I. Iz Ptuja. (Na dea volitve) so mestai aemčurji na ,,Bregu" pa uakraj Muršeca krnete lovili pa aobeaega vjeli. Ogroraaa večiaa je tako aarodaa, da je vse napeajaaje nemškutarjev zastoaj. Držali so se tako izvrstaega reda, obnašali tako izgledao, da zaslužijo javao pohvalo. Cada velika, da je posilitajcar v št. Vidu, ,,gosposki kmet" Schoscbteritsch se upal kot kaadidat proti Raiču aa pete postaviti 1 V gostilao ,,zum Larnm" skiioa! ie volilni sbod pa tega ai bilo, ker ai prišlo nič volilcev, Na dea volitve je grozao grdo propal. Od 161 glasov dobil je samo 26. Imeaa mož, ki so se torej v Ptuji sramovali svoje slovenske matere in volili po volji tujcev pa nemčurjev objavimo. Naj si jib zapomni ves okraj: 1) Lešaik, 2) Sel, oba od sv. Jaaža; 3) Mlakar, 4) Habjaaič, oba iz Leskovca v Halozab ; 5) Petrovič iz Gerliaec; 6) Fegaš; 7) Habjaaič, oba iz Gruškovja; 8) Fras; 9) Mendaš; 10) Šoštarič; 11) Erlač; 12) Merkuš Matjaš, vsi iz št. Vidske župaije. (Tota župaija je aajslabša celega našega okraja.) 13) Staaič, 14) Leskošek, oba aa Bregu; 15) Jaaez Mariaic od sv. Vrbana. Ti vsi so iz ptujskega okraja. Dalje aasledaji so iz rogačkega okraja: 16) Horvat; 17) Krivec; 18) Drofenik (ae učitelj, ampak kmet); 19)Erjavec; 20)Žerak; 21) Liadič; 22) Ozvatič ia 23) učitelj Viadiš, kateri je potem v Ptuji po krčmah tolažbe^iskal, da je tajčarstvo propalo, 0 rogačkih ,,Sošteričib" le omeaim, da so večiaoma iz Kostrivaice ia Žetal doma. Da bi vendar te ljudi že jedeakrat pamet srečala ter se tako vrlo obaašali, kakor njibovi sosedje Slatiačaai. Upajmo, da se spametujejo, vsaj znamo, da so le zapeljani ia da ravnajo brez male izjeaie vsi proti svojenrn prepričanju, če ga sploh kaj imajo Slava ia čast pa našiia sloveaskim volilcem, rešili ste sedaj, kakor vselej čast ptujskemu ia rogackemu okraju. Živeli! Iz Grlobokega. (Narodao veselje.) Ljubi Slov. G-ospodar! daaes moraia poročati aeizrekljivo veselje, kterega Sloveaci brežiškega okraja, zlasti pisatelj teh vrstic, poprej aikoli vživali aismo. Tajčliberalai kaadidat Žaideržič dobil je 22 glasov, aaš sloveaski kaadidat g. Jermaa pa 93 glasov, 3 Jermaaovi volilci so izostali. Narodao volili so marsikteri volilci, na ktere se aiti zaaašali nismo, kakor g. Zorčič iz Bojsaa ia več drugib. Ker smo g. Zorčiča, volilca iz Bojsaa v zadajem Slov. Gospodarji za omabljivega imeaovali, ga morarno sedaj tukaj javao kot zaačajaege volilca pohvaliti. Slava mu. Hvala in slava vsem drugira pridaim volilcem. Pred vsem pa gre čast ia bvala g. Leačeku ia g. Fr. Veršecu, c. kr. notarju v Sevnici, kteri so bili v volilaem komisijonu ia so volilce slovenske že prej v aajlepši red spravili ia k tej tako častni zmagi aajveč pripomogli. Cast ia slava vsem drugim pošteaim buditeljem, narodaim voditeljem, kteri so narod slovenski pošteao podučevali ia laži aemškutarjev odbijali. Cast in slava sledajič politicnemu Sloveaskemu društvu, ktero je tako slavne zrnage povsod pri Slovencih tako rekoč ustvarilo. Naprej zastava Slave! Živi, živi dub sloveaski, bodi živ na veke, černa zemlja aaj pogrezae, tega kdor odpadae!! — Naznaaiti pa moram, da je aernškoliberalna gospoda iz Brežic, med ajirai tudi Zmi&evžič, svojo aemško omiko s tem pokazala, da je sloveaske volilce prav pobalin§ks iiapadala, zlasti potern ko so ti odbajali na svoj dom. Nikoli še aismo imeli prilike, izobraženost, ali prav za prav surovost brežke gospode tako opazovati, kakor tokrat. In ti bočejo aas kmete učiti! Rodoljub ia kmet slovenski. Iz Sevnice. (Dijaška veselica), ktere so se vdeleževali dijaki iz vseh sloveaskih sredajih šol, vršila se je dae 15. avgusta tako lepo, da so lahko aa ajo poaosni ne sarno vsi dijaki ternuč ves sloveaski narod. Nekoliko dijakov prišlo je v gostoljubao Sevaico uže v četrtek, aajveč pa v petek popoludae ob dveb. Dasi je močao deževalo, bil je vhod od slavoloka počenši jako slovesen. Iz mladib aavdušeaih grl glasila se je koračaica ,,V boj!"; na mlade koreajake pa so ljubezajive Sevaiške gospodičae metale šopke. Dijaki, bilo jih je okoli 100, so se čutili takoj domače, kakor jim je tudi pri sprejemu aa kolodvoru velezaslužni g. župaa Veršec rekel, da v Sevaici niso prišli med tujce temuč med svoje. Beseda se je v okusno okiačaai dvoraai g. Ibelja priiela ob 8. uri zvecer. Prišle so vse narodae družiae in maogo gostov, med kterimi smo opazili dr- žavnega poslanca g. Nabergoja in profesorja Bezenšeka iz Sofije. Po navdušenem pozdravu g. župana in po pesni ,,Dijaška" nastopi mlad govornik, ki je v kratkih a jedrnatih besedab. svoje tovariše navduševal, naj vedno vzajemno delujejo v blagor slovenskega naroda in Avstrije! Potem smo občndovali jarne glasove vrlih pevcev, med kterimi se nam je najbolj dopadel g. P. s svojim samospevom za tenor rOtok". Namesto pesni ,,Petelinčkova ženitev" deklamoval je abiturijent g. H. Gregorčičevo pesen ,,V pepelnieni noči". Po besedah: Le vstani vborni narod moj, — Do danes v prah teptan .... smo s ploskanjem in živio-klici čestitali izvrstnemu deklamatorju. Po petji še je govoril g. Fon, predsednik ,,Triglava" in prebralo se je 30 telegrafičnih pozdravov. Po dokončani besedi, pri kteri so sodelovali izurjeni godci Zagrebskih ognjegasilcev, pričel se ples, ki je trajal do ranega jutra. Ta dijaška veselica, pri kteri so se dijaki izvanredno lepo obnašali, ostala bo gotovo vsem v lepem spominu. Stari, izkušeni narodnjaki bodo se radi spominjali na njo s sladko nadejo, kajti dokler bo naš narod imel tako navdušeno mladino, zagotovljena mu je bodocnost. Dijakom pa bode lepi vspeh te veselice. pri kteri so za ,,Mir" in ,,Narodni dom" iraeli dobička 45 fl., gotovo v spodbudo, da bodo vsako leto napravili vsi skupaj enako veselico! Od Save. (Toča). V bridkem spominu ostane letošnji prvi avgust mnogim posestnikom v Koprivniški, rajhenburški in Videmski fari — nadalje pa tudi obilnim poljedelcem n_ sosednem Kranjskem. VsuJa se je okoli L\ ui^ privniški fari; -ivji viuar ujo je gnai preko Rasteza in Ponikve, mimo Gorice. skozi Anže v krasne Sremiške gorice, od tod pa v Videm in v Staro vas, potem preko Save na Kranjsko. Sekala je na Štajerskem v četrt nre širokem tiru; toda njena pot je 3 ure dolga. Njena zerna, po nekod debela kot jajca, zdrobila so vse poljske pridelke ; toda grozna nevihta, ktera je spremljala njeno pogubonosno rožljanje, je izkoreninila in polomila mnogo močnih dreves, razkrila strehe. Zdrobljenih je brezštevilnih šip, vbitih veliko zajcev in krilatib pevcev; obrana so sadunosna drevesa; žalujoči vinogradniki po Sremiču, Kremenu in na zapadni strani Libne so obhajali ta nesrečai dan svojo letošnjo trgatev. Dragi moj! ki se voziš po železnici od Brežic proti Vidmu, ozri se na severozapadno stran! Pač tužen pogled! Namesto zeleuega trsja vidiš sloveče gorice, kakor bi nje bil ogeuj popalil. Vedi pa Ijubi prijatelj! da mnogoteri kmetič po teli krajib živi večidel le ob vinski kaplici; z vinskim pridelkom plaouje svoje davke. Pridni posestnik, ki se trudi od zgodnje jutranje zore do poznega mraka, ter si pridehvje v potu svojega obraza svoj krubek, se pač včasi tudi zadnje v veseli družbi pri žlahtni kaplici; privosči mu, dragi moj, to redko veselje! Toda letos pac ne boš slišal v teh goricah veselega ukanja. Klavern in otožen išče in šteje vinogradnik redke jagode po zgorelih grozdičih, ki so še obviseli na trti, dokler tudi oni ne odpadejo. Žalosten je pogled iz Sremiča v Staro vas. Po vsej vasi je nasajenih brezštevilnih saduno^nih dreves, ktera v svojem zelenji vse hiše tako zakrivajo, da izmed njih skoraj poslopja videti ni. Kakšna sprememba pa zdaj! Kakor ob zimskem času, štrlijo na kvišku gola drevesa med bišami; kajti grozoviti ledeni kamenčki so na ujib razsekali peresca in sad. V resnici omilovanja, pa tudi zdatne podpore vredni so posestniki, zadeti po tako silni ncsreči! Od Savinje. Predpretečeničetrtek pokopali smo v Doliči blago soprogo, ranjcega naduMtelja Petra Musija, ki je slovel s svojo pridnostjo po vsej dolini in katerega je presvitli cesar odlikoval z zlatim križcem za zasluge. Blaga mamica bila je svojim otrokom izgled prave materinske Ijubezni, pobožnosti in skrbljivega delovanja. Pogreb bil je časten, za katerega se žalujoča družbina č. č. g. duhovnom iz obližnja in č. g. župniku pri sv. Florijanu v Doliči preponižno zahvaljuje. Bodi blagej slovenskej materi zemljica lahka!