor so „Novice" v ze od 30. listu p. 1. povedale , kterimu oznanilo samo to do stavimo: de g. En gel thaler ni h preskušnji přišel. v V/ de je tedej njegov namestnik, g. za tretjiga preskušnjika pristopil; gospodje h preskusnji oglasili, pa le trije Fiedler iz Id rije, — de so se stirje (vsi Bo- hemci, dva na Štajarskim, eden na Krajn skim, dva v samostojnih privatnih borštnih službah, eden v cesarski borštni službi) — od kronovinskiga poglavarstva h preskušnji perpušeni bili. (Konec sledí.) Misii o tán affeln o r i h šolshih z ar o dih za JHLrajnee. Znano je, da je naš blagi roják slavniga spomína, Knaffel, po svoji smerti veliko šolskih zavodov (štifting) vstanovil z namenam, da naj jih vživajo iz- ««111«« ,1 . _ ' J vezi s pistolami po glavi nabunkali in omamili y potlej vso družino povezali in v kot za mizo spahali in po- začeti da bi teh malenkost ne znali. Popis se vendar mora ali metali. Le gospodarja, čez 60 let stariga moža mnogi ga ne zacnejo, temoč gledajo ster y so mo in plaho, ker niso razumeli, kaj da bi začeli m tjè in sčm ulačili, mučili in nazadnje ubili. Kadeř so po takém se je vendar zadnic razumelo , kar je bilo vse pobrali, kar so odnesti mogli, so jo pobegnili. Kale 2. susca 1851. Na Notrajnskim gripa kazalo nerazumljivo. V drugi reci je ravno tak mimo po vse kote pometa in se terdoglavno od hiše do hiše klati. A K nlnilr AT? LTOIjai« nrlro i?! Vi čišne y ker so okolnosti na Slovenskem dosti ko indi. Kdor v njih ne rase in ne živi, druga- tistega Marsiktera vas ima skoraj več bolnikov kakor zdravih da jih eèm ter tjè 5 do 6 pod eno streho leži. Bol-niki narveči del poterpežljivo čakajo , da se gripa na- Spet dva veliča in sama od sebe slovo vzame. Pa zakaj tako? pravoslovju slovenski prednašala. Po takem" borno prerasejo goditi ! V tr P. n. g. R. na Koroškem jih ve bolj potí r u gem polletju bota na Graškem vseučilišči profesora Dr. Skedel in Dr. Kopač u da Zato ker imamo po dezeli premalo zdravnikov! — Zdravnikov tudi pred 1848 nikdar nismo preveč imeli; bodo mogli ravnopravnosti zadostiti. Naše ljudstvo, če pa v sedanjih časih vlada za obilo vradnikov skerbi, ker zdaj vé, da bi se mu moralo vse slovensko skoro dobili precej izurjenih slovenskih uradnikov bodo mosrli zakaj bi tudi ne skerbela za zdravnike, kterih potrebo tišti nar bolj spozna, ki na deželi zbolí in mu od no-bene straní zdravnikove pomoci ni. Ozirajmo se le en hipček po deželi. Po deželi ima sodna okrajna komaj govoriti i n s p i so vati, bi se v ze zlo zlo rado u svojih urednih opravilih enkrat nedležnega, nerazumevnega, mudnega, ptujega jezika znebilo. Vé sicer tudi y tak prerod ali prehod težek , in voljno je V se da je stari eniga zdravnika, in narmanj 8000 ljudi se mora za jarem terpelo, dokler so se mnogi gospodi prijazno eniga zdravnika cukati. vTo je vunder premajhna skerb zgovarjali, da še prav po naše spisovati ne vejo; ^ 1 % m. -m m m ✓Ni « a -m . » i ■ « « a ^ / za človesko zdravje! Ceravno nisim eden tistih y ki ali kar zacenjajo nekteri se groziti za vsako sosesko posebniga zdravnika terjajo, in tudi Slovenec, i* ,.„« ť ne eden tistih, ki voščijo, da bi zdravnikam posebne navo ali pismo poželi in prosi, », rožice cvetele, posebno bogate denarnice se odpirale, jn zlo zlo draži. Naj bi se tak ne clo z ječo y ce (Bo o* » ne daj! saj umetnim zdravnikam cvetijo hvaležne k cemu ima pravico, slovensko obrav- to nepoterpljivost Zmirom bolj množi gresilo Î cvetlice v sercih ozdravljenih, in njih denarnica ste ved-nost in roka), vender pa prosim v imenu dežele z od-kritoserčno besedo: da naj milostiva vlada primer no množico zdravnikov za ljudstvo na tezko stane Slovence za Muró tudi to, da so jih pred-lanjskem po krivi sili k nemškemu Gračkemu okrogu pripeli! Prošnje za odvezo so že davno vpoložene, ali resitve še le ne hoče biti Î Z. deželi preskerbi j ker bolán biti brez pomoči y je huda rec. Nadjamo se, da vlada pravično prošnjo bo uslišala. Miroslav. Noviear iz mnogih Hvajev. Nemške zadeve še niso v red djane. Avstrijanski in Pruski minister se bota kmalo spet v Draždane Angleško ministerstvo Woviéar iz slovenskih hra jev. Z Gradca. Graško mesto je svoje prebivavce podala. — ni sostavljeno. svobodno brodiše dobile. je odstopilo; novo še Benedke bojo, kakor se sliši, spet Se to léto se bo začelo zi prestelo. Je jih nekaj cez 57,000, in med njimi 19,000 ptujeov z domovnicami od ptujcev?! To ni čuda, odgovori drugod. drugi 7) Kaj ne slišiš, toliko da danje železnice iz Siske do bo kupčijo Z i d a n i g a Ogerskiga mosta, kar žita v Terst in čez morje močno razglasila Dunajska banka je po navadi včasih na ulicah vsaki drugi in tretji člověk slovenski y hrovaški, češki ali franeoski žlabra!" Pred 3 léti so je tukaj samih Slavjanov 20,000 naštelo , kterih se pa veliko med prave Gračare računi, ker so tù že udomaćeni. Ali dosta tih Slavjanov zna bolj nemški, ko svoj polajšalo. njeni denarni stan 25. svečana, v kterim je izkazano njeno premoženje na 293 milj. in 822,298 38 gold. i 2 krajc., med kterim je skovaniga in neskovaniga sre materni jezik. Taka pa ni povsodi, kdor je nemški napis ali imé , kar marsikteriga zmoti. Taka se je po bra za 34 milj. 267,246 gold, in 22 krajc. Dolgo v pa ima v bankovcih za 253 milj. 822,191 gold. Iz tega dokazka se vidi, de je v primeri k poslednjim do-kazku od 28. prosenca gotovo srebernino za 936,322 * Po tem dopisu iz Litije je prišlo 20. svečana o pol desetih zvečer 0 ravno tako našemenih tolovajev k mlinarju Dragarju v Laze, so napadli mlinarja, sina in hlapca; 70 lét stariga mlinarja so s sekirami bili, slckli, žgali in na vse vize mučili, dokler jim vsiga denarja neda; tudi njegovo ženo so zvezali, naúhnice z uses stergali in premoženja ne po- gold 47y4 krajc. pomnožila, izdajo bankocov pa za 2 milj. in 422,217 gold, pomanjšala. — Ministerstvo úka de bi se ljudstvu o popoldanskim keršanskim na- naziga želí, uku tudi občnokoristni nauki, sosebno iz zemljoznanstva in zgodovíne razlagali. ji persi odrezati žugali, ako jim vsiga Dr. Šmidel preiskuje po na-ročilu ministerstva podzemeljni ték Reke naKrasu:ali bi se ne dal en vodotók v Terst napeljati. — Govori se, de imajo deželni poglavarji po ukazu ministerstva pri- Ge- kaže. Gospodinja je strašno vpiti začela, ko so se připrav ljali, ji persi odrezati — to sliši nek sosed, in iz oknja prave za poklic deželnih z bo r o v poskerbeti. vstřelí. Na střel pride berž veliko sosedov skupej to pobegnejo tolovaji z poropanimi rečmíj popustili so po na neralvikár Knobleher, kí je še na Dunaji, želí 12 potní list, podpisan od Višnjagorske gosposke. Ali ga je eden med njimi zares zgubil, ali so ga nalaš popustili, da bi »led za sabo zmotili, se bo ob svojim času že zvedilo , zakaj taki tolovaji ne bojo pravici oděli. Bog le daj, da bi jih kmalo vjeli! Vred. ali 14 duhovnov seboj v Afriko vzeti. Naznanje. Tret ja pola „živinozdravništva" je na svitlo prišla; naj g. naročniki pošlejo po-njo. Današnjimu listu je pridjan 7. dokladní list. Natiskar in založil ik Jozef Hlaznik v Ljubljani 50 kor de bi v spodní Cerklanski fari gorélo. Ravno ta večer se je v naši fari veliko hudodelstvo zgodilo nezgodi nedavno zgodila y po našemu šolskemu svetovavcu. Vrativši se iz Celja pohodi glavno šolo v Mariboru. dobno tištim, ki je bilo iz Litije vnemskirn Ljubljanskim U 3. razredu si poželi, da bi mu pri tej časniku naznanjeno v ptujcev?! To ni čuda, odgovori drugi , Kaj ne slišiš, toliko da bo kupčijo Ogerskiga žita v Terst in čez morje moćno polajšalo. — Dunajska banka je po navadi razglasila včasih na ulicah vsaki drugi in tretji člověk slovenski y hrovaški, češki ali franeoski žlabra!" Pred 3 léti sa je tukaj samih Slavjanov 20,000 naštelo , kterih se pa veliko med prave Gračare računi, ker so tù že udomaćeni. Ali dosta tih Slavjanov zna bolj nemški, ko svoj materni jezik. Taka pa ni povsodi, kdor je nemški napis ali imé , kar marsikteriga zmoti. Taka se je po njeni denarni stan 25. svečana, v kterim je izkazano njeno premoženje na 293 milj. in 822,298 381/« krajc., med kterim je skovaniga in neskovaniga sre gold. 2 bra za 34 milj. 267,246 gold. in 22 krajc. D olgo v pa ima v bankovcih za 253 milj. 822,191 gold. Iz dokazka se vidi, de je v priméri k poslednjim do-kazku od 28. prosenca gotovo srebernino za 936,322 tega « Po tem dopisu iz Litiji tih zvečer G ravno tak pi • V D v L 20. svečana o pol de ih tolovajev k mlinarju gold 47y4 krajc. pomnožila, izdajo bankocov pa za 2 milj. in 422,217 gold, pomanjšala. — Ministerstvo úka de bi se ljudstvu o popoldanskim keršanskim na- želí so p mlinarja, sina in hlapca; uku tudi obcnokoristni nauki, sosebno iz zemljoznanstva TO lét stariga mlinarja so s sekira bili, slckli, naziga zgali in na vse vize mučili, dokler jim vsiga denarja ne d tudi njegovo ženo so zvezali. úh z uses stergali in ji persi odrezati žugali, ako jim vsiga pí ne po ka GosDodi strasno ljali , ji persi odrezati vstřelí. Na střel pride berž P • V • tO SilS! ek ko so se prip in zgodovíne razla^ali. — Dr. Smi del preiskuje po na-ročilu ministerstva podzemeljni ték Reke naKrasu:ali bi se ne dal en vodotók v Terst napeljati. — Govori se de imajo deželni poglavarji po ukazu ministerstva pri- Ge- y d, in iz oknja prave za poklic deželnih z bo ro v poskerbeti. ko sosedov skupej na to pobegnejo tolovaji z poropanimi řečmi; popustili so po-potní list, podpisan od Yišnjagorske gosposke. Ali ga je neralvikár Knobleher, kí je še na Dunaji, želí 12 ali 14 duhovnov seboj v Afriko vzeti. eden med njimi zares zgubil so ga n a 1 a š popustil da bi sled sabo zmotili, se bo ob svojim času že zvedilo zakaj taki tolovaji ne bojo pravi bi jih kmalo vjeli! oděli Bog le daj da Vred Naznanje. Tretja pola „živinozdravništva" je na svitlo prišla; naj g. naročniki pošlejo po-njo. Današnjimu listu je prici jan 7. dokladní list. Natiskar in zaloznik Jozef lilaznik v Ljubljani