U9 ftMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME D©M©VINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 23, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL/III avezniške čete prihajajo v Trst "iške in angleške če-^odirajo dalje v Ju-Ko Krajino. 'OR ZA TRST JE prenehal °n> 22. maja. — Ameri-angleške čete so se začele ^pikati iz severne Italijo proti jugoslovanski So zasedle že več višin in Nategi čn i h točk, ki jih Varii niso še okupirali. J1 jugoslovanske čete pri-e Po odhodu Nemcev v 3 krajino, so zasedle ve-ftlesta in trge. Feldmar-Xander je ukazal zasesti •Potem, ko je maršal Tito ne bo umaknil svojih V zaradi Trsta je pa oči-p^hal, ko so začele an-e ameriške čete prihaja-v izdatnem številu, ^aj maršal Tito pristal Zavezniki zasedejo Trst. j j0 odšel tudi feldmar-. Mer, vrhovni poveljnik : 'J1 čet v Sredozemlju, j ? ®el tudi načelnik geneza 8. angleške arma- J%nske čete s0 bile oči-Senečene. trdi poročilo, ^Ce,e prihajati v. Trst ,, in angleške čete v ta-| številu. Jugoslo-se je bralo na iko presenečenje, ven- . ^'e mirne. pravijo, da je njih : ^ o zasigurati si pristali v°v°z potrebščin okupa- V ,m v Avstriji in pa ^•eznice iz Trsta v A v- : lil 0 Je Tito privolil, zdaj naenkrat premislil. Se kaže, da se je zopet [C bo prepustil zavez-Julijsko Krajino in L°čividno je dobil za to I bossa Stalina. Nci so vzeli na otoku Jf včeraj maja. — čete 7. WVl*je so prodrle vče-^ Vonabaru, ki je do- 0 vzhodno krilo ja- ; Ue Preko otoka Okina- anci so mesto nasko-i^Jutraj še pred dnem. ,Je dva tedna počiva-Ue pa zopet stopila v ;|WCer v blatu in dežju. \t?.do sinoči sicer še ni \ ,'^ih rokah, toda vsa V/No, da Japonci ne • Admiral Nimitz |\he !tlesto v razvalinah, flivjj,^ imajo zdaj na oto- |JV'to je okrog 75,000 •io Je, zadnje dni je ovi-^ to"'0 v središču in na kt°rjih otoka. 1 za begunce sporoča, da so pri v 1 darove za slovenske ^ ^imu isledeči dobri Nvlf Miss SaJ°vic in j%Svat» vsaka po $5; dru-Srca Jezusovega, V^.Oražem; po $3: IhMa«12 ceste; Mrs. J J- Vidergar iz 1* Bajt iz Carry lKs£Val $L NaJlei>ša l\>aj in priporočali O' bi kaJ darovale reveže. NACIJI BODO DOBILI $30 NA MESEC IZ BANK Ameriške vojaške oblasti so v ; zasedenem delu Nemčije določile, da se zamrzne ves denar naci-jev v bankah in da morejo dobiti naciji samo po $30 na mesec : za življenje. . Amerikanci niso še začeli z delom, da se vrne naropano blago, ki so ga naciji nakradli po raznih deželah, njih pravim lastni- i kom naz£y. Najbrže bodo dobila to delo v roke civilna sodišča. Tisti Nemci, ki niso na ameriški listi zapisani kot naciji, smejo jemati iz bank po 1,000 mark na mesec, kar je v ameri- ; ški valuti $100. -o- Kakšen je položaj mesa v raznih mestih žirom dežele Chicago, 111. — V tem mestu, kjer so največje klavnice na svetu, večinoma vse mesnice zapirajo po dva ali tri dni v tednu, ker nimajo mesa. V New Yorku je polovica vseh mesnic zaprtih, črna borza je nekaj časa precej cvetela, toda župan La Guardia jo je večinoma uničil. V Philadelphiji so vodstva 15 velikih tovaren povedala uradu za vojno produkcijo, da se bo produkcija vojnega materiala zelo zmanjšala, če kafeterije ne bodo dobile mesa vsaj trikrat na teden. ' , V zapadni Pennsylvaniji svarijo premogarji, da bodo prenehali z delom, če ne bodo dobili mesa. Nek mesar v Kansas City je rekel, da ni že tri tedne videl nobene slanine. Newyorski župan La Guardia je svetoval vladi, naj vpelje po vsej deželi dneve brez mesa, kot J je to vpeljano v New Yorku za .j vsak torek in petek. I Kupujte vojne bonde! Na Japonskem vsakega zapro, ki sili za mir San Francisco. — Nek japonski vladni uradnik je izjavil, da se po Japonskem vedno bolj sliši glas za mir ter je zahteval, da se zapre vsakega, ki bi agitiral za mir ter s tem povzročal neslogo in nemir med narodom. Ta uradnik je general Nakano, ki je v pondeljek izjavil na radiu, da je kritični vojni položaj povzročil agitacijo za mir med narodom. -o- V najboljše! Danes praznujeta 35 letnico srečnega zakona poznana John in Mary Šega, ki imata prijazno farmo v Wadsworth, O. blizu Barbertona. Sinovi, hčere in prijatelji jima želijo še mnogo let zdravje in sreče. Razne vesli od naiih borcev -v službi Strica Sama Ernest Zore, SAO 2/C, sin Frank Zoreta iz 3518 E. 80. St. je doma na dopustu za 30 dni. Dospel je s Filipinskega otočja. Prijatelji ga lahko obiščejo na omenjenem naslovu. Ernest je prišel s svojim očetom v naš urad ter nam povedal, da je redno prejemal Ameriško Domovino na daljni Pacifik, časopis mu je lajšal težavno vojno službo ter ga točno informiral o vsem, kar se je važnega godilo doma v Clevelandu. m m na 112. polk inženirjev je odpustil več vojakov, ki imajo svoje zahtevane točke, med temi je tudi Sgt. James Gornik, 1014 E. 63. St<, ki je dospel iz taborišča Atterbury, Indiana. Vojni oddelek poroča nadaljna imena ameriških vojakov, ki so bili osvobojeni iz nemškega ujetništva. Med 28 Clevelandčani je tudi Pvt. Frank J. Debelak iz 893 E. 75. St., ki je bil v nemškem ujetništvu od 8. januarja. Zdaj je že na potu domov, n » « Mr. in Mrs. Frank Arko iz 1012 E. 77. St. sta prejela V-pošto od svojega sina Pfc .Anthony Arko, da je zopet na varnem in na potu domov. Bil je v nemškem ujetništvu od 23. ja-nparja letos. aa Ra «ti S/£gt. Frank :E. Terček /iz 15706 Holmes Ave. je bil odlikovan s posebnim citatom za vzorno obnašanje v svoji službi, že prej je bil odlikovan z bronasto zvezdnato svetinjo. V armadi se nahaja od marca 1943 in preko morja od decembra 1943. Sedaj se nahaja z ameriško armado \ Franciji. Obvestilo o tem odli-! kovanju je prejela od vojaškegt poveljstva njegova sestra, Miss Josephine Tercek. JAPONCI so mm bombe V AMERIKI Baloni iz papirja so prinašali zažigalne bombe na naš zapacL Washington. — Mornariški in vojni oddelek sta dala zdaj v javnost, da so spuščali Japonci papirnate balone na zapadne kraje Zed. držav, ki so potem spustili zažigalne bombe na ne-; naseljene kraje. To se je vršilo! že več mesecev. Stroga cenzura je dozdaj dr-' žala to stvar tajno. Izjavljajo,1 da te bombe dozdaj niso napravile nobene škode. Važno pa je, j da ljudje zdaj od tem zvedo, ker i so lahko še kake bombe, ki so cele. Posebno je nevarno, da jih ne bi našli šolarji, ki bodo ob počitnicah pohajali po gozdovih in gmajni. Vendar velja to svarilo samo za kraje, ki leže zapad-no od reke Mississippi. Oblasti mislijo, da je glavni namen teh bomb zapaliti gozdove. Kdor ne zna ravnati s takimi bombami, naj se je ne dotakne. Toda vlada apelira na narod, naj ne izda nihče kraja, kje je tako bombo našel, če bi slučaj no naletel nanjo. To je potrebno, da ne izve sovražnik, ki bi rad vedel, kje so bombe padle in kakšno škodo so napravile. -,—o-- Stroje za košenje trave zopet izdelujejo Washington. — Urad za vojno produkcijo je dvignil prepo-. red za izdelovanje strojev za košenje trave. Prej je urad izjavil, da bodo prvi novi pralniki najbrže že dosegli trg kasno letos. -o--— Dr. Mally je še bolan Slovenski zobozdravnik dr. James W. Mally je še vedno bolan v Glenville bolnišnici, dasi se mu je zdravje obrnilo nekoliko na bolje. Toda obiski pa še redno niso dovoljeni. Kampanja za 7. vojno posojilo v teku V Greater Clevelandu se vrši zdaj kampanja za prodajo vojnih bondov v 7. vojnem posojilu, kot se to vrši po vsej deželi. Vla- - da, ki prosi narod za ta denar naposodo, ga bo f^vfe^taOftlWl: v prvi vrsti rabila> da izp'aca doslužene vojake. ^gSfc^—y j Precej nad en milijon vojakov bo odpuščenih HjP^V/ j iz armade, kjer so doslužili svoj rok. Njih pla- jgpfiw/ ča do zadnje ure v službi Strica Sama in bonus. mjmJ^t ki so ga deležni, vse to bo stalo vlado milijone ŠT.'/1^ rM IT-Tm Vsak naJ kuPi vojnih bondov kolikor le ' more. Nfe samo, da bo s tem pomagal vladi v tem kritičnem času, ampak bo storil s tem tudi sebi dobro, ker ta denar bo njegov prihranek za deževne dni. Varno posojilo in dobre obresti — tako pravi Stric Sam svojim upnikom, ki mu posodijo denar. Da se kampanja bolj poživi, imamo razne propagandne prireditve, ki so vselej zanimive. Tako bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. junija, razstavljen na clevelandskem letališču bombnik B-29 in sicer eden izmed onih, ki se je dejansko udeležil napada na Japonsko. Bombnik bo z vso opremo in polno posadko. Da je tak bombnik zanimiv za pogled, se razume, saj je treba $600,000, da se ena taka zračna trdnjava zgradi. Vsak si bo lahko ta bombnik ogledal na omenjena dneva. Tista dneva bo pa v Clevelandu še druga zračna bojna sila, kot je potrebna za pobijanje sovražnika. Ta zračna armada bo najprej letela nad Clevelandom, potem se pa spustila na tla na letališču, kjer si jo bo lahko vsak ogledal. Videli bomo tam lahko tudi jadralnike in zračna armada bo vprizorila navidezni napad na sovražno deželo s padalnimi četami, bombniki, bojnimi letali in jadralniki. To bo oba dneva, 2. in 3. junija. V petek 1. junija bo pa ob osmih zvečer v mestnem avditoriju glasbeni in pevski program, ki bo trajal dve uri. Igrala bo mornariška godba in nastopili bodo najboljši pevci- Vstopnina bo popolnoma prosta. j CHURCHILL ODSTOPIL! Radio je danes zjutraj naznanjal, da je angleški ministrski predsednik Winston Churchill podal kralju svoj odstop od vlade. Vzrok je baje to, ker razne politične stranke zahtevajo volitve, ki jih ni bilo še v Angliji le kom vojne. -o- Štiri divizije iz Evrope so odbrane za vojno na Pacifiku ; Parzi. — Glavni stan naznanja, da so bile odbrane sledeče ameriške divizije, da bodo posla- , ne na Pacifik: 69, 97, 85 in 104; ( vse te so pehotne divizije. Vračale se bodo preko ameriškega 1 kontinenta, kjer bodo dobili vo- j jaki najprej dopust. Ameriška zračna sila je že za- . čela pošiljati svoje bombnike na-1 r zaj v Ameriko. Moštvo, ki bo', dospelo^ ž njimi domov, bo dobi-i! 10 najprej 30 dni dopusta, nato i( bodo pa zopet začeli s treningo j ^ za vojno na Pacifiku. Bombniki, | vsi štirimotorni, bodo pa po- j | pravljenj ter nato porabljeni na , Pacifiku. x ' Vsak teh bombnikov, ki priha- " jajo domov, ima 10 mož posadke | ( in 10 vojakov kot potnike. novFgrobovi ; Marion Penko ^ Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 14724 Westropp s Ave. Marion Penko, stara 57! j let. Pogreb- ima v oskrbi Žele-12 tov pogrebni zavod. Cas po-' c greba in drugo bomo sporočili 1 jutri. ,J| William J. Mazie i Staršem Joseph in Alberta f Mazie je včeraj zjutraj umrli dva meseca star'sinček William 1 r ;Joseph. Starši stanujejo na |r 15028 Cardinal Ave. Materino j dekliško ime je bilo Berlan. c Poleg staršev zapušča brata č Josepha. Pogreb bo v petek po. c poldne ob 1:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev * Marije Vnebovzete na Holmes s Ave. ob dveh in na Kal vari j o. jc John Legan jc Po dvotedenski bolezni je!1 umrl včeraj popoldne ob petih!J John Legan, po domače Vencel-j1 nov, stanujoč na 7803 Aetna j1 Rd. Bil je star 54 let in cloma' iz vasi Praprot pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameri- ' ko pred 40 leti. Zapušča sino- ' va: Sgt, J»ohn v Nemčiji in Frank, hčer Ano Proboski in . arata Franka. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoli- r atovega* pogrebnega zavoda v j cerkev sv. Lovrenca in na Kal- r varijo. Naj počiva v miru, pre- , ostalim sožalje. j -o--j Japonci so mobilizirali vso mladino nad 12 let ; San Francisco. — Radio iz i Tokia je javljal, da je bilo na f Japonskem mobiliziranih 20,- ( 000,000 šolarjev za obrambo do- : movine, ker to zahteva skrajno 1 kritičen položaj. Dalje je japonski radio izjav- ■ ljal, da ni Japonska ponudila ' nobenega miru niti Angliji, niti ■ Zed. državam. Dijaki bodo dobili v šoli polno vojaško treningo, da bodo v slučaju potrebe takoj sposobni za na fronto. V Tokiu b0 vsak, ki je star več kot 12 let prisiljen služiti pri prostovoljcih. Za ženske je i najvišja starost v tem kofu 45 let, za moške pa 65. i nad 30 let starih NE bodo klicali V ARMADO i --— i To se pravi takih, ki so pri važnem delu. Klicali bo-„ do pa večje število mlajših, kakor trdijo v Washingtonu. Washington, 22. maja. — Urad za obvezno vojaško službo naznanja, da takih, ki so stari 30 let in več, ne bodo klicali več v armado, ako so zaposleni pri važnem delu. Istočasno pa urad naznanja, da bodo zdaj klicali več mlajših novincev. General Hershey, načelnik tega urada, je naznanil, da take, ki so stari od 30 do 37 let, ne bodo klicali, ker se jih radi končane vojne v Evropi ne potrebuje. Toda naborna komisija mora vedeti, če so pri važnem opravilu. V juliju bo armada tudi znižala kvoto novincev za kakih 25%. Torej jih bodo klicali kakih 90,-000 na mesec, dočim jih zdaj kličejo do 120,000. Gen. Hershey je tudi naročil nabornim komisijam, naj takoj pregledajo listo tistih,' ki so v 4-F in ki so v starosti med 18 in 25 leti. Morda je kateri teh zdaj sposoben za vojaško službo. Status za one, ki so med 26 in 29 leti je isti kot dozdaj. One, ki niso v važni službi, se pokliče v armado. Armada pravi, je rekel gen. Hershey, da potrebuje več novincev pod 30 leti. Važno delo za one nad 30 leti smatrajo: vojno produkcijo, delo na farmah, delo za narodno zdravje, varnost in porabnost za občino. -o--i Nemci so dokaj dobro prehranjeni in oblečeni 1 Washington. — Pomožni vojni tajnik Patterson, ki se je vr- ! nil z evropskih in pacifičnih bojišč pravi, da je nemški narod dobro prehranjen in dobro oblečen in da je podeželje skoro nedotaknjeno od vojne. * Glede zaposlitve nemških delavcev je svetoval Patterson, naj se jih predvsem zaposli s tem, da počistijo Francijo in druge dežele min, ki jih je posejala nemška armada pri umiku. To je skrajno nevarno delo, torej naj ga opravi tisti, ki je to napravil. Povedal je tudi, da imajo Francozi pripravljene štiri div— zije, da jih pošljejo proti Japoncem, kadar bod0 dali besedo zavezniki. -o- Praznovanje srebrne poroke Jutri bosta praznovala 25 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Vincent Si-mončič iz 3563 W. 65. cesta. Slovesna sv. maša bo darovana v ta namen v cerkvi sv. Bonifacija na zapadni 54. cesti. V zakonu so se jima rodili sledeči otroci: Ana poroč. Bizjak, sin Cpl. Vincent in sin Pfc. Frank, oba zdaj na Pacifiku, Vincent na Marian-skem otočju, Frank se pa bori na Okinawi, oba pri koru marinov, sin John je pa še doma. Kratek čas jima dela vnukinja Mary Jeanne, dočim se nahaja zet Cpl. Ralph J. Bizjak z ameriško armado v Italiji. Otroci, sorodniki in številni znanci jima želijo vse najboljše in čestitikam se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnogo let zdravja in sreče! Seja skupnih društev Nocoj ob osmih bo seja skupnih društev fare sv. Vida v pro. , štorih nove šole. Zastopniki in zastopnice naj se udeleže v veji ikem številu. V Evropi ne gre vse tako gladko med Rusijo in zavezniki San Francisco, 22. maja. — Danes je nagloma odšel s konference Združenih narodov državni tajnik Stettinius, ki je hitel k predsedniku Trumanu na važno posvetovanje. Ta posvet, kot nekateri trdijo, nima nobenega opravka s to konferenco, ampak z zapletljaji v Evropi. Treba je končno določiti, če bodo vsi trije zavezniki okupirali Berlin, kot so se dogovorili Roosevelt, Churchill in Stalin. To je zdaj zadelo na ovire. Treba je že enktat rešiti tudi vprašanje Poljske ter določiti, če bodo vse tri velesile okupirale Avstrijo, kot je bilo tudi določeno, a ima zdaj tam svoje čete samo Rusija. Konferenca v San Franciscu, upajo, bo zaključena začetkom junija. -:o- Vojaštvo je dospelo i Chicago, kjer je stavka voznikov Chicago, 111. — Iz Fort Custer, Mich, je dospelo 700 vojakov, ki so se utaborili pred Chicago ob jezeru, čakajo samo povelja iz VVashingtona, da greda v mesto, kjer se vrši stavka unijskih voznikov trukov skoro en teden, vsled česar je zastal skoro ves dovoz živeža in vojnega materiala. Kakih 6,500 voznikov je na stavki. Vojni delavski odbor jim je ukazal, da gredo na delo. predno vzame njih zadevo v pretres. Stavkarji zahtevajo krajše delovne ure in več plače. Dve ekspresni družbi sta vložili tožbo proti uniji, vsaka za $1,000,000 radi škode, ki jima je povzročila stavka. -o-- Na operaciji Mrs. Frances Okičkj iz 1076 E. 74. St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je v pondeljek prestala težko operacijo. Zdravje se ji polagoma obrača na bolje in obiski so že dovoljeni. Popravljalnica čevljev Anton Rožar, 15406 Calcutta Ave. naznanja starim in novim odjemalcem, da je zopet odprl svojo popravljalnico čevljev na gornjem naslovu. Toplo se priporoča rojakom. IZBRANI UJETNIKI GREDO LAHKO DOMOV V RAJH Pariz. — Zavezniški glavni stan naznanja, da so bili odpuščeni izbrani nemški vojni ujetniki in se lahko vrnejo dorpov v Nemčijo, kjer bodo delali na kmetijah in v tovarnah. Med odpuščenimi je tudi mnogo žensk, ki so bile dozdaj \v ujetništvu. Odpustitev ujetnikov ie ukazal o-en RisenVinwfvr "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAME0 DEBEVEO, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 062« Cleveland S. Ohio. _____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland, do txxStl, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclb: Celo leto $6-50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 'cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. S. and Canada, $3 60 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4 00 far 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $0.60 per year; $3.50 for 6 month«. $2.00 for 3 month«. \ Single copies 3 cent«. * Entered a« second-class matter January 6th, 1009. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. No. 119 Wed., May 23, 1945 Ali bodo Primorsko zapartizanili? To vprašanje smo že svoječasno postavili v našem listu. Poudarili smo takrat, da bodo o Trstu in slovenski Primorski končno govorili vsi veliki zavezniki. Zato je treba, da se vse informira in skuša povsod ustvariti Jugoslaviji in temu življenskemu vprašanju Slovencev ugodno razpoloženje. Nobena tajnost ni, da primorsko in koroško slovensko vprašanje nikoli ni našlo mnogo razumevanja v ameriških in angleških vodilnih krogih, ki so bili vedno naklonjeni Italijanom. Amerika je ustvarila po zadnji svetovni vojni proti Slovencem naravnost predsodek s tako imenovano Wilsonovo črto, ki bi pač dala nazaj našemu narodu Notranjsko in nekaj Istre, ki pa, bi glavni del Primorske prisodila Italiji. Treba bi. bilo tedaj delati na tem, da se ustvari dobro razpoloženje za naš narod v starem kraju zlasti pri zapadnjih dveh velikih zaveznikih. Žalibog odločilni slovenski krogi okrog SANSa niso hoteli poslušati naših nasvetov. Niso hoteli razumeti, da je treba v Ameriki pri Amerikan-cih delati za pravo rešitev tega vprašanja. Nasprotno: Vse so postavili na eno karto, to je na komunistično Rusijo. Ti krogi so se tudi trudili, da bi Ameriki dokazali, da je v Jugoslaviji edina pomembna oseba komunist Tito, da je njegovo partizanstvo malodane isto kot jugoslovanstvo in da računajo le na pomoč in zaslombo sovjetske Rusije. S tem so odbijali ameriško javno mnenje, ki ne mara komunizma, in oficijelne kroge, ki se niso dali varati, da je za par-tizanstvom čist komunizem, ter tako naravnost igrali Italijanom v roke. Eden voditeljev SANSa Lojze Adamič, je celo nasedel italijanskemu voditelju Salveminiju, da je z njim obravnaval tržaško vprašanje pri "okrogli mizi's kot "odprto vprašanje" in vlil Ameriki dvom, da je to vprašanje za gospodarsko in politično življenje Slovencev vitalno. Če je namreč to vprašanje slovensko narodno vprašanje, ga ne moremo prepuščati kakim negotovim kombinacijam, slone-čim na mednarodnem komunizmu. Ali naj res Italijan govori odločilno pri tem našem vprašanju zato, ker je slučajno komunsit kot jugoslovanski partizan? Tisti krogi, ki so v imenu SANSa trdili, da govore za Slovence v Ameriki,.so tedaj usodepolno zvezali slovensko narodno vprašanje s komunističnim partizanstvom. V zadnjih dneh je postalo vprašanje Trsta eminentno mednarodno vprašanje prav radi partizanske taktike. Komunistično partizanstvo namreč ne pozna tega, kaj se pravi dati in držati besedo, ker ne pozna nobenih moralnih zakonov. Pri njih je vse močna roka. Tito se je za partizane dogovoril v februariju z vrhovnim komandantom zavezniških čet v Sredozemlju, da zasedejo Primorsko razen Reke in njenega, ozadja angleške in ameriške čete do končne odločitve na mirovni konferenci. Toda Tito ni držal besede. Poslal je proti svoji besedi čete na Primorsko, Amerika in Anglija pa sedaj zahtevata, da jih umakne. Tako je nastal mednaroden spor. Ameriška zahteva je postavljena v takem tonu, da gotovo ni v čast Jugoslaviji. In angleški maršal Aleksander, kateremu je Tito snedel dano besedo, je označil tako postopanje za enako obnašanju kot so ga imeli Hitler, Mussolini in Japonci. Pri teh krogih ni držala beseda. Ti so računali samo na silo. Podobno je delal po besedi angleškega maršala Tito. Ta sedaj mešetari, da bi vsaj delno zmagal v tem sporu. Na ameriško noto je odgovoril tako, da se izmika. Toda Amerika je že povedala, da se s takim izmikanjem ne zadovolji. Ne moremo še vedeti, kakšen bo izid tega spora. Ru sija, od katere je sedaj Jugoslavija čisto odvisna, še ni pokazala svojih kart. Morda ruska zaslomba Tita reši iz zagate, v katero je zašel. To pa je gotovo, da je napačno Titovo postopanje dvignilo javno mnenje Amerike proti Jugoslaviji Vprašanje Primorske je postalo vprašanje, kjer se merita diplomatska moč zapadnih demokracij in komunističnega bloka, ki ga je ustvarila Rusija. Amerikanec danes gleda na to vprašanje kot vprašanje, ali bo postavljena meja komunističnega bloka, katerega se boji, dalje proti zapadu ali dalje proti vzhodu. Ameriška javnost, ki ni imela, kot smo rekli, nikoli posebnega razumevanja za slovenske zahteve, je sedaj proti Titu in proti Jugoslaviji in s tem hote ali nehote proti največjemu slovenskemu življenskemu vprašanju. Tu-kajšni partizanski prijatelji so tako gonili proslavljanje Tita, da danes ameriška javnost ne zna ločiti Jugoslavije od par-tizanstva in od Titovih napak. Naj se tedaj trenutno razvije tržaško vprašanje kakorkoli, uspeh partizanske gonje v Ameriki je„ da bodo imeli primorski Slovenci proti sebi ameriško javno mnenje, ko se bo obravnavalo to vprašanje na mirovni konferenci. To je posledica SANSovega dela za partizanstvo v Jugoslaviji. Namesto narodnega dela se je delalo strankarsko komunistično. Pri vsem tem se Italijani smejejo. Hvaležni so partizanom, da dražijo Ameriko in Anglijo proti sebi in da bosta ti dve toliko bolj gotovo na odločilni mirovni konferenci proti . Slovencem ugodni rešitvi primorskega vprašanja. Ameriški partizani so v svojo neumno taktiko igrali samo Italijanom v roke. Nas, ki se živo zavedamo, kaj pomeni Primorska in T;st za Slovence v starem kraju, boli ta partizanska pogubna taktika. Zakaj podpiše Tito dogovor, če ga ne misli držati! Tako nas sramoti pred celim svetom. In to pred sve- tom, ki bo enkrat odločal o narodnem življenju ali narodni smrti primorskega slovenstva. Naše pravične zahteve bi najlažje zmagale po pošteni in odkriti poti. Računati samo na silo se res pravi delati tako, kot sta delala Hitler in Mussolini. Pa se je vse na nepoštenju zgrajeno podrlo. Hudo nam je tudi, da odločilni faktorji okrog SANSa niso spoznali, kaj je v resnično korist primorskih Slovencev. Niso in niso hoteli prav razumeti svojega dela zlasti za Primorsko in Koroško. Vse jim je bila'notranja revolucija v Jugoslaviji, vse jim je bila zmaga komunističnega partizanstva — kot da se s tem v Ameriki dela za rešitev primorskega in koroškega vprašanja. Ko gledamo novo nevarnost za slovenstvo v starem kraju se z grenkostjo in strahom vprašujemo: Ali nam bodo tako imenovani narodni voditelji Primorsko res definitivno zapartizanili? Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte (Nadaljevanje) V izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, v njenem vrhovnem vodstvu imajo večino in vso besedo komunisti, med njimi znani mednarodni agent je in plačanci Kominterne, kakor: Boris Kidrič, Aleksij Baebler, Edo Kardelj, Lovrenc Kuhar, Franc Leskošek itd. Tajnik izvršnega odbora OF, to je glavni njen funkcionar, je tajnik slovenske komunistične stranke Edo Kardelj - Krištof. Ta je glede vseh odlokov vodstva OF pošiljal kot glavni funkcionar komunistične srtanke še uradna navodila, kako naj te odloke podrejeni organi izvajajo, da politična linija in vpliv komunistične stranke ne bosta trpela. 4. Vsa organizacija OF je izvedena strogo po komunističnih načelih in načinih: Trojke, terenski pododbori, rajonski odbori. Njena oborožena krdela se imenujejo "partizani," to je pristaši komunistične stranke. Na vseh količkaj vodilnih mestih, partizanskih e-dinicah, terenskih odborih itd so sami komunisti, člani stranke. Vsaka edinica mora imeti komunistično .celico, kjer sta komandant in politični komisar le navadna člana, glavno besedo pa ima tajnik celice. Kar ta odloči, to mora komandant in komisar izvesti! 5. Uradno glasilo Osvobodilne fronte je "Slovenski poročevalec," že v bivši Jugoslaviji glasilo. komunistične stranke. Njegovo pisanje in stališče do vseh vprašanj: do vojske, do bivše Jugoslavije itd, razločno kaže, da je njegova linija, torej linija OF, docela komunistična. 6. Osvobodilna fronta je obenem s političnim uporom skušala izvčsti tudi socialno revolucijo — po komunističnih načelih. O tem pričajo krvavi dnevi "republik" v Loški dolini, Žužemberku, Dobrepoljah, Gabrju itd. * 7. Osvobodilna fronta je svoj glavni boj od vsega začetka in z vsemi silami in sredstvi usmerila samo proti idejnim nasprotnikom komunizma, slovenskim katoličanom, katoliškim .ustanovam, veri in Cerkvi ter proti kmečkemu ljudstvu kot naravnemu nasprotniku komunizma in revolucije. Dokaz: U-mori vodilnih katoličanov v Sloveniji, pokolji najpoštenej-ših in najvernejših kmečkih družin. 8. Osvobodilni fronti so se iz bivših slovenskih političnih taborov pridružile tiste skupine, ki so bile levičarsko ali komunistično pobarvane: levičarski del Sokolov, "krščanski" socialisti itd. t>a je cilj Osvobodilne fronte bil uničenje slovenskega ljudstva, dokazujejo naslednja dejstva: a) OF je z vsemi sredstvi skušala zanetiti splošni politič- ni u-por in socialno revolucijo 'med Slovenci tedaj, ko je z o-1 žirom na splošni položaj v Ev-roji bilo to naravnost blazno in ko ni takih poskusov tvegal noben drug narod, niti francoski, kjer je komunizem tik do vojne imel močno besedo. Za majhen narod, kakor smo Slovenci, pomeni vojna ali revolucija uničenje. Uničenju po vojni smo nekako ušli, zato nas je OF skušala iztrebiti z revolucijo. b) Osvobodilna fronta je za zrevolucionirane in torej za u ničenje vsega naroda uporabi la vsa sredstva: agitacijo, pre računjeno na nacionalna čustva, spomine na nekdanjo državo, laži o bližnjem koncu vojne, o neizmerni socialni sreči, ki nas čaka, o mogočnih zaveznikih. c) Ko je poslabšanje politic nega stanja z ukrepi oblasti glede konfinacij, internacij, o uvedbi vojnega sodišča, o talcih, o raznih omejitvah in nazadnje z uvfedbo vojnega stanja in temu odgovarja očih re-presalij odprlo oči celo zapeljanim; ko so posledice dela OF bile že krvave in kričeče, ni njeno vodstvo nehalo s svojim pogumnim delom, kakor bi bilo moralo, če bi bila v tem gibanju vsaj trohica idealizma ali narodne zavesti. Spustilo se je v nove blazne avanture ter z vso silo svojih pobesnelih komunističnih tolp udarilo po slovenskem ljudstvu in slovenskem narodnem imetju, da bi Slovence k revoluciji prisililo. Ker je ljudstvo komunstičini obraz in komunistično vodstvo Osvobodilne fronte spoznalo, mu ni maralo slediti. Zato je padlo po njem komunistično maščevanje z vsemi strahotami: požigi vasi, pokolji posa-mesznikov, družin in skupin, denuncijacijami, blaznim in brezobzirnim uničevanjem vsega ljudskega imetja. Čemu je služilo vse to delo, če ne načrtnemu uničenju slovenskega ljudstva? To ljudstvo se je zavedalo, da pomeni vstaja in revolucija Osvobodilne fronte uničenje, zato se ni hotelo pridružiti. Zato ga je Osvobodilna fronta začela načrtno trebiti in uničevati. Znašlo se je med dvema ognjema in ostala mu je ena sama pot, če se hoče ohraniti. Ta pot je samoobramba. Obramba življenja, obramba doma, obramba verskih in kulturnih svetinj. Osvobodilna fronta ga je k temu prisilila . po letu dni gorja, trpljenja in umiranja. Neizpodbitne dokaze o tem podaja v naslednjem ta knjiga. V Ljubljani, X. feb. 1943. Priprava revolucije Takoj po vstopu Sovjetske Rusije v vojno se je začelo po slovenskih deželah organizirati takozvano "Osvobodilno fronto." Osnavljali so se razni tajni odbori, delili na skrivaj le- taki, ki so vsi pozivali, naj se Slovenci složno organizirajo v Osvobodilni fronti za borbo "proti okupatorjem." Po zidovih in ograjah so se pojavljale vedno bolj pogosto kratice "0-F." Čez nekaj časa je bilo ta-korekoč vse ljubljansko mesto počečkano s temi napisi, ki so ustvarjali videz, da stoji za Osvobodilno fronto vse mesto. Organizatorji Osvobod i 1 n e fronte so svoje gibanje v začetnih mesecih skrbno odevali v plašč narodno - osvobodilnega boja. To kaže tudi ime "Osvobodilna fronta." Mnogim ljudem sq njihovi pozivi ugajali in ljudske simpatije , so dan za dnem bolj uhajale na njihovo stran. Medtem ko so voditelji "Osvobodilne fronte" pozivali narod po svojih letakih in drugem skrivnem tisku, naj se vsi zedinijo okrog njih, so že imenovali izdajalca vsakogar, kdor bi nasprotoval njihovemu gibanju. Proglasili so Osvobodilno fronto za edinega narodnega predstavnika Slovencev. Toda nesporazum ni mogel ostati dolgo skrit pred očmi ljudstva. Kakor drugod se je tudi pri Osvobodilni fronti kaj kmalu pokazala resničnost izreka: po njih sadovih jih boste spoznali. Že to, da se je Osvobodilna fronta pojavila šele po vstopu Sovjetske Rusije v vojno, je dalo od prvih začetkov misliti, da se zadaj za njo skriva vodstvo komunistične stranke. Poznavalcu razmer je to moglo biti tudi kaj kmalu jasno zaradi taktike, ki jo je ubrala Osvobodilna fronta. Dočim so se bivši predstavniki slovenskega javnega življenja postavili na stališče, da je treba z odporom čakati in ostati zaenkrat miren, ker ni uptfti na uspeh, je Osvobodilna fronta proglašala mirno obnašanje do o-kupacijskih oblasti za izdajal-stvo in hujskala Slovence na aktiven odpor. Že iz tega zadržanja Osvobodilne fronte je vsak le malo poučen Slovenec lahko sklepal, da je njeno vodstvo v rokah ljudi, ki namenoma ne upoštevajo sklepa bivših slovenskih voditeljev in napravi j a jo zmedo v narodnih vrstah. Imena voditeljev Osvobodilne fronte so se kajpak silno skrivala; ogorčeno so zavračali trditev, da vodi Osvobodilno fronto komunist ična stranka. Propagandisti Osvobodilne fronte so zatrjevali na vsa usta, da je njihovo gibanje zgolj narodno gibanje, ki nima s komunizmom prav nobene zveze. Izvajali so strastno agitacijo po Ljubljani in po deželi. Povsod so ustanavljali odbore Osvobodilne fronte in njihove odseke. Zlasti so takoj ujeli na svoje limanice precej izobraženstva in delavstva, ki sta bila že prej močno pod vplivom komunizma, ali bolje, organizirana v k o m u n i s tični stranki. Kakšen je bil dejansko cilj Osvobodilne fronte? Že leta 1938 so voditelji slovenskega komunizma (Edo Kardelj, Kidrič, Baebler, Kuhar in drugi) dobili od Kominterne v Moskvi navodilo, da se vrnejo v domovino in da pripravljajo tla za oborožen nastop partizanov. že takrat je bil namreč na vidiku nemško - sovjetski spopad, že takrat je vodstvo Kominterne v Moskvi računalo, da bodo dežele na Balkanu zasedene in da bo tedaj dana rhožnost, da komunistična stranka razvije pod pretvezo narodnega osvobodilnega boja revolucijsko delovanje, ki naj bi ob koncu vojne predstavljalo že zadnjo fazo, namreč prevzem oblasti in upostavitev komunistične diktature. Resničen cilj slovenske Osvobodilne fronte je bil torej ta: pripraviti tla za upostavitev komunistične diktature. Isti cilj so imeli srbski partizani, isti cilj imajo tudi hrvatski partizani v svoj borbi. Ker pa so na splošno ljudje proti komunizmu in jih odkrita propaganda ne bi privlačevala, so komunisti svoj pokret povsod odeli v obleko narodno - osvobodilnega boja, ki je za ljudstvo veliko bolj privlačen in zapeljiv. Zato je tudi slovenska komunistična stranka takoj po nastopu nem-ško-sovjetskih sovražnosti razvila svoje delovanje v narodnostnem smislu. Celo mnogim dobro poučenim se je zdelo, da so najbolj vidni komunisti kar čez noč opustili svoje komunistično mišljenje in se prelevili v goreče nacionaliste. V resnici so to naredili le radi tega, da bi vrgli ljudem peska v oči in pridobili čim več pristašev za komunistično stvar. Znano je tudi, da se je vsa komunistična mladina prostovoljno javila v bivšo jugoslovansko vojsko ob izbruhu sovražnosti med Italijo in Jugoslavijo, čeprav je bila komunistična stranka do zadnjega strastna sovražnica bivše Jugoslavije. Isto je storil tudi Boris Kidrič. Ko so ga radi tega vprašali, kako spravi v sklad svoje prostovoljstvo in pa letake, ki jih je nekaj dni prej dal trositi po Ljubljani in ki so huj-skali na upor proti oblasti, je cinično izjavil, da je bila le taktična poteza. V resnici so se komunisti javili v polnem številu v vojsko zato, da so ob razsulu lažje kupičili in skrivali orožje, kar se jim je v precejšni meri tudi posrečilo. Cilj Osvobodilne fronte je bil torej že določen najkasneje leta 1938., ko so komunistični voditelji dobili ukaz pripravljati na oborožen nastop članov komunistične stranke. Ker pa komunizem večino ljudi odbija, so zato čakali priliko, kdaj lahko svoj revolucionarni pokret oblečejo v odevalo nacionalizma in borbe za neodvisnost naroda. Nameni slovenske Osvobodilne fronte so bili torej že v pozni jeseni leta 1941 Slovencem dobro znani. Nič več ni bila to skrivnost, da se za partizanskim gibanjem skriva vodstvo komunistične Stranke in da sta si komunistična stranka in Osvobodilna fronta eno in isto. A vendar so bili mnogi še vedno zaslepljeni. Komunistom se je posrečilo s spretno taktiko zbrati okrog sebe nekaj političnih struj, zlasti takih, ki so njih voditelji že prej stremeli po boljših položajih in so v Osvobodilni fronti videli nekako odskočno desko za svoje častihlepne namene. Žal so komunisti pridobili tudi nekaj takih, ki so se prej prištevali v vrste iskrenih Slo-venlcev, pa jlih je nenaden blesk OF premamil, da niso znali več jasno gledati. Bili so tudi taki, ki so v svoji notranjosti že prej odpadli ter sedaj poiskali pitifiko, da so pristopili k nasprotnikom krščanstva "in naroda. (Dalje prihodnjič) -o--- Znižanje cen za sintetične avtomobilske plašče Washington. — Price administrator Chesto Bowles je naznanil, da bodo avtomobilski plašči iz sintetičnega kavčuka za osebne avtomobile in motorje civilnim kupcem na razpolago od 45c do $2.20 ceneje. Od 1. maja naprej so bile namreč predpisane nižje maksimalne cene za prqdajo na drobno. Istočasno so bile tudi znižane cene plaščev velikih tovornih avtomobilov in avtobusov, in sicer za 7 in pol odstotka. G. Bowles je dejal, da je s tem predpisom padla cena avtomobilskih plaščev na svojo najnižjo stopnjo od začetka leta 1942 sem. (OWI). ■-o- Prva očala Kraljica Elizabeta je bila e-na izmed prvih oseb, ki šo nosile očala kot jih nosimo dandanes. To so bila namreč očala, ki so počivala samo na nosu — ščipalniki. Dotelj so vporab- g*>83 ljali očala, katera jebil° držati z roko predočnu^ m ' Dobili se bodo UudjV| sem trd(no prepričan, ^ kašljali in krehali, pa »* štirimi branili verjeti godbo o opaluženem Pja je v paradi nosilo na^ blana po slavni MeničU1, bo pomagalo, saj vem> klical za priče vse, k*" prežvekovalo nebeško ševsko ozračje. Taki"1' ne morem pomagati. * ^ zato vlačim na krvavor ^ vprašam, če mi ne d«° Mojo trditev o res« prigodbe bo morda neK rjja prla tista, ki se je Prin s kemu lovcu v Barber^ je zelo zanimvia in ze se mi zdi, da ni oberJinilol Lekšan o tem že kaj21 j0 ali oni priliki in da se' Iiel ral izbezati na dan 0 . prijatelja Barbertoj«* ^ je menda zagovoril. . potem za božjo voljo, sj fl ga ne izdam, drugače^- upal več v Barberton. ^ pa ne bom, razen ce ^a prisego v to primoran> ^ mo skušali s komolci P jJ baro v klubovih pr°st co1- dati.9 Toliko smem P°ve ^ bilo naročeno, da Je jul vec, ki je bil za v tem romanu, iz c° ^ misije doma, torej r^j ustnem izročilu od 1 ^ S v opoziciji Meniše^jl sem, pa ne vem, če J da bodo Meniševci $ nesli svoje probleme^1. ^ konferenco, ki naj $ na meji kako nevtra vS katero se bi potem # kof drugi, ne da 1» ® djr v lase drug drug^J J tam v gmajni, ki Je di|, tivekov pozorišče med pastirčki. _ 0ye' Mimogrede naj i $ imam jaz samo še bj 9 tem svetu in ta ie> . flS» enkrat domov in ta p* Kimlaku ali na # v Mingah zgradil v ^ hojco in meniševsKO ^ i stavo na vrhu, t je do konjača, sen razgled na t*" ^ a"1 niški trg ter kli^' ■ ps' enčeš, pridite, fan". ^\ lite, če si upate, n^ffl! j odnesite hojco z . p* to bi še rad priti kmalu, ker P^ na tem svetu km?u ^ krat, da bom Pa * ugjcsH liko, kadar bom dr ta lepi svet. yjifl! Se reče, saj nej A kot ne tako, kaj se -e M bi vzeli Cerklam * topj vanje zares in bi ptgV,tf kim drikelcem izl d $of znansko veselje n iskom stare konti' ■ ^ _ Dve sem še Cerklanom in ne » ^ težko breme na on ravnave. Enkrat * ^ je. morala naša mada umakniti a » ^ na Kimlaku, da ^ ^ ganizirati svoje 8 je V še domače vasi, ^ ^ pomoč rezerva i fantov s cepci U1 K0 je bilo pa takrat-^ Cerklani požgali« CO z zastavo ter J o gtf* , vorki nesli na ^ ne, ne zmenec se f nje in velike in reprisahjan. z mo to dvoje vr"' 1)1% vred Cerklanom- K^j veliko srce zopet " ^ . no in kijedanes W i kot moja vekai" ]o0 » , stortamnaVV^ ( Tisto o cerkve, " prihodnjič, sa-> ni več prostora- France Bevk \ Pravica do življenja Je divje, uporno poji e bi ne bil zvezan bi filr ez Pomisleka planil TJe' Ne da bi utekel, le jtJ. ^slovil, potem bi se 'C,ujeti. Tako pa je bil , 37. el ^ je Marula z otro-;n°čevala pri stricu na ,e( Beti je bila ušla, ko saj e za nekaj minut od- j to, ^ koče. Namenjena je eri "lin. Kljub izmučeno-ni spala. Pred juto '^ala korake kkozi vas f j ^sluhnila. Kam gre ■ S Ni vedela, da je * med njimi. °dzvonilo poldan, 0 j'^ otrokom v naroč-^ Pred grof in j o. |ie (jJJe ni bila lahka. Tri-'' , "Odila gračino, predala vstopiti in potr-je do konca preplahi j?1Sel na otroka in na ^ ^ je vlivala poguma. ^t ; A Pred durmi, se ni ^gnati- A deklam in ■fi t hotela povedati j : 110 gospo bi rada gojen ^Ponavljala. "Z mi-ju ^ P° moram govoriti." p ^ Katarina je bole-iti| dne je bila pose-jo in potrta. Ko je . S itf'^i k nji mlada žen-, R.m> jo je vendar „ "a je zlatega srca,. o'f i ,Vsemogočna. Uslu-J bif kdaj Pa kdaj sto-$ Zgolj malenkosti. Vr Je le poredko mu. A>u. J ^ 'epa soba, v kate-» topila, vso zmedla.! ' J ^ še nikoli ni vide-' rf Ka ofinjd, ki je sedela'] Jjj a> Vsa košata v svo- j ii 's % sv^enem k^ilu, je , „ ij. a in prvi hip ni ve- ■ 'd' In stori- Zastrmela! ^ ^' lePi, a bledi obraz,! .«-( \ 0ci; izražale so ra- ) Jlrv I i' ttUti ustnicah pa ji je . je ^ °n, dobroten smeh- j ivi | ,So Ji počivale na ,4 \ bile so tako bele, f* i'tla bi se jih Maru-j j |5i(1Pala dotakniti. Zde- 1 ' \ U st°ji pred bitjem, i;i1 ;;,sveta. Najrajši d* f,, kolena zgrudila 4* ^ ^i bila to tudi f ta '> a je čisto poza- i;i,,2tnedenosti. ft, Je rekla gospa in um azala stol. "Reci-^r V^6'" se |e obrnila ^ Optične, ki je pre- ip :A v°! C 8edla. Ne bi si bi-*! C«ti kaj drugega, I j \ tako ukazala. [in.dostavili veliko ča-"" % | °žnik peciva, i V star vaš otrok?" tft v''j ^j'1!1 dni?" sc je za-H b''a. "Pa ste prišli A »k -ti "ft ^ ^ : Povedala, od kod t p %i>, Ce- Jejte, pro- l|s . ' s" h Je di rastlinstvo. Dosedaj so le • 35,000 kv. km priredili za po-- ljedelstvo, a 187,000 kv. km. ■ je še pragozda. Travnikov je za tretjino več kakor polj. Na divjem južnem otoku Mindanao je še mnnogo divjine, kamor tudi sedaj v vojni ni prodrl človek. Nekatere rastline so na Filipinih posebno dragocene. Posebna konoplja daje izredno močne vrvi za ladje. Ravno tako donaša velike dohodke sladkorni trst in orehi kokosove palme. Filipini so naseljeni z Ma- : lajci, ki jih ne moremo prište- : vati posebno delovnim ljudstvom na svetu. Mnogo raz- ] nih rodov se je priselilo. Že 1. 1 1521 je odkril otoke slavni i španski raziskovalec Magalha- s es. Ime pa so dobili po poznej- i šem kralju Filipu II. Do leta ( 1898 so bili v posesti Špancev, t ki so tu ustavili prodiranje is- i lama, zadušili v teku stoletij 5 mnogo kitajskih in mohame- ] danskih vstaj ter si utrdili £ J svoj trgovski monopol. — V 1 špansko - ameriški vojni leta i ' 1898 so se filipinski uporniki 1 'zvezali z Združenimi državami 1 'ter oklicali samostojno repub- 1 liko. Ameriški admiral De- i wey je otoke zasedel in ostali 1 so amerikanski, Špancem pa < so zanje izplačali 20 milijonov dolarjev. Za Združene države je to otočje dragocena gospodarska posest, važno oporišče ■ za mornarico in ključ do juž- ' novzhodne Azije. Zato tudi razumemo sedanje velike ameriške napore za reokupacijo- j Filipinov. Glavno mesto Filipinov je Manila. Mesto je zaradi svo- . je lege in zveze s Kitajsko, Japonsko, Ameriko in Avstralijo znano trgovsko središče. 1 Narava, ki daje ljudstvu na i teh otokih toliko dobrot, ga na i drugi strani tudi tepe. Potresi so pogosti. Nastanejo tako, - da se na nekem mestu močno j segreti zrak naglo dvigne, na - njegovo mesto pa s silno nag-. lico drve od vseh strani vetro-; vi, katerih silo si moremo le i težko predstavljati. Tem vi- ■ harjem pravimo tajfuni. Pra- ■ vi j o, da jih pride na Filipinih ■ vsako leto 21. Prebivalstvo go-i tovo ne bo pozabilo groznega tajfuna iz leta 1882. Mesto Manilo je tajfun skoraj popolnoma porušil. Še hujši je divjal leta 1897. Od tedaj so postavili na otokih Številne vremenske opazovalnice, ki po radiu sporočapjo, od kod tajfun prihaja. Dne 2. decembra 1936 je izredno silen tajfun obiskal severni del otoka Luzona. Na tisoče koč in hič je podrl. Na severu je bilo še hujše. Tam se izliva v Tihi ocean reka Rio : Grande de Cagayan. Sicer je skoraj 300 km krajša od Save, a je mnogo nevarnejša, kajti zaradi obilnega dežja na Filipinih ima vedno mnogo vode, saj pade tam včasih v eni uri toliko dežja, kakor pri nas v šestih mesecih. Reka se je razlila, odplavila cele vasi in pokončala na tisoče in tisoče človeških življenj. Vso pokrajino je spremenila v puščavo, ker je odnesla s seboj tudi rodovitno zemljo. D0MAČAFR0NTA Nova znamka za čevlje stopi v veljavo dne 1. aygusta Washington. — Urad za administracijo cen naznanja, da bo stopila v veljavo nova znamka za čevlje, na podlagi katere ■ si too gomel vsak posestnik knjižice za racioniranje kupit en par čevljev od 1. avgusta naprej. (OWI). Dalje čistiti svoje peči in kurjačo na olje zdaj Washingtc^,— Olje, ki bo na razpolago za kurjavo pri- ■ hodnjo zimo, bo najbrže nekoliko težje kot ono, ki je bilo na razpolago preteklo zimo, je po^ ročal konzumentom Ralph K. Davies, Deputy Petroleum administrator, v svojem pozivu, naj tekom prihodnjih mesecev gledajo na to, da bodo njihove naprave za kurjavo v čim najlepšem stanju. Čiščenje peči in 'burnerjev" je vedno priporočati, tako z o-zirom na ekonomijo in prijetnost kurjave. Toda zdaj, ko ima vojna različne neugodne posledice na kakovost olja za kurjavo, je poudaril, je postalo prepotrebno — v nekaterih slučajih bo celo treba preurediti nekatere naprave, da se jih prilagodi sedanjemu olju. — (OWI). -o- — V srcu Centralne Amerike, v Guatemali, je krog'1,600,000 "cinchona" dreves, iz katerih lublja izdelujejo kinin, ki je najuspešnejše zdravilo za malarijo. PELO P0BN0PEL0 DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo _THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske se sprejme Za sortiranje obleke. Lahko. delo. Predznanje ni potrebno. 75c na uro.! Zglasite se Transocean Packing Co. 1192 E. 40. St. ______(123) Za hišna opravila Sprejme se takoj dekle ali ženo za hišna opravila, nič pranja in nič likanja. Pokličite IV 7330. (121) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Klerk za pekarijo Sprejme se klei^: za pekarijo za poln čas. Za okolico E. 220. St. in Lake Shore Blvd. Pokličite IV 0991 ali EV 4417. ___(119) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union -_]_(125) MALI OGLASI" Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. __(X) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo i(i prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. > Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Pohištvo naprodaj Proda se rabljeno pohištvo radi odhoda iz mesta. Zglasite se pred 10 dopoldne ali po 6 zvečer, ali pa v sredo in nedeljo na 7502 St. Clair Ave. zgorej. __(123) [Fq^ICTOKY UM IT BI* ! VotJM states | jgff^AR Nemški civilisti v, mestu Leipzig se zbirajo okrog gorečega ameriškega tanka, ki je bil zadet od nemške topovske krogle ob prihodu v mesto. Kot je videti so ostala blibija poslopja nepoškodovana. "—but when llnrry sni«! 'I-Ht's f*r n atab* In tli« country,' lie inennt 'Ur> 'm"? * War " ANY BONDS TODAY? «y Fibber McGe® unci Molly Illustrated by Hilda Terry C G-B fina dela odprta DOM NAJBOLJŠIH DELOVNIH POGOJEV V CLEVELANDU 48 do 70 ur na teden Najvišja plača od ure 2 EMPLOYMENT URADA 880 East 72. Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. GLAVNA TOVARNA Odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. V soboto do 12 opoldne Zaprto ob nedeljah cleveland graphite bronze co ženske za čiščenje Nočno delo Plača od ure in overtime Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. _(121) MALI OGLASI * Plačamo največ v gotovini za piano v kakoršnemkoli stanju. F A 8206 Ugodna prilika Naprodaj je hiša za 2 družini, 11 sob. Nahaja se na Sylvia Ave. blizu 140. ceste. Velik lot 160x270 (kot majhna farma). Cena je samo $8,500. Za podrobnosti vprašajte Daniel Stakich 15813 Waterloo Rd. KE 1934 _(May 19,23,26) Hiša naprodaj Proda se zidana hiša za 6 družin. Nahaja se Jolizu kulturnega vrta. Proda se brez agenta. Pokličite HE 0897. (May 16, 19, 23.) Soba v najem V najem se oddajo 3 Čiste sobe na 973 Addison Rd. zgorej. Pokličite IV 5871. (May21,23,25,28) Garaža v najem V najem se da garažo za en avto na Bonna Ave. Naslov se izve v uradu tega lista. (120) PODPIRA JTE ~SLOVENSKE TRGOVCE Pripravi lepo svoje stvari, ker bo treba kmalu na pot. Tudi Lady Warrentonova poj de v Kalkuto. Guverner je ponoči poglal poročilo, da morajo ženske in otroci zapustiti Loharo in Chukoti. Torej je zdaj tudi Warrenton že gotovo obveščen. Potovali bosta skupaj. Toda počakati moramo, da pride novo sporočilo od guvernerja. To morda ne bo še ne danes, ne jutri, a pripravljeni moramo biti na odhod. Torej, kakor vidiš, nevarnost ni tako velika, kakor si morda mislila prvi trenutek, ker bi sicer takoj morala zapustiti trdnjavo z drugimi ženskami vred. Pojdi zdaj lepo gori v svojo sobo in se pomiri. Opoldne bom prišel do-1 mov, da bom videl, če je moje; dekletce že prišlo k sebi." Polkovnik Campbell je hčerko nežno poljubil in se poslovil od nje. Hotel je že oditi, ko ga je Elizabeta še enkrat vprašala: "Kje je Geoffrey?" Oče je malo počakal, potem ji je pa odgovoril : (Dalje prihodnjič). Stalinov oficielni naslov je načelnik koncila ljudskih komi sarjev. Globoko potrti in žalostnega srca. naznanjamo vsem sorodnikom i° prijateljem tužno vest, da je umrla naša dobra in nepozabna mati Britanski zunanji minister Anthony Eden v družbi ruske in kitajske delegacije na mirovni konferenci v San Franciscu. 15406 CALCUTTA AVE. naznanja vsem svojim starim in novim odjemalcem, da bo zopet odprl svojo POPRAV LJALN ICO ČEVLJEV Delo trpežno in točno, cene zmerne. Se priporoča! Mi vam inštaliramo nove furneze na premog in plin. Postavimo termostate in reconverzionalne bur-nerje. Mi čistimo, resetamo in popravimo. Mi imamo dele za popravo vseh furnezov. Na razpolago tudi gutter dela. 613 E. 99. St. GL 7630 JOE J. AHLIN KOMPLETNA POSTREŽBA V NAŠI TOVARNI NA PRAL-NIKIH, ČISTILCIH IN RADIJSKIH APARATIH. Mi imamo izvežbane mehanike. Vse delo garantirano Pokličite najprej nas. Odprlo od 11 zjutraj do 11 zvečer y-—^ M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN t--A Ko ga je zagledala takega, se je v strahu za korak umaknila. Bila je v taki zadregi, da ni mogla spraviti iz sebe niti besede. Cez čas je vzkliknila: "Oče! . . Polkovnik Campbell se je zdrznil, kakor da bi ga bil kdo nenadno prebudil iz težkih sanj. Glas mu je drhtel, ko je začel govoriti. Njegove besede so bile tihe, žalostne, le počasi jih je stiskal iz sebe: "Mala moja, ti pojdeš v Kalkuto!" Elizabeta je spet pritajeno vzkliknila in v tem vzkliku je zvenela vsa tesnoba njene duše : "Oče! . . ." "Da, morava se ločiti . . . Tu v Chukotiju ni ravno najbolj varno, zlasti ne za taka dekle-( ta, kakor si ti ... " "Kaj nam grozi kaka nevarnost? . . . Povej, ali se pripravlja kaj hudega, ali nameravajo .. . " Oče je ustavil tok njenih vprašanj in nadaljeval, ne da bi ji bil kaj odgovoril: "Vse ženske in vse otroke bomo še te dni poslali pod vojaškim varstvom nazaj v Kalkuto, ker v Chukotiju . . . saj veš, kje leži Chukoti ... to je vendar že v vojnem področju . . . in zaradi tega je bolje in varneje in zanesljiveje, da takoj poskrbimo za vas ..." Ta trenutek je Elizabeta pozabila na vse ti^to, kar je mislila očetu ob prvem svitu povedati o svoji ljubezni do Perrya. Zdaj jo je vse to, kar ji je povedal oče, tako prevzelo, da ni mislila ne na Geof-freya, ne na Perrya. Pred sabo je videla samo svojega osivelega očeta, ki ga je imela ta- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim> kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. * Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. • Telefon: MAin «016. < VVofl —v) r...............i........i....... . _.i m i ii n m — OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po* noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE «730. , ko rada . . . Šele zdaj je čutila, kako te-i ga dobrega človeka ljubi, zdaj, i ko je zaslutila nevarnost, ki se pripravlja . . . "Surat-kan pripravlja napad na trdnjavo!" ji je švignilo po i glavi. Ona bo morala v Kalku-) to, oče pa . . . 1 Zakaj je oče tako zaskrbljen 2 in žalosten, ko je sicer tako mi-2 ren in -se nikdar, odkar se je i spominjala, ni bal nobene nevarnosti? . . . Moralo se je zgoditi nekaj strašnega, nekaj takega, ob če-) mer je pozabil na vse, žaradi i česar bi jo moral prav-za prav ■ karati. Ni je vprašal, ne kje je bila včeraj, ne zakaj je šla v Loharo. Ničesar ji ni očital. i Vsega ga je prevzemala samo i ena skrb: da bi njo čim prej • poslal iz Chukotija na varno. Zajokala ,>e in se mu vrgla v - naročje. Oče je gledal njene črne la- - se in ji ganjen zašepetal: "Malo moje! . . . Pomiri se! 1 Saj si bila vedno pametno in 1 razumno dekle, ki ni jokalo kar tako! . . . Moja Elizabeta, hči " polkovnika indijske brigade, se ' vendar ne sme vesti tako boje-" če in obupano!" ' Toda dekle je med njegovo prisiljeno tolažbo še močneje • zaihtelo. Rame so ji drhtele. " Oče si je prizadeval, da bi jo ' pomiril, toda ni imel sreče. Bila je preveč razburjena in pre- 1 plašena. 2 Odvedel jo je do naslanača, 1 o posadil nanj in ji začel prigovarjati : r "Moraš biti pametna, mala moja! Zakaj pa prav za prav jokaš? Saj se ni zgodilo nič ta. kega, da bi morala točiti solze. Tudi se najbrž ne bo zgodilo nič hudega niti v bodoče. A kaj hočeš, trdnjava spada v vojno področje. Ce pošiljamo ženske '; in otroke od tu drugam, so to , j samo navadni varnostni ukre-,'pi. Saj to ni nič hudega!" c I Pogledala ga je s solznimi -'očmi, a je še vedno drhtela po c vsem telesu. Začela ga je pro- - siti: "Oče, najraši bi ostala pri te- • bi! Ali se to ne more zgoditi? Saj ne jokam zato, ker bi se • bala, marveč zaradi tega, ker ' ne maram od tebe . . . Pusti ■ me, naj ostanem pri tebi . . ." "Bodi pametna! Saj vendar | veš, da kot poveljnik v trdnja-I vi ne smem delati nič izjem. Kaj bodo pa rekli o meni! Če morajo druge ženske in otroci iz trdnjave v Kalkuto, moraš iti tudi ti. Daj, zberi se in ne , jokaj več!" Elizabeta ga je hotela poslušati. Otrla si je solze, toda takoj nato jo je spet premagal jok, ki je bil neutešljiv in obupan kakor jok malega otroka. Hotela je biti mirna, da bi očetu ne množila skrbi, ki jih je že brez tega imel dovolj. Toda ni se mogla obvladati. Spet 'bo morala biti čisto sama .. . Izgubila bo Perrya . . . Oče in Perry in Geoffrey, vsi bodo v nevarnosti . . . daleč od nje . . . To je samo majhna trdnjava, Indijci pa jo bodo napadli v ogromnih množicah in kaj bo potem . . . ? Polkovnik Campbell ni vedel, kako bi utešil hčerko. Poskušal je z besedami, božal jo je po glavi. Njen jok ga je tako bolel, da bi bil najrajši še sam zajokal. Težko se je premagal in se obvladal, da niso še njemu prišle solze v oči. Nazadnje je dejal s tihim, toda odločnim^glasom: "Elizabeta, zdaj moram iti.' ANTON ROZAR A HI INSheet Metai & fill Lin Furnace Co. malz electric service 6902 St. Clair Ave. EN 4808 . HE 0575 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana ceha ^ A AA in stane samo: 3) b>UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Mary Leskovec " rojena Kune Zatisnila je svoje blage oči na 24. aprila 1945, po dolgi in m«^' bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 28-aprila, iz August Svetkovih pogrebnih prostorov, v cerkev sv. Marija Pa Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Naša dobra mati je bila rojfina 29. avgusta 1884 leta, v vasi Žiberše Pfl Gorenjem Logatcu. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onil°' ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti drage pokojnice. Ta dokaZ vašega spoštovanja in ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolaž^0 v dneh žalosti. Zahvalo izrekamo sledečim: Mrs. Novak in družini iz 67 St.; Mr. in Mrs. Louis Kastelec; Mr-Mrs. John Kosec in družini; Mr. in Mrs. Frank Walter; Mrs. Ursula Sier* mole; Mr. in Mrs. Ed. Diskowsky; Mr. in Mrs. Frank Ivančič; Mrs. France« Krainz; Mrs. Mary Berus; Mr. in Mrs. L. Grmovšek; Mr. in Mrs. Anl°n O'Kicki; Mr. in Mrs. Joseph Ferlin; Mrs. Rose Hrovat; Mr. in Mrs. L°ulS Opalek; Mr. in Mrs. John Zaller. Mr. in Mrs. John Slapnik; Mrs. Mary Anzlovar; Mr. in Mrs. M**1 Pernus; Mr. in Mrs. John Kapel; Mrs. Frances Grill; Mrs. Mary Pri°cj družini Smith; Mr. in Mrs. Howard Taylor in Gene; Mr. in Mrs. RusS® Stemple in družini; Mr. in Mrs. Anthony Vitonis in družini; Mr. in Kermit F. Stemple in družini; Mr. Joe Adamle; Mr. John Možina; Mr-j* Mrs. John Smith; Mr. Tom Purcel; Mr. Tom Hrovat; Mr. George K*®1' Mr. Tony Kraznek; Mr. Frank Mozina; Mr. in Mrs. Tom Marquette; in Mrs. C. J. Ryan; Mr. Art Nelson; Mr. Hugh Brennen; Miss Rose Stroje®' Mrs. Jennie Shuster; Mr. Henry Bush; Mr. in Mrs. Dick Manley; Mariane K. Wolf; Mrs. Mary Wolf; Mrs. Mary Oblak. Našo zahvalo naj sprejmejo tudi številni prijatelji, ki so darovali *a sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Zahvalo naj sprej"ie,° sledeči: Mrs. Elizabeth Zallar; Mrs. John Ivancic; Mr. in Mrs. John K°seC'^ Mr. in Mrs. Ed. Diskowsky; Mr. in Mrs. Leo Bolko; Mr. in Mrs. Leo #aU_ sek; Mrs. Jennie Verhovec; Mrs. J. Tomle; Mr. J. Nose; Mrs. Mary P**aC' Mr. Louis Gorišek; Mrs. Grmovšek; Mrs. Porenta; Mrs. Frances Hr°v® ' Mrs. Mary Sajovec; Mrs. Frances Krainz; sosedje; Mrs. Frances Mrs. Mary Anzlovar; Mrs. Hrovat iz E. 39 St.; Mr. Frank Strnad; W*6' Charles Tercek; Mrs. Ursula Strmole; Mr. in Mrs. J. Zaman; Mrs. Marincic; Mr. in Mrs. Joe Adamle; Mrs. M. Oblak; Mrs. Mary Wolf-' Marianne Wolf; Mr. Bernard Berlan. Srčna hvala vsem prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezpl^ v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala tudi vsem onim, ki so kropit pokojno ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki s° sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Našo globoko zahvalo naj sprejme Most Rev. Monsg. Vitus Hrib®' opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala Mr. in Mrs. August F. Svet® za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo izrekamo pogrebcem, ki so nosili krsto in sicer: Mr. Allan Van Fleet; Mr. Hugh Brennen; Mr. Kermit Stempl0-" John' Rutar; Mr. Frank Možina; Mr. Harry Calloway. ^ Hvala tudi vsem sosedom, ki so nam tako velikodušno pomagal ^ času bolezni. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na *® 8fl oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščeni a in mu isto izrek®119 najlepšo zahvalo. Ti, ljubljena mati. počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna riška zemlja. Odšla si k Bogu. da sprejmeš plačilo iz Njegovih rok za | kar si dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali « " bežni j o v naših srcih dokler bodo utripala. Žalujoči ostali: ANTHONY, sin, HELEN, sinaha, BEVERLY ANN, WILLIAM ANTHONY, i» ROBERT JOHN, vnuki. 0 V stari domovini zapušča brata JANEZA 308 URŠULO PETEK. Cleveland, O. 21. maja 1945. NAZNANILO IN ZAHVALA 1884 1945