IŠKI ŽUPNIK ANTON KOŠIR O MARUINEM PRIKAZOVANJU NA KUREŠČKU
»Cerkev nikoli ne bo rekla, ali gre za božji glas ali ne«
»Kraljica miru sem. Na tem kraju obnovite molitev. Tukaj se srečujete z tnojim in Sinovim Srcem«.
Te besede naj bi verniku, ki ga imenujemo kar s psev-donimom Šmaverski 10. februarja predlani na razvalil-nah cerkve na Kureščku spregovorila sama Mati Marija, in Kurešček je odtlej spet postal romarski kraj za stotine vernikov, ki bi se radi poklonili Devici Mariji.
Globoko verni Šmaverski, ki dotlej še nikoli ni njti slišal za Kurešček (nanj naj bi ga opozorila Mati Marija med njegovim obiskom v Medjugorju) je bil kasneje priča tudi Marijinega prikazovanja, in vsakokrat mu je ta pustila zdaj daljše, zdaj krajše sporočilo, v katerem je pozivala k spravi, molitvi.
»Hvaležna sem vsem, ki se odzivate mojim vabilom. Množica, ki v njej živite, potrebuje svetlobo, posredujte jo, bodite luč! Jaz, vaša Mati, sem z vami. Blagoslavljam vse in molim z vami za tiste, ki ste mi jih izročili. Ostanite moji zvesti otroci,« se je glasilo Marijino sporočilo pod improvizirano cerkveno streho na Kureščku 8. junija lani.
Mnogi jemljejo poročila o prikazovanju Marije in nje-nih skrivnostnih sporočilih kar najbolj resno, drugi s skepso. Kaj pa o vsem tem menijo v ižanski župniji, v katero sodi cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku? Župnik Anton Košir, ki uživa spoštovanje vernikov daleč naokoli pravi:
»Zasebna doživetja so vedno stvar posameznika. Cer-kev nikoli ne bo rekla, ali je to božji glas ali ni. Človek, lci vse to doživlja, je izjemno uravnovešen in globoko religi-
ozen v pristnem pomenu besede. Ne nastopa v javnosti, ne dela si nobene reklame. Tudi ljubljanski nadškof, ki je ponavadi do teh pojavov rezerviran, nima odklonilnega stališča. Sam pa za to nisem obdarjen«
Prvo svetišče, posvečeno Mariji. je menda stalo na Kureščku že v 15. stoletju. Spričo izjemne razgledne točke so v času turških vpadov na tem hribu kurili kresove in s tem opozarjali okoličane na turško nevar-nost. Po tem je hrib tudi dobil današnje ime - Kurešček (od glagola kuriti). Skozi stoletja so cerkev večkrat pozi-dali in razširili, v 18. stoletju pa je dobila baročni videz. Ze vizitacijski zapisnik, sestavljen pred skoraj 250 leti, omenja svetišče na Kureščku kot »cerkev Marije Kraljice miru«. Romarski značaj je cerkev ohranila vse do druge svetovne vojne, ko je bila cerkev laže poškodovana. Po vojni pa jo je skoraj povsem uničil zob časa. Vse poskuse, da bi jo obnovili, je preprečil tedanji politični režim.
Lani spomladi je naposled stekla pobuda za obnovo cerkve. Mojstri in prostovoljci so očistili ruSevine, obno-vili in dozidali stene, položili betonske oboke, stavbo pa prekrili z bakreno pločevino.
»Vesel sem, da je prišla pobuda iz cele Slovenije, da se je začelo obnavljati in da je cerkev zdaj spet pod streho. Ce bo vse posreči, bo do kraja letošnjega avgusta konča-na celotna obnova cerkve,« je zadovoljen z vsestransko skrbjo za zgodovinsko cerkveno zgradbo na Kureščku župnik Anton Košir. Naslednje sporofilo Matere Mariie pričakujejo 5. avgusta.
BRANKO VRHOVEC