Our Write U. Today Advertising are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ cttathje otozakjaio. da pravočasno oboon aarofal* no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ia niste naročnik, poiljite en dolar ia dvomesečno poskuinjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 CfeMfe Matter Sept S 1st, IMS at the Pa* At New Iwi N. f. Act ef CrntrcM •( Mirtk Srd. 187*. ADDRESS: 216 W. 18th ST- NEW YORK No. 161. — Stev. 161. NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, )93f—ČETRTEK. 13. JULIJA, 1939 Volume XLVIL — Letnik XLVll. IZGANJANJE TUJCEV IZ LAŠKEGA DELA TIROLSKE NOVA ODREDBA SE TIČE TUDI AMERIKANCEV, KI JIH PA DOSLEJ ŠE NISO NADLEGOVALI Tudi turisti morajo oditi iz južne Tirolske. — Ves bolcanaki okraj bo očiščen tujcev. — Prihodnji mesec se bodo Nemci preselili v bivšo Avstrijo. V Harlanu je zopet tekla kri Italija, I 2. julija. — Odredba za izgon tujih državljanov iz južne Tirolake je bila sedaj razširjena tudi na turiste. Ves bolcanski okraj bo očiščen »tujcev. Ta nenavadna odredba kaže. da Italija ne mara imeti prič žalostnim prizorom, ki se bodo dogajali prihodnji mesec, ko se bodo bivši avstrijski Nemci ^rumoma selili v N«mčjo. To pa je samo ugibanje. Podtajnik v vnanjem uradu Giuseppe Basti-anini je tujim diplomatom, ki so protestirali proti izgonu, odvrnil, da je bila odredba izdana iz "po-i?itičn?h in vojaških razlogov." Zakaj je treba varovati kake vojaške skrivnosti v provinci, ki ,meji samo na prijateljsko Nemčijo, je skrivnost. Po Rimu seje raznesel glas, da je pod 'Vojaškimi razlogi" razumeti pošiljanje vojaštva in vojaškega materijala čez nemško-italijansko mejo. To pa hoče Italija obdržati ta jno. Pa tudi to je samo ugibanje. Pri vsem tem pa je cela atvar v tem letnem času nekaj nenavadnega, kajti sedaj je turistična sezija v Dolomitih na višku in Italija na vse načine vab* turiste v deželo, ker potrebuje tujega denarja. S sedanjimi ukrepi pa bo Italija izgubila celo leto črijo turistično sezijo v bolcanskqm okraju, vsled Česar se bodo turisti izogibali tudi drugih krajev Italije. Zato se vsakdo vprašuje: Zakaj si je Italija izbrala ta čas za izselitev Nemcev? Zakaj tega ni napravila po turistični seziji?. Vsled tega politični opazovalci vidijo v vsem tem veliko nevarnost v mednarodnem položaju. Bastianini je diplomatom odgovoril naslednje: Turisti morajo takoj odpotovati. Tuji podaniki Lodo izgnani po razsodnosti provincijalnega pre-fekta in v soglasju s časom, da morejo urediti svoje zasebne zadeve. Tujcem bo samo dovoljeno potovati skozi bolcansko provinco." V razgovoru s holandskim poslanikom je Bastianini rekel, da je odredba veljavna do "prihodnjih ukrepov**, kar pomeni, da je samo začasna. Z ozirom na švicarske državljane, ki imajo v Bolca-Jnu in okolici velike hotele, pa je jasno, da ta odre dbal pred zimo ne bo preklicana. Ker zadene odredba vse tujce, tedaj bo veljala tudi za Amerikance, toda ameriško poslaništvo do s&aj še ni prejelo nikake pritožbe. Med prebivalstvom vlada velika zbeganost, ker je prišla odredba tako nenadoma. V nekaterih slučajih je dovoljeni rok že potekel, toda odredba ni strogo izvajana, razun da morajo turisti brezpogojno takoj oditi. V prizadeto ozemlje je strogo prepovedano pri-jhajati tujim časnikarjem. V sedanjem času je v južnem Tirolskem mnogo turistov in samo švicarskih državljanov je okoli 300. Vnanji urad to obiskali švicarski, holandski, angleški in frmneosk poslanik in vsi so dobili isti odgovor. Ameriški poslanik William Phillips ni šel v vnanji urad, ker do sedaj še ni prejel nikake pritožbe. Italijansko prebivalstvo je v velikih skrbeh, kaj bo prišlo v bližnii bodočnosti, kajti znano je. da je v Inomostu in Gradcu zbranega mnogo nemške- ZA OJAČENJE ZRAČNE SILE GOVERNER CHANDLER ZAVRAČA VSO KRIVD0JUCI0 DELAVCE HARLAN. Ky.. 12. julija. — V okrožju mehkega premoga v Harlan okraju, znanem pozorišcu nemirov in krvoprelitja, je včeraj zopet pokalo. 7 Jstreljen je bil 3 I letni premogar Dock Cold well, nevarno sta bila pa ranjena stotnik narodne garde John Hanberry in 39 letni delavec Frank Lawes. Spopad meti milica rji in majnerji se je za vršil pred Mohan - Ellison Coal Compa-nu v Catron's Creek, pet miij južno od tukaj. Pred nekaj dnevi se je za vršila v Liggett eksplozija, ki j V Anglija ima 4000 vojaških aeroplanov. — Zadnje mesece je bilo v Angliji zgrajenih več aeroplanov kot v Nemčiji. WASHINGTON, D. C., 172. julija. — 'Po poročilih iz Londona ima sedaj angleška armada nad 4000 aeroplanov in v aiprilu, maju in juniju jih jc zgradila več, kot pa Nemčija-navzlic temu, da je Nemčija v aprilu in maju v tovarne po tavila nove •stroje za izdelovanje novih aeroplanov. V aprilu je bilo v Angliji zgrajenih 500 aeroplanov, 600 v maju in 750 v juniju. Vendar pa ni verjetno neko poro-I fcele nadaljaa ojačenja so na-jC'i,()' da An^HJa v enti»» mese- OBJESTNOST NACIJEV NA ČEŠKEM KJ0SEJVAN0V SE JE VRNIL V DOMOVINO | rovu močna j povzročila za trideset tisoč do-1 larjev škot|e. Ligget rov je last i iste družbe. Uradniki družbe so mnenja, tla so majnerji povzročili eksplozijo. V Harlan okraju «o neprestano močni oddelki miline, vbodoče bo pa governor to silo podvojil. j Miličarji so nameravali od-, vesti in zapreti 250 delavcev, češ, da so netili nemire. Tedaj se je pojavil delavec Hubert (ireen in začel nekaj protestirati. Iz vrst miličarjev je padel strel ter ranil Greena in njegovo mater. Temu je sledila splošna zmeda. Delavci so metali na milica rje kaemnje, miličarji ,pa seveda tudi niso držali rok "križem. Na Češkem je bil Vpeljan Kjose j vanovov povratek je bil podoben trium-fu. — Sofija upa na po-voljen uspeh njegovega obiska v Nemčiji in Jugoslaviji. »SOFIJA, Bolgarska, 1*2. julija. — Vrnitev ministrskega predsednika lGrigorija Kjosej-vanova iz Nemčije in Jugosla vije je bila podobna triuinfu Od meje pa do Sofije se jo zbralo po well železniških postajah mnogo ljudstva, ki ga je pozdravljalo. Postaja v Sofiji je bila okra- nemški uradni jezik. Češke listine bodo veljavne samo kot prevodi. PRAGA, Češka, 12. julija. Državni tajnik Karl Hermann Frank je odredil, da morajo krajevne oblasti v dopisovanju poleg veščine rabiti tudi nemški jezik. Listina mora biti sestavljena najprej »v nemškem, zatem pa v češkem jeziku, - i 4 x n sena z zimzelenom ter bolgar-r uehrer, Keicnsproteetor. Pro- .... . , ... . . * o i i u i . »klini in jugoslovanskimi za- teetorat Boehmen und Maeh- . . TJ> , ... stavami. Pozdravili so ga vsi pravila mir. Med aretiranimi je tudi Geo. Titler, blagajnik lokalne organizacije United Mine Workers. I Kompanijski uradniki pravijo, da *bodo naperili nov proces proti CIO delavcem, češ, da so oni v-«ga krivi. NEMČIJA SVARI TURČIJO BERLIN, Nemčija, 11. julija. — Vsled izjave turškega vnanjega ministra Šukru Sa- roplanov ima, mogoče 5000, cu zgradi do 1000 aeroplanov. Francija pa še vedno zgradi le malo aero-planov, dasi je v tem opaziti precejšen napredek, kajti v aprilu je Franc«, ja zgradila 80 aeroplanov, v maju 100, v juniju pa 200. Rusija je preteklo loto zgradila do 3000 aeroplanov in rusko zračno 'brodovje šteje nad 7300 aeroplanov vseh 'vrst. Skupno število angleških vojaških aeroplanov se ceni različno: nekateri pravijo, da jin ima 5000, drugi pa celo 16,000. 0 Nemčiji ni znano, koliko ae- ren. Tako je Čehom prepovedano uradno poslovati v svojem jeziku. Iz tega je razvidno, da hočejo Nemci popolnoma izpodriniti češki jezik iz vseh u-radov. Vsled tega se kaka listina v češkem jeziku sliši zelo čudno, kot n. pr. "Fuehrera a Reiche- ministri, zastopnik kralja Borisa, nemški, jugoslovanski in italijanski poslanik, razni drugi vi'soki uradniki in velika j množica, med katero je bilo] mnogo jugoslovanskih in bolgarskih Sokolov, ki »o prišli na sokolski zlet. Velika množica je tudi stala j>o ulicah do sta- kan zle ra u Reichsregierungu u ™vanja ™™trskega predsed »» Inika. Kmalu po svojem prihodu v raoogla, da je Italija s svojo o svojitvijo Albanije premenila položaj na Balkanu, in ker . julija.— V mnogih krajili južne Češke so nemške oblasti zapečatile vse mlatilne stroje in kmetje morajo dovažati svoje žito v osrednje mlatilnice, da oblasti mlatev nadzirajo. Provincijai- ni komisarji imajo natančen popis vse obdelane zemlje. Zadnje nevite so po Češkem sta imela konferenco na Ble povzročile mnogo škode na'du. (Posebno je zadovoljno z polju, ki je obetalo izvanred-1 dogovorom, da se izboljšajo tr- no dobro letino. Nekaterih 1 govski odnosa ji med Bolgar- nji"v ne bodo mogli požeti s L-ko in Jugoslavijo, ker boste stroji, temveč s srpi. I vsled tega gospodarsko manj Med občinskim i možmi, ki'odvisni od drugih držav. jih je nemška policija aretira- • •,■». r_ j i -it-t j , ... . . i asopisie tudi odobrava do- la v Kladnu, so 'Dili izpuščeni 1 *» i i . t . , .__.. , , l govor med Bolgarsko in Jugo- iz koncentracijskega taborišča .. , . ? . v ,. , n , - , , & sla vi jo, da boste skusali dose- v Daacliu vsi, razun treh. Zu- v. .. . , , v • ci prijateljske odnosaje z vse- |mi svrjimi sosedami. Posebno I pa povdarja, da naj boll*' ^llHIHlM1 ^limilll'^llltHiiiil pan je skočil skozi okno kaz nilnice in se je ubil. SEZNAM OBISKOVALCEV svetovne razstave v new yokku balkanskimi državami. V našem uredništvu se je zglasil dr. Pavel Brežnik, ki si je ogledal Svetovno razstavo, nato pa odpotoval proti Zapa-du. Dr. Brežnik je znan slovanski pisatelj ter poznavalec jezikov. Zadnja tri leta je poučeval kralja Petra nemščino in francoščino. JAPONSKI SAMOMORILNI ZBOR MONCrOLSKA FRONTA, 10. julija. — Japonski vojaki so se prostovoljno priglasili za "samomorilni zbor", da poženejo 2000 mongolskih in ruskih i vojakov na zapadni breg reke Halhe. j Proti "samomorilnemu zbo-(ru" je namer jenih 30 lahkih poljskih in 10 težkih topov p o 'višinah zapadno od Halbe. RAZGLEDNICE Nevgrortln SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE FBI KNJIGARNI "GLASNARODA" 216 WES1 18th STREET NEW VOBK 55 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE S0e V«oto lahko pofljete ▼ po 2 odroma po • 'I'liiiuti'MiiimiiiiWi^ i.Thursday, July 1 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL 99 "GLAS NARODA (VOICS Or TU PEOPLE) OwMd and PublUb«d by flLOYENIO niUSHINO COMPANY (A Corpontloa) frank BUkX, Prattet J. Lopata, Km. ftaet ut butne« ot ttM corpora Oo« a»6 tddwwi, ■ of above offloera: ■If WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 46t/i Year 18SUSD ITIEY DAT MXQEPT SUNDAYS AND flOLiDAYB Adverttmext an A^reemenr Ca arto lato valja flat h Ameriko ta Kanado ............. Za pol leu ...............98/10 Za «a£rt laU..............|1JC Z* pol leta Za New Torb m caio leto .. $7 00 Za pol !eta ................$3.50 Za lnoaematro aa eeto leto .. f7.<>0 ............18.60 Yearly "OLAS NAHODA" UHAJA VSAKI DAN IZVgKM&I NEDELJ IN PRAZNIKOV *ULAS NARODA", ti« WEST 184fc STREET, NEW YORE. N. Y. TELEPHONE: CHelaea S—124* DOPISI brea podpiaa in oaebnoetl ae ne prk»b£uJ«1o. Denar m naroCniuo aaj ae bUfovuU pottljatl po Honey Order. Pri auremembi kraja narod-likov, proaUao. da ae nas« tudi prejinje blvallčOc nazuaol. da liKreja najde-•o uaa.'ovnlba. MOC IN SLABOSTI JAPONSKE V "Neue Zueroiier Zeitung" razmotriva Walter Voss-J,ard ril*. V tem pogledu mu neben evropski narod ni enak. Moč Japonske je nadalje v ogromnem naravnem prirastku prebivalstva. Vaako leto naraste prebivalstvo skoraj za milijon. Oloveška sila je torej neizčrpna. Moč Japonske je tudi njena zemljepisna osamljenost na oto -:ili. Je to položaj, ki je v marsičem podoben angleškemu položaju v K v ropi. Slabost Ja(jonske pa je njen socialni sestav. Japonski delaveo ni zavarovan proti revolucionarnim strujam, ki bodo tudi po tej deželi zavele, japonski kmet pa po svojem bistvu i i pijonir. ni kolonist, izseljenec, ki zna osvojeno zemljo izkoriščati. Japonska OKVojenih ozemelj ne more naseliti z lastnini ljudmi kajti oni se prehitro vdajo osvojenemu narodu. Slabost Japonske pa je tndi v njenem izredno slabem tiospcifarskem položaju. Japonska je prezadolžena. Državni dolg znaša 40 milijard jenov. Ako bi Amerika ukinila uvoz j-* }«>n>ke svile, bi nastopil položaj, k-! bi ruu Japonska bil.n več kos. Slaboet Japoncev je tudi, da ne znajo delati propagande zase. 'Japonec je kakor otrok, kj ne vnli stvarnosti resniee. Težko je povedati, če moči pretehtajo slabosti ali narobe. Težko je povedati, kaj se bo zgodilo na Kitajskem. Ali h) zares prišel ".nov- red", ki ga že!i Japonska. Ali se bo vse končalo v strašni zmedi, ki bo pogoltnila tudi Japonsko, ki je prehitro posnemala Evropo in segala za cilji, za dosego katerih nima zadosti duhovnih in gospodarskih sredstev. F...... ........................................................................................ SE IMATE PRILOŽNOST NAROČITI TE ZA-NIMIVE KNJIGE, KER IMAMO NEKAJ ZBIRK SE V ZALOGI... VSAK PRAVI, DA SO VREDNE VEC KOT «1.35. NAROČITE JIH DANES Knjige Družbe sv. Mohorja SESTKNJIG 1. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega ^ ^ Spisal DB. JOB. MAL 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala M Hod J.ako ia Viktor Haul 5. Coda narave Spisala MARLJA AHAClO 6. Ura čcUtoja VSEH SEST KNJIG a $1JS N Aro&iie: pri • KNJGARNA "GLAS NARODA" nv TOBK, M. Y. JUDI AVSTRALIJA NE ZAOSTAJA Slika nam predstavlja avstralsko Ibojno ladjo "Canbero" tekom zadnjih manevrov. Mimik obsojen na dosmrtno ječo •LJtteLJANA, 27. junija. — Nenavadna, žalostna, bolna in strahotna je usoda o 24 let starem Francu Mirniku. ki je bil včeraj obsojen zaradi umora iz koristol jubja «ia dosmrtno ječo. Prvič bo v slov. kriminalni kroniki zapisano, da obsojenec ni bil zadovoljen z dosmrtno ječo, ko so ga vprašali, ali sprejme kazen, temveč je zahteval, ne monda milejšo, temveč hujšo, najhujšo kazen. Mirnik je odgovoril, da hoče smrtno kazen. M inn i k ni bil prvi miorilee pred velikim se- vjpra-šanja. kakor da se rmi do-t-.ti ne ljubi, kakor .da je "že itak vseeno." Skoraj štiri ure je trajala razprava, a v času fie Mimik ni ozrl naizaj na publiko. Bilo mu je vseeno, kdo posluša strahotne zgodbe o njegovem zločinu. Branilec se spomnili na teorijo o zločincu, 'ki mu je do krvi, do tega, da nekoga umori samo zaradi tega, rda nekdo umre, da (nekdo izdihne pod njegovim udarcem. Taka je po tej teo- ti tisti večer neko gospodično, s katero se je spoznal v Tržiču. Branilec je izjavil, da se Mirnik glede tega nameravanega ropa obtožuje kot ka-valir, da ne bi k>1o prizadeti gospodični kaj očital. Zajpleten je bil torej Mirni-kov zagovor, poln priznanja, •sarnoobto^be, obupa. preklicev in romantičnih iizjav. V duši toga fanta se je moralo dogajati nekaj fit rasnega, kar ga je gnalo k zločinom nad tujim imetjem in k zločinu nad tujim- življenjem. Okolje, družba. mm mi pomagala, la bi se notranje očistil, sam je bil tak ?lnbič, da ni mogel razvozlati svojih tenyiili kompleksov. Bi anilec je večkrat opozoril na obtoženca kot slabiča. Gotovo je to ena Mirnikovih glav 11 ih potez v značaju. Ta slabič ie pa vendarle imel pogum u-ittoriti človeka. Morda mu je pri tem pomagal prezir in gnu*, ki ga je občutil vpričo človeka z mena ravni m nagnjenjem. Mogoče za Mimika Ribič ni bil polnovreden človek kot seksua-lec in riji narava pravih, rojenih zlo-'čiucev. Navadno pa taki zločinci fivoje žrtve oropajo, a kar tako mimogrede, ker po zločinu izgube živce in ker misli-' DKUGA (MLADOST 1. Tako mi je pripovedoval ro jak, ki se je po petintridesetii| letih podal za štirinajst dni domovino: — Nisem sel obiskat sorodl nikov, ker jih nimam več, in tuj di prijateljev ne, kajti po pet intridesetih letih splahne vwl ko prijateljstvo, če ni prime;] no gojeno. Naši rojaki se prihudujej. nazaj v Ameriko, češ, da so poj litične razmere nevzdržne, <1 med ljudmi ni več tistega za| upanja kot je bilo nekoč, da je vse bistveno izpremenilo, ii| ivračajo nevojjni, razočarani] Jeze se nad vlado, jeze ne na/ škrici ter razpravljajo o pre ga je zaradi tega iažje|teči vojni, ki so ji »baje le zal umoril. Samega sebe Mirnik 'las ušli. ni mogel soditi a tudi poguma nima, -da 'bi prenašal vse tegobe-pokore, zato je prosil sodnike, naj ga obsodijo na s«mrt. Spoznanje, da je doigral v tem življenju, ki je bilo zanj zgrešeno že od mladosti. i !<>• je kakor je rekel, da tako dr. Grossman fie je moral bo-j riti ne samo z državnim to-|;n 1ako vseMlo m žrtev 10 mrt_ zilcera, temveč tudi s svojim j va> je ^ oropaTia/ to malenkost prav za prav. Z u- klijentom Francem Mirnikom. Moral je dokazovati, da Mirnik ne govori resnico, ko se obtožuje samega »sebe, moral je i z] m * Ubi jat i obtc/žeaičeve pri - nato n v, gotovo pa je bil prvi znanje, kar se zgodi v krimi- redko. kakor morilec, ki bi rajši izdihnil na ve,šalih kakor trpel kot robi-ja<Š v kaznilnici. Ker so ga obsodili .na dosmrtno ječo, je dobil hujšo kazen, kakor bi bila je priznal, da je umoril pet ži nalili kroniki tudi zelo Dr. Grots-man se zdel Moro Gaffieri, ki morom je zadoščeno kardi milnemu zlcčiinskemu nagonu zločinca, z ropom pa tistim postranskim nagonom brez ka- Jaz vsega tega nisem šel gle dat in študirat, pač sem pa še preživljat v domovino «vjjo drugo mladost. Na meji sem plačal, kar je bi-|lo treba plačati, v Ljubljani .... .. >'.Kem pa slučajno em irm ilU(.novai (,(„ koli ni poznal, raste 1 je pri sttricu in zgodaj je bil vržen na cesto. Nikoli ni imel dobrega prijatelja, nik.ili mi u-žil dobre besede, ljubezni. Državni tožilec je pokazal na pre-mi^ljenr^t dejanja in na logič- no je 4 V/daj 7a smrtna kazen, če je ta ble.li. zagonetni fant govoril pošteno iz dna svojega srca. ko se je sam obtoževal in zahteval sam za svoj zločin smrtno kazen. (Pohlevno je -edel Franc Mirnik ina zatožni kiopi pred sodniki velikega kazenskega senata. Skop v kretnjah in besedah je bil obtožeV.ec Mirnik. Roke si je prekrižal v naročju in nalahko sklonjen gloda! v tla, ali pa se j»< ozrl včasih na pred-ednika in odgovarjal na i«* a' Ar- -i • i*i . nosft izvršitve zločina, senat ie kivinn tudi Mirnik ni bil, sai , ., , . Ar. . „., • i j. , , . v .. dvomil, da ie Mirnik izvršil je ibil zaradi tatvin tpmi sesti- , , , . » .i , . unfcor po zrelem oreudarku, . . mi leti ol^ojen trikrat, naiprvo . . . .. w ., mo"!na 4 inpsoco j«V. potM„ na 10 '"T'".'"8' '|,a :'' "V Ja -1" a ^ i'Hliu«i.™u \\„„lmann ,npse„,,v ;„ „,., jir.'„a 20 .....,z konstoljub.m. Do .,„,- cev ječe. tef. Gaffieri pa je dokazoval. resiie. v katerih si Im> Mir- hotel končati življenje, kakor al in šel v kuhinjo| ie hotel tako storiti že v preis-pretvezo, v kuhinji |kovalnem zaporu. Njesrov oče je tudi sa;n končal življenj«*. nik je vstal pod neko se je oltorož 1 s ]>olenom. Vr- se je v sobo in Ribiča uotipa! žilo, jo še močil z voilo, a žrtev ni bila v«*č ipri življenju. To dejanje rednega zločinca, kar je sledilo, ine kaže na naravo . v , , .sicer povečalo od 2.000 na 30.- ,(MM), toda ti japoneki meščani a bližnjo vas, in svjI se kniF?-u pogodila za ceno, kj nikakor ni bila pretirana. —J Kmet je dremal, kljuse je dre^ malo, jaz sem pa sanjal odprtih oči in srkal v se vso lepoto junijskega večera. Vse, kar sem »videl in doživel prve me je bilo, če že ne povsem, že vsaj malo drugačno, le večer je bil isti kot pred petintridesetimi leti. — Kje naj vstavim? — vpraša voznik, predno dospe-va v va-s. — Tri gostilne so. Dve imata prenočišča za tujce, tretja je na koncu vasi, pa je go-podar bolj kmet kakor krč. mar. — Tja zapelji, — mu velim, Zdaj je na domačiji gospoda-|ril že drugi rod. Mož in žena, -ka družba ga je za vedno iz l«^ krepka, stara nad petdeset| let. "Xotrewijičiua go-tinske -o-bt- je bila nizka, v kotu velikal JAPONSKI TRGOVCI V PEKINGU. O I zasedbe Pekinga )«> ja-fKrn-ki vojski se .je št e vi i o ja-,p;/is!:eiga iprebivalstva v nia-^tu rojenega roparja, kajti nik je pač pobasal, kar mu je prišlo pod roko, če bi bil rojen j»eč, ob d veli oknih dve javor jevi mizi. — Pol litra cvička, — pra vim in kaj za večerjo. Cviček je bil 'kmalu na mi-1 zi, z večerjo bolj nerodno. — Ce hočete jajca, pa klobase i- niso zadovoljni i in«! i vinu, ■ i ■riuxiixijiitm v. opar. bi prebrskal temeljito 7° vecmonya mah trgovci, v____ „ . v . „„ ki so se napotili v Peking, da Ribičevo soho m našel ne samo 1500 din in nekaj obleke, zlatnine in čevljev, temveč tudi še Ribir?vih 17.000 din v napotil bi kaj zaslužili. Premožnih trgovcev je med njimi zelo malo. Mnogo se jih je moralo že vr- z razmerami, mamo in suho meso. Ali bi mi lahko skuhali zgance. in ee imate mogoče j • • i . . -[• i• , -i ^ irniti, potem ko so izgubili vse gotovini, ki imso bili tako skri-f ... , - 71. , svoje prihranke, ikajti trgovina v Pekingu se po okupaciji ti, da bi jih ne bilo mogoče na.fti. Več indicev pa je kazalo tudi na to, da je imel Mirnik namen Ribiča samo oropati. Kupil (je na primer v apoteki uspavalne praške preden je šel k Ribiču 9[pat, da bi Ribiča uspaval in ga lažje oropal. V čaj mu je tukli natrosil uspavalni prašek, a Ribič kljub te-nru mi zaspal. Nadalje je Mirnik pritznal, da je hotel oropa-( ne razvija. Na njihovo mes/to prihajajo novi, da d oži ve enako razočaranje. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. ymu ps brespfečna ssvsdi)* is poJsadU ss SL0VENIC PUBLISHING CO sfPOTMtSm ODDELEK "GLASA NARODA": M.V.Y. AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yofka DOBITE JO BUZPLAČNO AMAi KABOtm Sk>Tensko- Amerikanski Koledar as as* Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se nekaj 1 G1 • • N aro da' Nm Yvfci N. XoThnmm pol In oe kaj zelja od včeraj? — Malo ga je od kosila ostalo. Medtem je gospodar sedel k meni. Ni bil zvedav, le čudil se je, ko sem mu rekel, da bi rad na mrvi spal. — No, če ni drugega, tisto ne bo že naredilo. Po večerji, ki sem jo začudeni gospodinji uvakrat prepla-čal, sem jima rekel, naj mi zavijata v papir klobaso m kos kruha ter da me ni treba budi ti. Povedal sem jima, da bi želei ostati kakšnih štirinajst v uoč smo se pogovarjali. Vprašal »«*ni o tem in o-netn. |»a nista nikogar poenala. Xajbri so |H>mrli ali se razkropili po srHn. (luspoilar me je * lešeerbo spreauil k ležišča. Zavil >e«n se v rjuho, in di-ie>V seno ae je vdalo pod menoj. Prvič po petintrideset Hi let ill. 'GLAS NAHOD A" « New York Thursday, July 13, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskiH naselbin PIKNIK ZDRUŽENIH SLOVENSKIH DRUŠTEV Pretepeno nedeljo mno se zo-|družLui, 'katero prav lepo po-pet prav iz vnetno po domače, zd r»v I jau to vat skupaj, cela na-zabavali med prijatelji in znan-jša obitelj tu v New Yorfcu. «•» na .piknika v Charles (Jar-| Nadalje naj še omenim, da den, v Kidgewood, L. I. katerega m priredili noti vrli slovenji t»ii*jura»i starejšega in mlajšega odseka iz Broufclyna. V.-Nttkovr.-tae neprisiljene zabave j«- bilo v izobilja. Tamtiu- v bližnji bodočnosti imamo na-daljna dva zelo pontemlhna datuma, na katera že sedaj na.še oUinutvo v Greater New Yor-ku in okolici opominjam, in si-cer to «o: nedelja dne 27. a v ra« so aam zaigraJi več H»Hijgusta 1939, ko se" bo vršil veliki klasičnih komadov, med temi piknik združenih slovenskih t«»li nekaj prav lepih poskoč- društev v New Yorku, in sicer v 4 WBcem parku v Astoria, L. L Začetek ob 2. uri popoldne. Drugi pomembni datum f>a bo nedelja dne 8. oktobra 1939, ta dam namreč obhaja slovensko perofco društvo "Slovan" 25-1 et ni co svojega obstanka, ter v to svrho priredi veliki koncert v znani dvorani Arlington Hall, v New Yorku, na katerem mi je nic. M lajni odaefc nas je pa ta korekoc očaral s tako lepim igranjem; prav «v ponos si šte-jemo te malčke, ki so se tako lepo naučili igrati v tako kratkem čmm. Vsa čaat gre v tem oziru aeveda njihovemu vodju, Mr. Ivan Gerjoviču, kateri se tako neumorno trudi z učenjem na*e mladine. Vsa čast Ti, Dvan v tem oziru! Želel bi, da ^HHijiiiatiu,, .„iii«Siiiii Naročniki! Pilil« u Številke trrii* pm leto. kdaj 7.10.39 ki piwiui]« naročnina potege. TO POMENI, da Pi^ljiie prst > urakriu Hekla arikrsnite 10. julija, 1939 redi katerokoli d rušit v o, je va žen za dotično skupino, bodisi da se pričakuje od njega fi-' nančnega uspeha, morda pa tu-idi samo razvedirla v naravi, j Piknik slovenske šoLe Slov. Xar. Doma ipa je nad vse va-.žen. 4>d uspeha piknika je od-| vi.-na šola. ki je svojevrstna izobraževalna u.-tfainova in katero pomen je -večji napram vsem ostalim društvom in usta-----„-- --novam kot kateregakoli druge- ^>c>c>cs............................................i:;:;;ii<::; JK dohodkov za svoj obstoj, da more skromno oo se pravočasno poroča no. Toliko za sedaj. S sob rat ski m pozdravom, Atnhonv Svet, tajnik Zdr. slov. društev v New Yorku in slov. pew društva 44Slovan." bi +mei veliko posnemanja v ti bo govoril kot častni gwor-tem tudi |*o drugili na-ih naselbinah velike ameriške lTuije in Kanade. . Na tem mestu m« v imenu tan/bura^ev obeh zlstrov prav prisrčno zahvalim vsem udeležencem tega piknika, preteče-no nedeljo; bodite u ver je« i. da bodo tamburaši to z vewljefn vpoštevali tudi p ri vaših Isič-nih p ri redit vali v bodoče. Ae enkrat /vsem iskrena hvala! Moram še omeniti, da za ples pretečeno nedeljo »sta tudi igrala dva izvrstna harmonikarja Mr. Johnny Zedar in njegov prijatelj. Da sta oba prava mojstra v tem ozira, mi niti omeniti ni treba, ker o tem se je lahko vsalkdo prepričal, ki je bil navzoč na pikniku. Omenim naj ftudi, da je mene in družino, kaJkor tudi mojega očeta in družino, iznenadila s svojim obiskom moja teta Mrs. Mary Videngar iz daljnega Barbertona, O.; udeležila se je skupno z nami piknika tainbu-rašev, ter kakor sem uvldel, se ji je prireditev zelo dopadla v vreh oz i rib. Hvala kipa za obisk, ob priliki po možnosti bomo ohi«Ac vrnili. Upam, da si se srečno povrnila k svoji Rojak Mr. Ignac Štrukel in njegova žena Mary, ki stanujeta na Lincoln St., Fairvlew, N. čast sporoči- J., sineta j»o vsej pravici biti TEt DEKLICE UTONILE. Velika nesreča je zadela rojaka Franka Morelo, v West Newton, Pa. Dne 2. julija so mu utonile tri hčerke v reki i Youghiogheny. Tri sestre, 23-letna Louise, 21-letna Anna in 17-letna Eleanor Morela, so za kratek čas veslale po reki v nekem istarem čolnu, ki so ga našle cA» brej^u. Z njimi vred v čolnu je bila tudi 18-letna Margaret Skrjanc. soseda in prijateljica treh deklet. Sreli rdke se je pa čoln prevrnil in vse štiri dfklice so »padle v vodo. &krjančeva je s težavo pri-jilavala k bregu, toda tri Morelove fičere so utonile. ponosna na .-tvojega sina Franka in hčer Mary. . Frank je leta 1935 dokončni Fordhain University v New Vorku In poučuje trgov sle o vedo na Fail-view .Junior High School; ?-edaj pa je na New York University prejel naslov Master of Arts. Njegova se-tra Mary, ki tudi poučuje na Fairview Junior Hijrh School, pa l>o v petek dobila naslov Ma-ter of Arts na MontHair State Teacher's College. . K tenra velikemu uspehu čestitamo Franku in Mary, kakor tudi njunim starišeni. slovensko « hrvatske zveze ni vhc. Sloveu^ko-hrvatr-ka teljsko moč in nabaviti potreb-stAari, knjige itd. ire šoMve Zveza, &ola nima nobenih reilnih in lija 1930 Odvisna .farma! podporam organizacija, ki je direktnih dohodkov. (Mj^lovala .'MI let, ne ekesistira j** od (»ar, kvečjemo od treh več. Njena združitev z Hrvat- priredb lotno in od zavednih sko Bratsko Zajednico je bila podpornih društev, ki darujejo izvtišena 1. julija 1!J39 in od nekaj v ta namen. -tega dneva je okrog KMX) čla- M ni izlet nov te organizacije, večinoma dobro, ee stoječa društva, Domovi in vse drugo. Tedaj bomo res utonili v morju ameriteanizma. Zato je naša velika dolžnost, da ne potnagamo storiti sebi in drugim narodnega samoumora, »m pa k da še naprej gojimo vse dosedanje našo pridobitve, organizacije, društva, ustanove in liste, ki nas izobražujejo, zabavajo in brati jo Da to ohranimo, iiboramo posvetiti več pazontšti slovenski šoli Slov. Nar Doma, ji dati moralno in finančno pomoč, da bo v stanu vakliti še v naprej svoje vzvišene cilje. Zato udeležite se piknika slovenske šole v nedeljo 23. ju-na Močilnikarjevi Do- Hrvatov, včlanjenih pri HBZ, ki ima svoj glavni urad v Pitts-bursrhu. 40 - LETNO PREISKUŠNJO IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA 22,000 članov in dva miljona m pol dolarje? premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe m svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti STOLETNI BELOKRAJIKEC UMRL. Iz -starega kraja je prišla v Chicago vest, da je v Črnomlju v Belokrajini 2.">. maja t. I. znani stoJetnik Janez Belič umrl. v Ob njegovi stoletnici so mu črnomaljci priredili veliko slavje. Belič je bil po poklicu kn?inar in vse svoje življenje je bil doma, vedno zrdav in aktiven. Mesec pre*l smrtjo se je ,odpravil na obisk v Ljubljano junija(jn štiri dni pred smrtjo se je ponesrečila ko sta se vozila z udeležil slavnosti, ko so pričeli nuitocikloni. Trčila sta z ne-\z delom za novo železnico Črki m avtom na križišču in od- nomelj—Vrbovsko. V Ohiea-letela z vozila. Njune poškod- «n, zapušča hčer, omoženo Sto-1h' k sreči niso nevarne in >ta nič in sina. bila le tri odnjem Štajerskem. V Ameriki je bival let in dolgo let je vodil pe-karijo in grocerijo. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Poroke: Eugeme Sandrl in Louise Korošec, William Bar-borič in Buth Rad tke ter Fr. ftmalc in Frances Ferlitach. V sosed nje-m Bheboyganu sta Mike Pavel in žena, lastnika znane restavracije, te dni praznovala -srebrno poroko. ADVERTISE m XiLAS NARODA4 ISMRT BRATA NAŠF/JA ZASTOPNIKA I>ne Ti. julija je umrl v Ole-velamlu moj brat John Strniša, kateri je bil rojen prei-Ču. V Ameriki je bil 33 let in tu zapušča ženo, tri sinove in šest hčera. SREBRNA POROKA. Ker že baš pošiljam naročnino za Glas Naroda, in komaj čakam, da ga dobim v roke, kajti čitam ga že 25 let, bi rada napisala par vrstic, namreč, da so se tudi nfoji prijatelji in prijateljice dne 1. julija opomnili, da je poteklo 25 let najinega skupnega življenja. Priredili so nama v slovenski dvorani v Yukon, Pa., prav lep surprise party. Vidi se, da imamo veliko prijateljev, ker je bilo se čez 30 družin in fwmo se veselili in vrtili do ranega jutra. Mislimo, da nikomur ni bilo žal, kdor je bil navzoč. Žel iva, da bi vsi zakonci'doživeli tako lepo srebrno poroko, kot sva ju midva. Tega večera ne bova nikdar pozabila in sva pri v^aki priložnosti pripravljena povrniti, čeravtin .^o delavske razmere r-lube, :pa za prijatelja se vse naredi. Pozdravljamo vse najine prijatelje in znance j»o Širni A-meriki in želimo veliko novih anročnikov Glas Nuaroda Mislimo. da je najbolj priljubljen list. Pozdrav! John in Mary Grkinan, Yukon, Pa. OPERACIJI PODLEGEL t- .. ... „ . Kakor vam je že alnano, je A MiTji ^L™*™- '»"j '»..ž i,-I v bolnišnico, pa j. , . . . , . „ žil I i bog, orwraeijc ni "prestal. ■ ™Je" ntk,e.V B'', tTmrl je 17. junija 1939. Po-I. Krajini. B.l je eden .zmeil ko|(al| j(, hi| v Xpw Baltimore, in Slovenska šola vzgaja mlade oderske igralce in pevce, ki že zabavajo v razniii igrali ;:aše ol>činstvo iin nadomeščajo istareftše utrujene amaterje. Iifivno tako tudi je s pevskimi d rušit vi, kjer je vedno več mladine, ki zavzemajo prostore starejših. Letos je 15 let, odkar se je ustanovila šola pri dramskem društvu Ivan Cankar in ki je po enem letu prešla pod vc-d-tvo Slov. Nar. Doma. Slovenska šola je vir, od koder zajemajo clevelands&a dramska in pevska društva svoje nove moči. Poleg tega pa vzga-ia tudi gledalce, brez katerih bi bile dvorane prazne. V šoli dobijo osnovno podlago •sloveai-skejra jezika, da so sposobni pfl(*difi našim igram in drugim priredbam. Od kulturnih društev in njih aktivnosti je odvisno naše bodoče narodno življenje. Ko ta izgimejo. bomo izginili Slovenci tudi 'kot i narod. Z narodom naših pionirjev v Kansa> 1 Jfcolirw izmiu* herojsko Ve H4*iii4i. Nn % rti n iiriiHt Mrle rar,-\ a line *tar«-gji .1 u|»itruveua »v«!««'«; prav ortov^fco j?™*- I ktlti, odkodt-r Acga «*ko |k» vm-iii. MfAiiMicimi obzorju Tireimk« jza morja. Vw otok s »vojin.ij Mul.mi !>kntanfi, - svojimi lin I \ zImi | t.U. Xm lieliesni *-i»ijini ra/. ! h r,o riše siva proga. To je ;o '{jiiski Apenin. Ya\ njim le/ i tn dolina Arna in K1oreti:~t. t Kako Mižujn j»* videti celitt;;ll Ku4c<» lahko bi j«» bilo liom-r fj A to j«» >>mo Italija... Frii!:-«i j« je mri«>^«i dalj«* ihIIin!.. . Marija Wal«'»-ka in Nm|»»-| letni jašeta lat ozki stezi, ki . ... ' " a ie i z Monte tliova, najvi>jeyj i >tvu najprej j>okazale raz|*oke. lin ko se je nato zamajalo in se nazaunje zrušilo, je ostala v i bližini Napoleonovi, ki ga njegov drugi, hladni in brezbarvni zakon ni mogel odtrgati od Marije Walewske. Priti je moral |k>Ioiii v Rusiji, vojna na Francoskem in nazadnje eesar .jev o* 1st op, tla ste se Na|»oleoii j in Marija Walevxka lovila, j A kakor hitro se je cesar naselili na otoku Eliti, je bila e Idili« misel Marije Walewske i la, kakti bi prišla k njemu in *a ne bi vee zapustila. Skrivaj brez listin, si je bila najela la- njega. -Se bolj kakor v srečnih dneh, kažejo s tem spoštovanje, ki ga je Napoleonov padec le še povečal. Moč je izginila, a slava je ostala — večja ko kdaj in skoraj že bajeslovna. Xa|M»leon je hitro, s tekom Naloži si z enega pladnja, na to z drugega, fcakor na bojišču. Marija Walewska se komaj dotakne krožnika. "To me spominja Fineken--teina," de eesar. Tn ko v istem trenutku poli ud i Walew^ki rumene, mršatve kuretine, smeje se doda: "»Samo tla so bile tam kokoši debelejše." Finekenstein in začetek njune ljubezni!... Marija Walewska izkuša o-stati mirna in se smehlja. da bi bila v i« le t i enako nepresilje na kakor Na|*oleo», čeprav misli, da -se kaže le navzven tako razigranega. Potem pripoveduje Na|x>leon it svojih načrtih, kako bi olepšal otok, kamor -o ga izgnali vladarji. O Franciji ue govori, zato pa o hiši, ki jo POSEBNI DNEVI in DOGODKI na SVETOVNI RAZSTAVI djo in ob viharnem n*orju o jo nog«* komaj držale in da si j« roko ji j*' morala (»asih zakaj utrdbah, ki jih dal zgraditi po svojih iricnadirjih, tla bi bila mala prestolnica zmtržna o- pritisriili bra ml »e. in o soliščih, ki jih je razbijalo , napravil. Ta, ki zdaj govori iti. Pa ni bilo iu- tega ne o ite^a. Z veliko rado-tjo je Ku-poleoii }>oglc tal svojega sin«, malega Aleksandra, objel otro- •UillHI >b (Kreiuitaži in v katerem je pre. i spal -noč 11 jo ntič. Šotor je pre-Iprost; talini <»kras sta mu n«d vt»jašk<» |wsU*ljt» sablja, ki jo je no>il general I >esaix pri Marengu, in zastava nj**gove sra lovskega fMilkn. Marija Walewska ka in mater, jndcm pa mirno kramljai o tisoč reeeJi, (V naslednjem podajamo seznam raznih proslav, vršečil. se meseca junija in julija. Datumi so pod vrženi izpremem-bam.) PETEK, 14. JULIJA French Day. Montgomery County (N. Y.). U. S. Army Ambulance Service Assn. Day. SOBOTA, 15. JULUA Supreme Grand Orange lodge of U. S. Day. NEDELJA, 16. JULIJA Posebne prireditve za ta dan še niso dodočejie. PONEDEL.JEK, 17. JULIJA Ortler of Kainlniw for Oirls. Oklahoma Day. SchoJiarie County (N. Y.) TOREK, 18. JULIJA Arizona Day. Fleiwhmairs Yeast (Standard Brands) Day. SRKDA, 19. JULIJA Women's Kenefit Assn. Knights of Columbus. Montana Da v. Otsego County (N. Y.) Day. ČETRTEK, 20. JULIJA Greece Day. f Catholic Daughters of A mer--ca. I The Know Mississippi Better Train Da v . SREDA, 26. JULIJA Military Order of Loyal Legion of the United States. Equitable Life Acasuraiice. New York Post Office Employees Day. ČETRTEK, 27. JULIJA Wa-shiugton Day. PETEK, 28. JULIJA Peru Day. Fulton County (N. Y.) Day. IT. S. Naval Contingent Day (do :*u. julija). SOBOTA, 21). JULIJA Kansas Da v. A. T. & T. Day. Ancient Order of Hibernians. Knights of Pythias Day. Young Men's Institute of San F rant-i set) Day. Borden Employees* Mutual Aid Association. NEDELJA, 30. JULIJA PoseVmc prireditve še niso določene. PONEDELJEK, 31. JULIJA National Aiswoeiation of Color-**d Women's Duy. AVGUSTA TOREK, 1. AVG. Switzerland Day. Colorado Day SREDA, 2. AVG. Harvest Caravans (do 13. avg. Disabled American Veterans of the Would War. TOREK, 8. AVG. Hoover Company Day. Atlantic Life Day. SREDA, 9. AVG. Isaak Walton Day. Wisconsin Day. Crenango County (N. Y.) Day. New Farmers of America. MCA — Fire of Friendship Day. National Meat Day. četrtek, 10. avg. Ecuador Day. Missouri Day. PETEK, 11. AVG. Broome County (N. Y.) Day. Australia Day. Visit of cruiser Perth from Australia. U. S. Naval (on t i gen t (do 2 avgusta). NEDELJA, 20. AVGUSTA Hungarian Day. PONEDELJEK, 21. AVG. New Mexico Day. Franklin County i\ JULIJA Cleveland Day. Lions Dav. '•Privetlite mlatlega grofa/' rtV-e Marcliandu. Tn kmalu nato privede Daša njegovega sinka, sina Marice j Walewske, malega Aleksandri'. vstopi in'Najtoleon ga vzame na kolen.:, . . „ „ , ,, .. . i- t* - i • , Elks Junior Band. ot 1 loži plasc. ki je ga oblekla z ga poljubi na cele m ga mabo- izbrano skrbjo, tla bi bila pri-.ma za Šalo po m a že s »kremo, iatelju všeč, vzame general j Otrok ni prav nič boječ. S«-Bertraml. Proti s\oji navadi (cer so imeli pa otroci Napole--e je Dnlmo, -ivt>, |mmI prsi na- ona zmerom radi, ker jih je t libra no obleko nosi, Čipkast o-J.!i on ljubil. ifriuječ* in na ramenih trlioli-1 Mali Aleksamier je živahen, kožuh, kajti epteiiibr-ki dnevi r;ul igra, se veselo smeje SO zaradi morske sai»e tndi i,, jw skakuje in eejH-ta na ce ImwI tein jasnim nebom že pro-|sarjevili kolenih, in Xapoleonu cei hladni. Tmli svoj lišp je }v njegova živahnost vseč. Oči dela na^e. ima materine... le tla utegne Oba sedeta za pogrnjeno mi- J« •»iti za spoznanje zivej'e. žico. Te ne krasi vin* tuilerij-|TuiH njene plave lase ima. To- tla od Napoleona ima okroglo ,Unite«I True Sisters Day. Dancing Masters of America. PETEK, 24. JULIJA j „ Belgian Dav. ! ČETRTEK, 3. AVG Saratoga Conntv (N. Y.) Dav. L>»y* V .Oneitla County (N. Y.) Day kakor tia vobče ni bilo silnega |M»loma, tega |*oloina, ki je pretresel ves svet in storil n«J»\e-ga Karr.la Velikega majhnega italijanskega vladarja, ki inn ni ostalo nič drugega kakor ce sar ki nun*lov. . . V odmerjeni razdalji jase z*i rtjima višji tlvorni maršal Bertram L T« je naslednik Dnroca, ki je leta 1813. pri Budišinu u mri v gospotlarjevem naročju. •Marija Walewska ne ntore po g let lat i v Bertranda, ne da bi se zbudil upom in na dragega, zvestega prijatelja. . . V Ertmiftafti, *iroma*ini hišici, ki ae skriva pod kostanji, stopita s konj; Marija Wale*-.-•ka še vedno z lahkoto, Na|io-leon |ni okorm*. Jahanje ga naglo utruja, ker s** je nekolike ode4telil. Beti siiknetii telovnik p.Ml tuiiforiiio gardnih lovcev .-«• m n nafienja na trebuhu. — -Njegrv marmornati obraz je postal še WeflejSi. I^asje so mu iihh'iio zredčili, ventlar je oliranil mlatloMni smehljaj, ki blaži stn*go*fr njegovega izra za. Tmli Marija WTa!cw«ka se le izpremenila. Z«laj ji je Sest in tlvajset let. Nič reč ni tinta nežna severna vila, ki je leta 181 IN. pripravljala Joaefino v nemir in »krt). Zdaj ni več tako drobna, zalo pa bolj ženska, iri n je a i ae£nif zaokroženi obraz njena čiMa, cvetna polt in nj^ ne -i a je of i *o dobile novo re s not m. Tudi molrečnejae je po • 'I w 1 Aleksan em rojstvo m je bila vrni Pari« kjer je i»rela prav tako ftane %akor prej. Toda «tenc% v kateri so ji minevali i, ji je bil« dra^pa, saj je rjm. V teh Štirih le »o .-ko srebrno |H»stnlje s cesar-okiiu orlom; -amo ])reproste porcelanaste sklede stoje na nji. Najadeon je svoje srebro prodal, tki more braniti vojake, ki so šli z njim na EH>o. Novi, vneti sobar Marchand je stopil na mesto nezvestega Constanta, ki je ]>o fontaine-bleauškem polomu izdal gospodarja. Bertrand stoji za Na-] »oleon ovi in n as lan ja čem. Tako vla^a na malem dvoru še naprej cesarska etiketa. Napoleonu sameinn sicer ni bog-vekaj do nje, toda njegovi služabniki se je oklepajo zaradi glavo, svetlo jxjlt ill jasno z i-črtana usta Bonapartov. Če-prav je sin tako krotke matere, ima vendar odločen in skoraj že oblasten značaj. Napoleon se nekaj časa pomenkuje z njim. Vpraša ga: "Koliko let ti je Aleksander f" "Štiri in pol." "Kje si rojen?" "Na Poljskem." "Torej si Poljak?" "Ne, Francoz hočem biti. kakor Napoleon." Dalje drugi četrtek. U. S. Naval Contingent (-do 24 julija.) NEDELJA, 23. JULIJA Tennessee Day. Seventh World's Poultry Congress Day. PONEDELJEK, 24. JULI.JA Turkey Day. Military Order of Foreign Wars of United States Day. Utah Day. Wal-hington County (N. Y.) TOREK. 25. JULIJA Puerto Rico Dav. : DeSoto (Chrysler) Day. 'Jewish War Veterans of the United States. PETEK, 4. AVG. Michigan Day. Virgin Island Day. Buffalo Day. Erie County (N. Y.) Day. National Assn. of Musieli Merchants Day. SOBOTA, 5. AVG. Amerioan-Armenian Day. NEDELJA, 6. AVG. Bolivia Day. Eiifpire Motorcycle Chib. PONEDELJEK, 7. AVG. Madison County (N. Y.) Day. Farm Week (do 13. aivg.) SOBOTA, 12. AVG. Ireland Day. NEDELJA, 13. AVG. Uunited States Steel Day. PONEDELJEK, 14. AVG. Herkimer County (N. Y.) Day. Remington-Rand Day. TOREK, 15. AVG. Mississippi Day. Volunteer Firemen's Assn. SREDA, IG. AVGUSTA Volunteer Firemen's Assn. Essex County, (N.Y.) Day. IMetfadden Publications Day. National Music Camp Day. Dominican Republic Day. Nebraska Day. ČETRTEK, 17. AVGUSTA Volunteer Firemen's Assn do 18. avgusta. National Denial Assn. PETEK, 18. AVGUSTA Clinton Count v (N. Y.) Day. Elgin National Watch Co. SOBOTA, 19. AVGUSTA Kentucky Day. 100 an i versa rv invention of photography. jCoothuge String Quartet, j Lewis County (N. Y.) Day. White Owl (General Cii^ai- Company) lhiy. SOB<>TA, 2ti. AVGUSTA Illinois Day. International Order of Grand Templars. Gymanfa Gano (Welch Sacred Song Festival). PONEDELJEK, 28. AVG. National Federated Patriotic Societies. Industrial Music Festival (do 4. sept.). Florida Week (do 2. sep.). Associated Coffee Industries of America. TOREK, 29. AVGUSTA Coolwlge String Quartet. Labor Week (do 4. sep.). Jefferson County (N. Y.) Day. General Electric Co. Day. [Marine Corps League. SREDA, 3b. AVGUSTA Daughter- of 1812. Hostess Cake (Continental Baking Co.) Day. Sheriffs' Day. ČETRTEK, 31. AVGUSTA Netherlands Day. Oswego County (N. Y.) Day. Assoeiaten Coffee Industries of Aiinerica. NORVEŠKA JADRN ICA V NEW YORKU Te dni je dospe kateri je 93 Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padiaahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL v 1 4 knjige, s slikami, 627 strani ' VSEBINA: Smrt Mohamed Srnina, — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jesero smrti. — Moj roman ob Hilu. — KalnJ mm ▼ Mekko romal. — tri gamarilL — Mad Jasidi nr , -h Cena JI.50 PO DIVJEM KURMSTAfkJ' •i 4 knjige, 594 strani, s slikami * VSEBINA: ' Amadija. — Beg Is ječe, — Krona svete. — Mad dvama ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani' VSEBINA: Brata AladUja. — Koča t soteski. — Miridit. — Ob VardarjiL Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delita sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV IZ knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Koasaači in Ajmči — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — fcar. — Pri Komaaiih. — Winnetova smrt. Naročite jih lahko pri Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jasna draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. * Cena $1.50 na iovenic Publishing Company M* WEST 18th STREET NEW YORK, N.Y. •'GLAS NAROD A" — Ne Thursday, July I 3, 193$ SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY H. KRM AN: Xekaj je zaškripalo v hiši. Slišal nem popolnoma dobro. Yaj\a*t. JS|iodaj v jedilniei nekdo bedi. Zdaj je zopet zaškripalo. Ali Iri vstal? Ko M mi Klava n<* t»il« težka; »a |«r«k]<>ta pijača — ■sno-i*i. X iiu*l i v«1, nikoli! l.of)M>v j«» moral to zavohati, — ipa misli — Xak, samo ne za-pati! I l>oga moja glava! Vendar moram iti doli Ne VLOMILEC po tenmetu hodniku- Kise m hotel prižgati luči. Bolje je, .ia ne — tudi to sem hi I enkje bral.. Izpostavlja* se nevarnosti, da te kdo ustreli. Ne, ne, 'le ne luči. Bolje je, da ue! Mtjirebbti je pa že odšel, <-em ei mislil, fpredno eem krenil proti kuhinji. |Sree mi je trenutno zastalo. Skozi priprta vrata je prihajala luč. Torej vendarle vlomilci. Hitro sem si dal par na- iiioiem kar tako dopuščati, dajsvetov. Ostani miren! Nastopi krepko in odločno! Zavaruj sf hWbet! hi vlamjali v moje stanovanje! Kuj bo r*4cla llza? vidim njen oh raz. Vidim, kako -e .Je vra vzpela in kako m«* z viška sočutno meri. Seve! Dvoboj na pištole, na tri korake razdalje — za pi- km kom. Za piralnikom moreš vse. A ko bi hi« moral v re- nici izkazati . . . Moj Boje. v*a naša »rebrnimi. preproge, hronre! Stokrat -em bil že rekel Ilzi, da *e morajo posebno zgornja < k na i-krhno zapirati. Na oknih v pritličju ni železnih k rižev! Stanujemo tukaj >koraj ilooeia «Mtmi. Po-v cm lahko . . . Zopet so zaškripala vrata. Dali moram Kaj ae menda ne bojim! Ne vem, kal je z meri« >. Tako mi dihte kolena. Ali to prekleto vino. — Ne, še malo me ni *-trah. Ilxe ne zim dim! Mimo te^a sem bil čital, da vlomilci nikdar ne napadejo čli vtika. (''i^to tiho vstanem s poste-i i"e. Bedasto, da leži moj žepni nož di.'li na pi>a-l«r.iku. Vse-•kaikor hi kdo «k»brot da vzamem s -oboj kako orožje. A razen Ilzi ne pastirske palice 7. zadnje uuLa^karwde nimam kaj drugega pri roki. Ni ravfio videti posebno nevarna, ovita je 7. rožnatim trakom — vendar imam vsaj nekaj; nUem golih rok. Previdno «*e odpravim po stopnicah. Kajpak je zašle ri-i.ala ravno zadnja stopnica in to močno. Takoj je nastala mrtva tišina. Nič se ni ganilo. Noge »o me odnesle naprej (Zdaj pa naskočimo. Ne vem. zatkaj sem si vlomilce vedno predstavljal velike in močne. Tu pred menoj, pred odprto kuhinjsko omaro • <«di ^taro, sključeno čl o več e. Na glavi ima par šopoev sivih t aH. Na majavih kcfcteh visi še povsem dobra, a prevelika ole leka. Noge tiče v rumeuih mogavi-tah, čevlji .-itoje ured kuhinj-ski m oknom. Kajpak. llza ni bila zaprta zgornjega dela okna — opezim motreč vlomileu. Siv, utrujen obraz mi je zrl nasproti. V rokah je držal zvrhan krožnik bobov. Zdaj postavi "krožnik »previdno na tla poleg Potem poča-si vrtane. Pred menoj stoji lopov, vlomilce — in ko ga tako fwnp-njen motrim, ~e raztegnejo njegova - kodrasto brado obrašče-na usta v zlohoten, zmeden nasmeh. **Go*pod!" sem deial, kajti nasproti tej klavrni po-tavi wm se čutil vzlic višnjevi pa-jami in 7 rožnatim trakom o-k rasen i .jxxstir-ki palici vzvišenega. "Gospod! Knko ste mogli brez moje vednosti in hrez vedmvtj moje žene tukaj jesti!" Tri takoj -ern vprašal, če si je raze-n dveh zvežnjev, v katerih so «e nahajale v-se na^e dragocenosti, napolnil tudi žepe. Vlomilec samo odmaje z glavo in se udari po žepih. "Potem pa ven! Ampak sko zi vrata!*' -sem dejal odločno in glasno. Di-hte je pobral svoje čevlje in se začel dbuvati. Katko nerodno jih je zavezoval! Se poštenih trakov nima nesrečnik. Ali bi mu dal ovoje! Še enkrat se drhte nagtae, pobere krožnik ■z bobi, postavi v omaro in jo zapre. Se tlane- mislim, kako bi tu<* 11 i mcMt', tiraca dan In tretja (w leto. i>a aio prfkra-oiu aetMtrHMirfa dala la atraftfca«, Vaa [trudmu, da afcuiate Mratal-ao praiajaanu tiuraraatl. Pošljite naroCnluo aaravuaat bud aH jo 1» (da*ajta aafinana ialii|iallio v VaArai kraja ali pa kateremu lsmed saHtopnlkoT, kojlh Imena ao tlskaoa ■ debelM črkami, ker ao upra«i-«enl otiladuatl ti»u dnaa* oaaeUdae. kjer Je kaj naUb rojakov »a»t-lj«*alli. Zaetopaik bu Vaa IsruMl itotrjllo «a oar.^olno ne prenfSfTO Ka j bi bilo to z l>obi ? Ali bi -e jih l>rl senlaj še kdo izmed nas dotaknil f Ali ni bilo po-r>olnonia naravno, ploh pomeni sovražnik? vse srečno izpeljal, ker na eni ČOLNU. strani je ženin Janez gledal, --— tla bi odvračal od njega fan- Trinajst dni se je borila šti- tov^ki srd, na drugi pa jaz, da ričlamska po-adka ribiškega n*i ni kdo pritisnil radi druži-kuterja "Dwigena", ki je bil ki je šla bolj za menoj, kot nasedel na Pcufkovsko čer -e- nevesta za ženinom, verno od Avstralije, v poško-' "In, tega tudi ni nič skriva-dovanem rešilnem čolnu za in. Dejala mi je, da ji za doma-svoje življenje. Neprestano so če fante nič ni. Svetoval sem ji, jim grozili: utoinitev, krokodili naj svoje naklonjenosti do moid ntorski volkovi. j ne tako očitno ne kaže. Sprva so vkušali iz lesa raz-j 44Vklonila se mi je res toliko, Ihite ladje zgraditi splav, ko da že na svatbi nista pela kol so pa valovi raizhili in odnesli in nož. Odjenjali so pa tudi tudi zadnje o-tanke ladje, jim1 fantje šeškarji, okaže, koliko je v rede 1» S tem se bo tudi pokazalo kako bo gospodaril. Kar pa ni bilo pov-sod tako. Mnogi so se se s tem navadili, da potem niso znali jenjati, ker so mislili, dejali. Bila je svatba pri Ka-menšku.'* To je tam, kjer se je oče bal za svoje hčere. Tam so bile tri, kot jih je že Tone prej omenjal, ko je bil na veselici. To je Urška, 'Marjano« in Francka, ki je bila najmlajša. ratmiaia je -m«. hhujm ^n no nH>f.varo kjor j0 ^)tičal doiT — ' m morda predložen z deltWn?j iut^a v bIatu. J«* vedno na svatbi. fVz mero utrujen? Al. ga niso Muhe in koinaHi so iih strašne! ^o kako je potem vse iz- .. , , Muhe in komarji so jih strašne morebiti ljudje v svoji krutosti trpim,n^ ka itan James Me. prisilili, da je postal to, kar je? ^^ ^ Ali ne jokajo morda doma nje CAUrOkMU: tea rmriaw, CULUlllMi S JMt ldo. IWr Cm«k. WalaaalHarg. M. J. INDIANA : ladlaaai«dla. A. UtMH iLXJNOta: CliU»«u. J aJ. IkvCk. MAAlUMtt! OHiO: Uarlieriuci. KraaA ti C*e»elaud. Aiitim ttobek Ha|v. J«*'ot> Kemik. Jo**- Miapui« Ulrard. AmUmi Nagud* Loral a. iAMim tSaiaat, Kumlr Yoaugatuwa, Aoioai Klkall 4 aftLSOOM : Orcgi« City, J. Kuhlnr CICNNMY1.VAN1A: Iti Bxport, nurcH. Jerry Ofcora roM cHr. frmmk CUf. Wt JokaaUma, Jttu Kraja. Aat. Tiiddj lww. Fraadt BaH« Midway. MiLm govi lačni otroci! Uboga žena? Zdelo -se je, da e mi je zdelo više nego preje. Motila me je samo brata okrog ustnic, ki so bile razvlečene v porogljiv nasmeh. Kajpada je bil moj gost zgodaj 4)cstal sirota. Odgojili so ga red ni k i. Napačno so. ga napotili. Sam bi bil rad po tal pevee, slav« n rn 1 žogat. Tega mu niso dovolili. Tmel je krasen -grla«, fte sedaj bi mogH. — Odklonil -senu Zaradi Tlze. Poslej se je bilo mnogo dogodilo. Nihče ni maral vzeti v službo bivšega kaznjenca. Tako so tefcli dnevr. Med lakotjo in idtostjo prostostjo in zaporom ... Potem n tll hutlič, ali si tudi sovali po gostilnah tam v Ži- 11 lak<> ,,eul,,en''' 11,11 > odvi reli. Ker če gre svatovski spre-.™1 Kamenšek.Tone je šel in p-vo.1 kar tako mimo gostilne,lv,M,al to Marjanei, ki se je ze-nima dobrega pomena. Mislijo ,0 razveselila, tla se je vsaj /a in govore vse mogoče o svatih,.Toneta oče toliko omehčal, med kaj še o drugu in ženinu. Ko teiJI ko so morah °- ponavljali na svoja godala svojiln prišlo je tako daleč, daje pompi, pompi, ta, pom. Bili.bl,a naJ,e^sa ,z,11(h1 so Lavročeni, ki so bili tedaj .neto,n Da svatbl za drnz,eo-znani kot najboljši godci nie.il Kolikokrat je Tone potem še njimi Tolkala, ki je tako pihal pri njej sedel, ga nisem spro-v svojo trompeto, da je kar š^val. To pa sam pravi, da o-glušilo ušesa. Dva dni smo ban- »»ožila se je z drugim. Umrla dali, kar je bilo za čevljarja, je lan-ko leto. Njene sestre, ki ki je bil z nami, veliko. Vsega *»gove oči naneto počivajo na njenem obrazu, ko pravi: "Tudi jaz sent bil nekdaj tak kmetski sin." Senta ga neverjetno pogleda. "NI mogoče!" 1 jih k o iiki verjamete; kot deček »sem se tukaj ob potoku Igral in sem mnogokrat plezal na ta oreh. in — veste go-v>ica Erlach, da >te mi pred mnogimi leti ie eirkrat dali svojo reko, četudi sem bil 1-mečki fant? Takrat ste imeli štiri leta, jaz ra sed«nna.;nt ali osemnajst." Senta povesi čopič in paleto in ga začudeno pogleda. "Kako je to nngoče!" Stol berg pokaže na kmečko hišo, katero je naslikala. "To je bila tuša mojega očeta in iz te skromne hiše "prihajam. od tukaj sem čel v svet, ko sem imel enoindvajset let, kmalu po smrti svojega očeta." Z vročim zanimanjem ga gledajo njene oči. "Ali je to res!" "Da." "O, zato rte vede!i, kako je buPen ^ bi-»e ,n^to Mar zdaj celo vevt. da >o tega in- v Turčiji, ki slovi po veli- dijskega mogotca aretirali ^a-|ka,,isrkel,, *teTi,u *ko1" radi potepuštva. Aretirala gaipH>nov- Me!tto ,ežl v n«k«n» je londf*T>ka policija. Toia |vlažne,a ^ ta1co da 30 Slo je samo za neprevidnostjo živali tani dobro Seotland Yard je moral ustano- Vdirajo v hiše. gne- viti za zaščito indorfcega nia-!Z4,I-»° v Vinjak i* opravi, ce-haradže poseben oldelek, ki ,0 v Wtelje lezejo, kar ima šteje 18 mol Ta varnostni;1™1* m ^ ^ PO^Utt-ukrep Ima svoj razlog, ki padef Strah pnnl škorpioni je že Človeku takoj v oči, če pomisli tako velik da se je obnova* od-!«aj pomeni maharadžn ne sa-'bor, ki mu je poverjen neiz mo najbogatejši mož na svetu, lorcaen boj proti tem živalim. *ergveč tndi kot najvplivnejši | Nabrali so z javno dbirko ve- i^r>rehod ii indijski vladar. Star ie 30 let in je izredno visoko izobražen. O indijskem mahara-dži kro-li vne polno govoi ie. Ko je bil zelo mlad. so ga oženili s 15 etnim dekletom. Bil je v njo lo ušes zaljubljen. Svatba se ;e praznovala sevela z največ-im pomipom. Toda mlada ma-harana je čez dve leti umrla, i Njena • n»rt je maharadžo tujko potila, da ne najde nikjer mati več miru. Potika se po svetu. VSE P ARNIKE SLOVENK) PUBL CO. TTTOOBLAV TRAVEL DEPT. j ti* W. tttfc Si. Nm ¥«*. M. V. KRETAISIK PARNIKOv SHIPPING NEW.13 ODPLUTJA - liko denarja, s katerim bodo (nrot^ovoiinim** uničevalcem škorpionov plačevali po 2 in štev, s katerimi lahko manjšina Isto velja tmli za filozofe, iz- ^ J**11^: JULIJA 14. JuUJa: Vulcanla ▼ Trat pol piast re za vsakega ubitega j prepreči Iškorpicfna. Dos precej -majhn ljudje edboru na aan povprec prenagljene oklepe n*ed kateri himenuje Masefield Imanuela Kanta. Nato pa vam je najraje po Evropi, kjer zdaj že dolgo živi. Zato ima londonska policija ž njim toliko T>reg-avic. Nekega dne je policija aretirala v iSouthainptonu na kro- no samo sto -Skorpionov. tako da se nadloga še nič ni izboljšala. . tehničnimi ovirami in brezupnimi predlogi. Olštrukciji bi *fpa bil avtomatični števec v kodo. Edison je potom skle KOZJE MLEKO NI ZA DOJENČKE. I O kozjem mleku ne je že prej edisonov prvi izum. nil .posvetiti svoje spodobnosti ™dno tnlilo, da ni primemo za ........ "" srimo izumom, po katerih bi bi- dojenoke, ker ni zdravo. Z iguitaula t Cherbourg 19. julija: Queen Mary ? Cherbourg Dcutschland v Hamburg £L julija: Hex t Genoa lie tie France v Havre 24. julija: Bremen ▼ Bremen 25. julija: Nieuw Amsterdan t BuIuucm ' lo verjetno povpraševan je. ,* Pr™*]I tl° je temelji Pred dobrimi 70 kiti. dne 1. Pozneje je skoraj vsako leto \juinija 1869 je dobil Thomas prineslo nov Edisonov izum. Alva Eiison prvi patent na Toda povpraševale po njih v lltetje giasov v zakonodajnih začetku ni bilo veliko. Celo fo-skufjščinah. Bodi takoj po- nograf in električna žarnica vedano, da Edison s tem izu- *,ta naletela na nezaupanje. Ta-vu neke tovorne ladje več sun V'mt>m n\ sreče. Bilo mfei krat je imel Edison že več sto ljivih potepuhov, ki niso imeli je takrat 22 let, pa je že imel patentov in polagoma si ie jel 1,,otnw v Prehrani, anemija in nobenih dokuiuon^v. Med seboj trd kos živlienja tele- utirati not v svet. Omembe okornost do nalezlji- teje K. St-hwarzer na otroški kliniki v Goettingenu. Rezultat njegovih opazovanj pa potrjuje pravilnost starega nazi-ranja. Tu li pri takih otrocih, ki so dobivali poleg kozjega mleka še materino, so nastale; 28. julija: Hamburg v Hamburg rem fantu, ki ni jokrl. četudi se mu je razbil vre in so se mui » . • u;i t«,! ^ ± ~ »_. - i" * i A i- , U . ■ - , 11 - « niLmi J®-*™1 tuai Jnd ,n v firrafista, ki se je potikal po A- vreden ie pa tndi megov r>rvi iztrosle 'borovnice in .«e ie zelo pobl.i Mati mi je o torn veilnoi„o tl/,,nn- ^„„,.1; ( ... « ^ i- . 1 .. .. , , . 1• • w 1 »i ' ° nozne.ie ^poznali lmlors-kega Wnki. prvem Edisonovem izum. c^nrav ž nuni ni imel mrharsilžo, ki je bil znova pri-nel v Evropo ;po tej čudni poti. Seveda «?o se mu takoj o-oravičili in ga izr>ust;li. Temu pripoved« vala. kadar sem se kaj pobila in jokala. Stolberg jo žive pogleda. "Vaša mati je bila .tako dobra, gospica Erlach in vi ste ]i ponolnoma podobni." Globok vatlih dvigne njene prsi. . "Tako zgodaj *em jo izgubHa. mnogo prezgodaj." da izpla^a aT,gieška ban^a "Zato se mi >imi»te. Otroke, ki svojo mater tako zgodaj;pa ^ ,bov(Hlo takoj ml,5. izgube, ie treba vedi:o pomilovati." -OTI funtf>v ,jterIin»ov T(^a "Vi ;te tudi kot ste mi povedali, zgodaj izgubili svojo * hflrrdža ie imel pri sebi mater zato veste. kako;m. je hudo." ^ |nn 15 M fe "Ila, z moio materjo je sla iz mojega življenja edina lju paterttu piše njegov živi jen je-pisec S Bryan. Na Coi^nt Streetu je imel ^ trajalo ve ji tu'o (Ivi o»tem je f i a zaj ov. ^ * 1 • ». 1 X. niaharadža zopet izginil in m- - je ^ 10 vrokn I »rer.. ,n b. pano,«., k- ^ ni)[ • - • -i v ' ' , . M ' - „ . , ___ . 1 . ________..______? tr^j .Vuhar. Poz^eie je knpil vec federalni Zato se najboljših dirkalnih koni in je napotil v WaKhington, da 'e a. N?>men aparat a je bil olajšati štetie ""lasov v zakonodajnih skupščinah. TV je poslanec za Tikal gun4b na svoji mi-?rici, je pjnnrat zabeležil njegov /?las. Edison je mislil, da bi jo »lednjič zopet videl, ko je prijaizno govorila z menoj. Vedno mi je bila vir vsega dobrega, lepega i« čistega, Domišljal ««m ii, kako mi napravil kako junaško delo, da bi z njenih Ii«i izvabil kak nasmeh. In samo, da bi postal vreden njene dobrote, *em Sel k našemu starenru učitelju in sem ga prosil, da me nauči vsega .kar zna." Nato ji pripoveduje, kako sta učitelj in njegova žena Vdtrejrla njegovi želji.. Nato pa nadaljuje: "Pcmeje >em včastti videl vašo mater z njeno hčerko, toda *e ji nisem upul priti blizu; v njeno •bliilno sem priee1 amo, ako je bila sama. Toda nekega dne ,ko je šla z vami rope.t na »»prehod in sem vaju obe nepričakovano zagledal pred seboj, tedaj me je poklicala. Tedaj sem imel že sedem-najat ali oaemnajst let. In zopet je ogovorila z menoj na svoj I ju be®ni vi način in Acm ji povedal, kaj sem se med tem časom naučil. Nato me je temeljito izpraševala in bil sem ponose«, da «em pred njo napravil ido-ušnjo.. Z menoj je govorila tudi angleško. Toda tedai sem v svojo žalost opazil, da je bila zelo bleda in bolna. Vam je zopet velela mi dati roko in vi 4te mi relrli: "Ali si ti ovit pridni fant, ki nikdar ne joka, £e se pobiie?" To Nem vam potrdil, vi ipa ete na svoj otroški na*m odgovorila: "Jaz pa vedno, jokam,, kadar kaj pobijam in «ato nisem piklma." In to je bilo »vse, kar sem govoril z vami. Tn onega, dne sem vašo mater zadnjikrat videl, ivmaki nato sem slišal, da je *elo bolna in da ne more več v gozd. Samo ob sončnih dneh so jo nosili na teraso. pod tuiim imenom se > udele- j 'nokazal svoj izum pristojni V\A ve'ikih mednarodnih konj- komH^. Aoarat ?e deloval gkih dirk. b-e~hibno. toda predsednik ko- Indorski n^haradža si je o- ^^ »umjtelin^ pojavil, gledal twli Ameriko, kjer kro-* avtomatiki stavec gla-ži še zdaj o njem mnogo zgodb, uepnkiaden. Namig- kaiterih maharadža sproti niti .nil Je» da Je 651,0 lzmed ne more ovreči. Vse pa čita in se jim od srca ameje, zlasti če čita o zckon^kih zvezah, ki naj bi jih bil sklenil v Ameriki. Tam so se našla tri podjetna deckle ta. ki trdijo, da so omože-na a indorskim m»haradžo. Eni so celo že dokazali ponarejanje dokumentov. Drugi dve pa še čakata, kdo ve na kai. Na svojih potovanjih. se da indorski maharadža le redko sporna ti. Izdaja se za siromaka, pri tem pa Lšee ljudi, prijatelje, katerim Ini lahko neomejeno zanepal in ki so mu Plasti po smrti ljubljene žene tako KRITIČNA STAROST PESNIKOV. • , j-f Nemški lir t i citirajo angleškega fl^i-atelja Jonlia Masefiel-da, ki meni, da je kritična sta-ro^ pesnikov 36. leto. Pa ne samo pesniki, temveč tudi glas-Keniki in dmgi ustvarjajoči ' ni d je nmVajo T>ogosto v tej starosti. Masefield utemeljuje f-voio trditev s statističnimi podatki. 36 let za duševnesra rie- v-ih bolezni. Tmli če so dobivali deienčki vitamine, se niso razviiali tako dobro, kakor bi -e bili. če bi bili dob*vali kravje mleko. Schwarzer nagla-da s svojim dognanjem nikakor neče omalovaževati koz-"eira mleka, ki ime svojo redil-n'*st za odrp^le. riknk^r p-i ni ^ripoTČ';ivo za dojenčke, kai-ti T>ri nilb Tv>inyiio kot rečeno, Škodljive posledice. SPANJE IN RAST ČLOVEKA. 28. juUja: Saturnia t Trat i 2». julija: Uaureninia ▼ Cherbourg Champlaiu T Havre AVGUSTA I. avgusta: Kurupa t Bremen 2. avgusta: Normami ie ▼ Havre Aqultauia T Cherbourg New York t Hamburg 5. avgusta: Con te <11 Sarola t Genoa 8. lie de France w Havre 9. Queen Mary t Cherbourg Uausa v Hamburg II. avguata: Bremen v Bremen 12 avgusta: Kex v lienon 15. avgusta: Nleu iv Amsterdam t Bolougne 10. avgusta: Oeutuscbland v Hamburg Apanje po-| lavca je tako rekoč že kritična j daljša človeku življenje. Go-j2* »tarost. men la zato. ker ie ri- tovo je na tem nekaj resnice.» T H ... , .1 Qtipen Mary v tem življenja teh ljudi poseb- Mi\r\} znano je pa, da sjpanje 04 avguata: "o nroot. S svo'i-m lastnim človeka tudi |>otegne. Točna) 11«. «ie France t n^traniim nlanip-nm se sežiga-! opazovanja na otrocih so po- 2«. avgusta: »o, pravi Ma-e field. . j kadila, da pmlaljša spanje te-K^^ T ^^^ I lerllo koostrukeijo povprečno | Bremen v Bremen ,za poldrugi centimeter To s«1- 30 avgusta: veda ne pomeni, da "bi ob pravilni prehrani otrok zrasel vsak idan za poldnigi centimeter, ker bi sicer zrasel v enem letu za pet metrov. . V spanju pridobljeni prim- Morda so v tej starosti že iz-nolni'i svojo življenjsko nalogo. T'e pa v teh letih ne umro. re izprememba njihovega značaja jasno pokaže. Tako nastane pri lirikih v teh letih nrelejn.. iz lirika postane epik, dramatik, e-ejist. Enak prerod v tei starosti vidimo tudi T»ri velikih slikarjih, tako pri Bembrandtu in Michelangellu. pa tudi pri glasbenikih, kakor so "Wagner. Beethoven in Verdi. Ti možje so ustvarili svoia Normandle Aquitanla Havre Havre Cherbourg •daljšanje televsa ponavljajoče *tek se namreč čez dan zopet se v spanju vsako noč, vpliva izgubi, kaiti telesno konstruk-|b!agode;no, lkajti s sprožče-*mio potlači v prvi vršiti sama njem mišic in razbremenitvijo teža telesa navzdol. Saj tudi okostnjaka oet videl, da me je b takim hrepenenjem vleklo do-Vaša mati in vače posestvo je vteleševalo mojo do-Ko pa sern ae vrnil Ln slišal, da bo vaše posestvo na »em se takoj odločil ga kupiti. Noga ne bi mogel ipustrti." (Nada I je vab je prihodnjič.) • potrebni. Drugi njegovi pri- tel j i in zn »nci pa trdijo, da išče meharadža drugo ženo. In nib6e 'bi ne bil presenečen, če bi nekega dne zvedel, da se fos domki maharadža vrača iz Ev-r<|pe z novo ženo, ali pa da fe je dal naieti kot mornar na tovorno ladjo. DoHer se pa ne bo vrnil v Indijo, bo delalo njegovo bivanje v Evropi hude najboljša dela šeTe po 36. letu. j noči do 2.50 cm. Toda to pe- ga telesa človek noč za -nočjo regent i ra in obnavlja porabljene telesne sile. . V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo - umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" BobhiJiEo Juaro 216 WEST 18th STREET. NEW YORK