Janijj. Golec: Prcdscdnik — paša. Cerkvena parada. Danes posedajo vsi večji okoliši motorne brizgalne, so si jo pač oskrbeli tudi gasilci na Tlaikah. Da bi bila blagoslovitev slovesnejša in tudi odplačilo motorke lažje, so si izbrali Tlačani za častnega gasilskega predsednika imovitega ter uglednega trgovca in krč- marja Bačnika. Pri podeljevanju častnih nazivov je treba računati tudi s tem, da hoče biti poleg moža deležna počastitve tudi soproga. Bačniik je postal častni predsednik v novi uniformi z blestečo čelado; njegova Fani je bila naprošena za kumico novi brizgalni. Na Tlakah je bilo vse pripravljeno za slovesno blagoslovitev in za popoldansko gasilsko veselico, ki se je imela vršiti pri Bačnifcu. Tlačani so bili ob tej priliki celo tolikanj pozorni, da niso pozabili na Bačnikovega sorodnika, ki je bil tedaj v mestu duhovnikkatehet in ta bi naj imel v domači župni cerkvi nagovor in bi naj izvršil obred blagoslovitve. Ob določeni uri so prikorakali gasilci z godbo pred Bačnikov dom, pozdravili novouniformiranega predsednika in kumico ter spremljali oba v špalirju v cerkev. Gasilska četa se je vstopila v svetišču na vsako stran klopi, botra je švignila v svojo klop, za g. predsednika je bil pripravljen ob strani glavnega oltarja rdeče pregrnjen sedež, v katerem sta sicer sedela oba cerkvena ključarja. Bačniika je vsestranska pozornost gasilskih sobratov taiko presenetila, da je stopil pokrit z blestečo čelado pred oltar in se zmotal v najbolj častno klop. Ko si je uravnal v vsej udobnosti svoje ude, se je razgledal po cerkvi in se prepričal, da je in bo danes on središče vse pozornosti. Ministrant je pozvonil k pridigi, predsednika je prešinila po celem telesu julijska vročina in spomnil se je, da mu je pri vsem dostojanstvu uniforme najbolj napoti svetla čelada. Zagrabil jo je z obema rokama, jo snel prav previdno in položil pred se, saj so bili tudi tovariši razoglavi. Ko se je razkrit ozrl po cerkvi, je čital z vseh obrazov natrpano polnih sofaranov veselo občudovanje, ki je bilo gotovo namenjeno njegovi osebnosti, saj so otročaji celo s prsti kazali nanj. Pridigarsorodnik se mu je smehljaje priklonil, ko je šel mimo njega na leco. Po vseh teh radostnih ugotovitvah je zbral g. predsednik vso dostojanstvenost, sedel ravno kot sveča, le obraz mu je žarel blaženosti ... f Pridiga je bila, kakor že zahtevajo bolj vojaško prikrojene slovesnosti, jednaato kratka. Pri sveti daritvi je moral ugotoviti g. predsednik, da zadržuje svečenik in žlahtnik z vso silo smeh, kedarkoli želi zbranim vernikom: Dominus vobiscum! Baš ta vidna raztresenost je motila tudi Bačnika v pobožnosti, a tolažila ga je zavest, da gospodje v uniformah v eerkvi razkazujejo in predstavljajo dostojanstvo, ne da bi se preveč poglabljali v gorečo molitev. Po končani sv. maši si je poveznil g. predsednik že pred oltarjem čelado na glavo in se porival med na gla9 krohotajočo deco v špalir gasilcev, kjer je iskal zastonj z očmi kumico, svojo Fani. Vse ni le bilo navdušeno zanj, da, sofarani so kar poskakovali od veselja, ko se je pomikal med tovariši ven iz cerkve na trg, kjer so že čakale množice krog motorke na blagoslovitev. Vsi so se hohotali pri pogledu na gasilsko četo, katero je vodil predsed- nik Bačnik in stopil pri motorki tik" kumice — preljube ženke, ki mu je za« brusila v obraz z vso pritajeno srditostjo: »Teslo — turško, sedaj boš imel zlodeja!« G. predsednik nikakor ni razumel ženine razboritosti, pa tudi časa ni imel, da bi jo bil razpukšal, ker je bla-< goslovitev že pričela, pri kateri je ime-i la kumica posebne posle in so bili poi gledi vseh zasajeni v njo. Ko je duhov-i nik končal obred, je udarila godba ko* račnico in gasilska četa je stopila prav, krepko s predsednikom, še vedno srdi-> to botro in sveže blagoslovljeno motor-* ko na vrt k slovesni pojedini. Po paradi. Oh, ti Ijubi Jezus! Komaj je prestopil slavnostno razpoloženi predsednik prag svoje sobe, mu je potegnila Fani z vso silo svetlo čelado z glave, ga su-> nila pred ogledalo in ga nahrulila: »Poglej se, fašink ti, turški!« Za pet ran Križanega! Vsa obilna rdečica se je zgubila na mah s predsednikovega zalitega obraza, ko se je zagledal v ogledalu, ki je kazalo njegovo — Bačnikovo lice s turškim fesom na glavi. Res je, da je bil običajno doma pokrit radi namišljene mrzlote v glavi s fesom, kako se mu je moglo utibotapiti turško pokrivalo pod predsedniško čelado, mu je bila ugarika. Na mah mu je postalo jasno, zakaj se mu je vse čudilo, ko je odložil v cerkvi čelado, zakaj so ikazali otročaji s prsti nanj, se mu muzali odrasli in je njegovemu žlahtniku uhajal smeh celo pri: Dominus vobiscum! Več nego pribita istina je bila, da se je osmešil pred celo srenjo. S kujanjem bi zadevo posmeha le še povečal, treba je bilo preko osramočenja s fesom na dnevni red. Bačnik ni bil samo trgovec, povrh še fcrčmar in kot tak je moral mirno vtafcniti v žep, kar so tolikokrat zagrešili drugi, ne da bi se sedaj razburjal radi tega, kar je sam zakrivil radi razvade vedno pokrite glave. Uniformo je lepo slekel, smuknil v civil in stopil med gasilce s fesom na glavi. Vse je sicer ploskalo od smeha, oče Bačnik se je sam smejal iz polnega grla in s tem nastopom je odbil pušice sicer zasluženega posmeha. Gasilci so mu navdušeno nazdravljali: »Živel naš — paša — predsednik!« in sedali za mize, kamor jim je odkazoval krčmar. Val glasnega krohota je še prevzel veseličarje, ko sta se pojavila na vrtu oba duhovna gospoda — domači g. župnik in katehet-žlahtnik iz mesta. Častitala sta g. predsedniku k samoiast-" nemu povišanju v turškega pašo in bila mnenja, da pri taki priliki sta veselje in zabava prav na mestu. Ko se je smcšnica s fesom polegla, st- teknila prav izborno jed in pijača. Celo kumica je pogledovala svojega pašo prijaznejše in je obljubljala zbranim, da je dolžna po glavni napitnici nekaj pojasnila: Koga so si izbrali vrli tlačanski gasilci za svojega častnega predsednika? Dane besede Fani po-< zneje ni izpolnila. Pooblastila je g. kateheta in sorodniika, naj on poda rado* vednežefai od rje mu zaupano predzgo- iiovino najtesnejše zveze med g. predaednikom in turškim fesom. Gasilci so fcar migali z mustačami In ušesi, kaj neki tiči za fesom in kak posebnež bi naj bil g. Bačnik, katerega je poznalo vse le od dobrosrčne strani. Po temeljiti preskrbi želodca. je le došlo do zaželjene napitnice, fci je liončala s pozivom na zdravje gospe kumice in g. predsednlka! Nato je vstal g. žlahtnik in začel med ploskanjem naštevanje vrlin, ki posebno usposabljajo g. pašo za predsednika gasilskega društva na Tlakah. Glavne gasilske čednosti pač morajo biti: požrtvovalnost, nesebična ljubezen do bližnjega, ko Je v .iajvečji sili, in slednjič neustrašenost in zopet — neustrašenost. In kedo bi naj bil pri gasilski prganizaciji najbolj hraber v očigled Ognjeni nevarnosti? Gotovo predsednik! Tlačanski predsednik je dokazal že pred ustanovitvijo gasilskega društ,va za ta okoliš, da mu bije pri vsej požrtvovalni ljubezni do bližnjega srce v uprav turškem pogumu. G. govornik je še nekaj časa dražil radovednost poslušalcev s stranskimi pripombami o nadaljnih vrlinah pravega gasilca, slednjič se je le vrnil nazaj k preudarni neustrašenosti in jo podprl s tem le resničnim dogodkom: Pred leti je stala tik ob Bačnikovi hiži na levo visoka — lesena pojata. V s slamo krito poslopje so spravljali .vozove, na desno je bila prešnica za sa'dje, na podstrešju so sušili koruzo, fižol in bučnice. Pod pojato je nosil vaški ikovač, ki ima v najemu Bačnikovo kovačnico, pepel, ostarike oglja in ikoksa. Leta in leta se ni nič izcimilo iz ikupa pepela, kar naenkrat je bila v sredi temne noči cela velika kolarnica ali pojata v objemu visokih plamenov. Nikdo na vasi ni opazil požara, domačo gospodinjo je vrglo iz postelje pokanje šip na hišnih oknih, iki so se razletavale vsled prehude vročine. Planila je po koncu. Vse sobe so žai^ele od svita plapolečega ognja. Prestrašena do šklebetajočih kosti je zbudila moža, vse domače in ti so pozvali na odpomofi trdo spečc sosede. Na gašenje sploh ni bilo niti misliti, pač pa je bila hiša v največji nevarnosti, ker je bila komaj dva metra proč od grmade. Hišne strehe se je oprijemal že ogenj, šipe so pokale , . . Eni so se lojtili polivanja strehe, drugi so izpraznjevali stanovanje, trgovino in 'krčmo. Kar miga in gre, vse je bilo na delii, da se re3i. ikar se še rešiti da. Na Tlakah še ni bilo gasilcev, radi tega je bilo tu'di gaženje v neveščih rokah, vsak je polival in vlačil razne predmete po svoji lastni volji. Kratko in malo — manjkalo je neizvežbanim gasilcem poveljnika, ki bi odkazoval skupinam in posameznikom delo. Tega najhujšega nedostatka se je zavedla neumorno pri gašenju zaposlena gospodinja in današnja kumica — gospa Fani. Zaukazoval bi naj reševalcem gospodar, a tega ni bilo nikjer . . . V strahu za moževo življenje je preletela celo hišo in slednjič po tolikem Strahu ga je iztaknila v spalnici. Hodil je z vso umirjenostjo po sobi, premetaval razno ropotijo in mrmral nekaj sam zase, sploh se obnašal, ikakor bi ne bilo najmanjše nevarnosti. »Za pet ran božjih«, mu je zatulila na uho: »Ven, med. gasilce, saj bomo še ob hišo, ako bomo tekali krog voglov brez gospodarja!« Tudi ta poziv ga ni oplašil, ga ni nagnal iz ravnovesja. Odgovoril je ženi, da je vse zavarovano, le za nove sani je škoda, iki so zgorele s pojato vred. Bačnik se ni dal iz spalnice, nekaj je iskal in to je moral imeti, sicer bi se ne bil ganil z mesta, četudi bi se udiral strop nad njim. In kaj mislite, kaj je bilo taisto nekaj, brez česar ni mogel ven med reševalce njegovega imetja? Fes — turški fes! Tega mu je žena nekam v zmedi brcnila in tega je čisto brezbrižno iskal, ga slednjič tudi našel in tedaj še le s fesom na glavi, da bi se ne prehladil, se je upal med reševalce, iki so že bili delo opravili, ker ogenj je upepelil le pojato, hišo so oteli. Pokrit s fesom in v copatah si je ogledal pogorišče, menil, da je vse zavarovano, razun novih sani in povabil sosede v klet. G. žlahtnik je zaključeval svoje pojasnilo z dodatkom, da sta fes in Bačnik nerazdružljivo spojena. Peljal se je v toplice, se vrnil in vzel seboj fes, da bi se v najtoplejši kopeli razoglav ne prehladil. Mož, ki se ne poda gologlav v ognjeno nevarnost, ne brez pdkrivala v malodane vrelo vodo, je preudarno neustrašen in spada na mesto gasilskega predsednika s turškim fesom pod blestečo čelado! Še le po tej razlagi je postal Bačnik pravi junak dneva, središče zabave, resnih in smešnih napitnic. Tlačani hranijo celo sliko opisane slovesnosti, na kateri je videti na sredini g. predsednika v gasilski uniformi, s čelado v roki, s turškim fesom na^lavi! Ali še dobri g. Bačnik danes pašuje med gasilci na Tlakah, nam ni znano. Gotovo pa bo vesel, ko bo cital v »Gospodarju«, da je prodrla neločljiva vez med njim in fesom v cerkvi pri sv. maži, v največji požarni opasnosti in v najbolj gorki ikopeli v širšo javnost.