LETO XLVII, ŠT. 26 PTUJ, 30. JUNIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV POETOVlO VIVAT Združenje za USPEH I in PONOS Ptuja Zato, da bi skupaj ustvarili uspešno ponudbo, ki bo v ponos vsem prebivalcenn občine Ptuj, ustanavljamo Gospodarsko interesno združenje za turizem. Vabimo vse podjetnike in obrtnike katerih storitve in izdelki so na kakršenkoli način povezani s turizmom, da se priključijo združenju! USTANOVNA SKUPŠČINA GIZ Poetovio Vivat bo v Četrtek, 7.]uli]a, 1994 ob 13.00 uri v dvorani v II. nadst. Mestne hiše na Ruju! Vse predhodne informacije: na Občim Ptuj, tel. 771 131, pri članu IS Petru Vesenjaku. Od torka, 21., do sobote, 25. junija, je 16 tekačev tekaškega ^uba Maraton iz Ptuja preteklo več kot 1.200 km ob mejah ■Jlovenije. V zadnjem delu poti so se jim pridružili tekači hu- ''^^nitarne prireditve Tek za nasmeh. In ko so po 96 urah pri- tekli na Mestni trg, kjerjih je čakala nepregledna množica, so skupaj dvignili roke in si rekli: Uspeli smo! o teku na 8. strani. Foto: M. Ozmec POSLANCI PTUJSKE SKUPŠČINE OPSLi NA DOPUST Z NEKAJ DOLGA NA HITRO O DEMOGRAFSKO OGROŽENIH, IZIGRANJE PLANA 1991 -94 • VIDEMCANI SE SEDAJ LAHKO OBRIŠEJO POD NOSOM • DVOJNA MERILA PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA # LEGALIZACIJA ČRNIH GRADENJ Skupščinske počitnice v ptujski občini bodo trajale do konca septembra ali začetka oktobra. Za takrat je namreč predsednik Vojteh Rajher na zadnji, 44. seji napovedal novo skupščinsko dejanje. Poslanci so odšli na "dopust" z nekaj dolga. Danes so se njihove vrste namreč znova razredčile na nesklepčnost, preden so sprejeli poročila o delu upravnih organov občine Ptuj, policij- ske postaje, občinskega sodnika za prekrške in javnega pravo- branilca. Neimenovana pa sta ostala tudi dva ravnatelja osnov- nih šol ter člani nekaterih komisij. Med poslanskimi pobudami omenimo zahtevo za ureditev ces- tišča v Gorišnici, že kar zahtevo, da naj Maribor končno začne čistiti svoje odplake in naj pokaže več spoštovanja do staroste slovenskih mest in da naj vendar pride do odločitve, ali je akumulacija v Medvedcah v prvi vrsti zajetje vode za namakanje ali ribogojnica. Ti dve dejavnosti sta si namreč v po- letnem pomanjkanju vode navzkriž. ČASTNI OBČAN IN ZlATE PLAKETE Po hitrem postopku so poslanci sprejeli odlok o podelitvi naziva častnega občana in zlatih plaket občine Ptuj. Naziv častnega občana bo tako prejel dr. Jože Neudauer za zasluge pri napredku in ugledu občine Ptuj, zlate plakete občine Ptuj pa bodo prejeli Gimnazija ob svoji 125-letnici, njen nekdanji ravnatelj Rudolf Čehob svojem 80. življenjskem jubileju in Bolnišnica dr. Jožeta Potrča ob 120-letnici de- lovanja. Poslanci pa so dobili še in- formacijo o podelitvi plaket občine Ptuj, ki jih podeljuje komisija za odlikovanja in priznanja, ter o spo- minskih priznanjih, ki jih podelju- jepredsednik skupščine. NA HITRO O DEMOGRAFSKO OGROŽENIH, IZIGRANJE PUNA 1991-94 Razprava o uresničevanju razvo- ja demografskg ogroženih območjih se je vlekla kot kurje črevo, vedno so o temi bolj po- skušali kot resno razpravljali, odločitvepa kar nekaj sej nazaj niso mogli sprejeti zaradi kroničnega "nesklepčnega" bolehanja skup- ščine. V torek so dali temo v ospredje in o njej odločili na mah, ne upoštevaje prejšnje razprave. Predlog izvršnega sveta je bil spre- jet, nekateri, predvsem krajevna skupnost Videm, pa izigrani. Vi- dem bi moral namreč ob koncu ob- dobja 1991-94 letos prejeti denar za gradnjo telefonskega omrežja, pa se je sedaj obrisal pod nosom. Posla- nec Koderman je sicer tokrat že drugič spomnil na dvojna merila izvršnega sveta, pa ni zaleglo, zato je, kar sredi zasedanja, za seboj zaprl vrata. Njegov očitek je bil kar logičen - da je namreč potrebno sprejeto uresničiti in šele nato go- voriti o novih načrtih. Drži tudi to, da je izvršni svet v primeru nezado- voljstva krajanov Destrnika zatrje- val, da planov ni mogoče spremin- jali pred iztekom planskega obdob- ja, tokrat pa je to storil celo brez kančka slabe vesti. Tudi občinska vlada se torej, z vidika nekaterih svojih občanov, spreminja iz tiča v mišaliobratnojkot jepačprimerno kraju in času. LEGALIZACIJA ČRNIH GRADENJ V paleti prostorskoureditvenih sprememb in dopolnil velja omeni- ti odločitve, ki hodo omogočile gradnjo nekaj nad 10 mini elek- trarn na Dravinji, Polskavi in Pe- snici ter zabaviščev gramoznici pri Kidričevem. Odlok o sanaciji de- gradiranega prostora pa v bistvu pomeni legalizacijo črnih gradenj - tistih, ki so jih lastniki po lanskem pozivu slovenske vlade prijavili, plačali kavcijo in niso v prevelikem nasprotju s prostorskoureditveni- mi načrti. V občini je takih gradenj 89; Sijih bodo legalizirali, če bodo opravljeni nekateri sanacijskih po- segi, osem jih lahko dobi takojšnje dovoljenje, dva - del gospodarskega poslopja in teniško igrišče - pa bo trebaodstraniti. Do konca je skupščina razpravl- jala še o osnutku odloka o ustano- vitvi Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost Ptuj. Gre za novo organiziranost gasilske stro- ke, zaradi nasprotovanja poslanca v imenu gasilcev občine Ptuj, ki boj- da o tem prermalo vedo, pa je možno do jeseni še opraviti dodat- ne razprave in priti pred skupščino z uglašenim predlogom. Po pos- lušanju poročil o delu Občinskega sodnika za prekrške in Policijske postaje Ptuj se je nesklepčna skupščina preselila ob podlehniški ribnik in nadaljevala s piknikom. Jože Bračič 2 - DOMA IN PO SVETU 30. JUNIJ 1994- TEDNll Piše: Branko Cestnik PISMOIZRIMA Mašila prihaja na vzitod Nedolgotegaso se nekje v okolici Ptuja možakarji pogovarjali o mnogih stvareh, tudi d piscu Pum 12 Rima. Nek vrli gospod me je tako- le definiral: Cestnikov Branko - to je ovi, kipišeo mafijiv Tedniku. Ko sem zvedel, da sem ovi, ki piše o mafiji, sem se počutil rahlo zmede- nega, morda poraženega. Ali si ni- sem na začetku tega pisarjenja za- dal, da bi bilo prav, če bi bralci s pomočjo mojih člankov nehali raz- mišljati o Italijanih V.oio mafijašihin špagetarjih? Ah si nisem zamislil do- pisovanje kot neke vrste kulturni boj proti poenostavljanju in stareo- tipizaciji tujca? Sem! Pozorni bralci vedo, da sem ma- fijskemu fenomenu posvetil le en samcat članek - tistega o neapelj- skem morilcu Cuomu. Drugače pa sem organizirani kriminal obrav- naval v okviru drugih tematik. Nič ne pomaga! Že samo dejstvo, da pišem iz Italije, pomeni, da sem ovi, ki piše o mafiji. Porazno! Porazno, ne pa nenavadno. Cel svet gleda tako na Italijo, zakaj bi bili Slovenci izjema? Zakaj bi se mi šli multikulturne odprtosti, če pa je tako lepo in zanimivo gledati filme o vsemočni in vsemogočni mafiji. Zakaj komplicirati z zapleteno fe- nomenologijoitalijanskegajuga,ko pa je tako preprosto reči: Mafija ima vse v rokah. Na jugu so vsi mafijaši. Poleg poenostavljanja obstaja še en pristop do mafije: tiho občudo- vanje.Nerazumitenapak!Nihčeiz- med nas ne zagovarja mafije in nihče ne simpatizira z organizira- nim kriminalom. Greza tisti podza- vestni spoštljivi odnos do Moči in Skrivnosti, ki nas prevzame, ko gle- damo Botra ali ko beremo o podvi- gih Častne družbe. Kakor da je mafi- ja nekaj eksotično mitičnega in ne nekaj umazano človeškega. Se spomnite, kako ostre kritike je bil deležen film Boter? Ta film je pristopil k problemu mafije, kakor pristopa pogan k oltarju svojega mita: s strahom in spoštovanjem. Namesto da bi vzbujal zavračanje kriminala, je Boter porojeval občudovanje do mafi jcev. Tega filmskega odnosa do mafije pa bi bilo hitro konec, če bi nas ta kriminalna organizacija zares dobi- la v roke ali nas zares začela nadle- govati. ATo/pa imamo mi Slovenci s si- cilijansko mafijo, boste vprašali. Namesto odgovora samo ta poda- tek: v sredo, 15. junija, je italijanska državna televizija poročala o begu mafijca Felica Maniera. Ob tej pri- ložnosti je govorila tudi o pranju mafijskega denarja v tako imenova- ni bivši Jugoslaviji. Ob komentarju je televizija pokazala slike ne neke temne balkanske beznice v pred- mestju Beograda, ampak luksuznih turističnih objektov našega ljubega Portoroža. Komentar je potem tudi izrecno omenil Slovenijo. Pa smo tam! Kaj se je zgodilo? Za kaj pravza- prav gre? Vrnimo se za nekaj let na- zaj. Leta 1989 je padel komunizemn in se je začela demokratizacija vzhodne Evrope. Kot vemo, je pro- ces demokratizacije precej naporna reč, včasih dvoumna, včasih neja- sna. Veliko nejasnosti jena primer v privatizacijskih procesih in v fi- nančni zakonodaji. Vidite, za vse te nejasnosti v bivših komunističnih deželah je kar hitro zvedela sicili- janska mafijska hierarhija. Podvi- zala se je in začela svoje finančne mahinacije po srednji in vzhodni Evropi. Italijansko notranje mi- nistrstvo je predlani izdelalo poročilo o prodoru mafije na Vzhod. V tistem poročilu se Slove- nija ne omenja. Največ se govori o Češki in Poljski. Vendar nas to nebi smelo pomirjati. Ko je pred dvema tednoma iz za- pora v Padovi spektakularno po- begnil mafijec Felice Maniero, je beneški sodnik Francesco Pavone podal novinarjem rekonstrukcijo mafijske dejavnosti pobeglega šefa, ki so mu pravili Angelski obraz (zara- di nežnosti, ki jo je izžareval). Pavone je povedal, da je dejsv- nosiAngelskegaobraza zadnjih deset let vezana predvsem na Hrvaško, v manjši meri pa tudi na Slovenijo. Maniero naj bi bil že dalj časa pove- zan s hrvaškimi ustaši in z njimi naj bi pridno trgoval. Ta navezava je bila tudi emotivna, saj ']q Angelski obraz poročen z neko Hrvatico. Ustaši naj bi bili listi, ki so ga rešili iz zapora. (Preoblečeni v karabin- jer je so vstopili v zapor, zvezali štiri- najst stražarjev, mirno odklenili vsa potrebna vrata in odpeljali zaporni- ka.) Slovenija pa naj bi bila primerna za pranje denarja. Dnevnik Corriere della sera omenja mirna slovenska mesteca Bled, Nova Gorica in Por- torož. V igralnicah, ki so v teh mes- tih, naj bi Maniero obrnil precej mafijskega denarja. Tako! Spet sem ovi, ki piše o mafiji v Tedniku. Upam, da se bodo tokrat bralci na drugačen način zamislili nad mafijo. Bled namreč ni neko si- cili jansko obmorsko letovišče. Bled leži v srcu Slovenije in Slovencev. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- romaNašegadela.kigajeustanovilOkrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Ma/da Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodniak, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA OliverTežak. 9776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6,62250 Ptui, p p 95:9(062) 771-226: laks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3 640 tolarjev, za tu- jino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor Po mneniu Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št 23/58-92 z dne 12 2 1992 se šteie Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13 točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov ZAVOD RADIO TEDNIK PTUJ FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE Ob letošnjem jubilejnem fe- tivalu domače zabavne glas- be, ki bo v Ptuju v začetku sep- tembra, želimo vsem udeležen- cem podeliti simbolična dari- la. Darila naj bi simbolizirala Ptuj ali ptujsko okolico, običaje, dobrosrčnost ljudi ali radoživost prebivalcev ptuj- ske občine. Pozivamo izdelovalce spo- minkov, trgovce in druge, kise ukvarjajo s podobnimi posli, da nam pošljejo svoje ponudbe do petnajstega julija. Potrebu- jemo približno 250 daril (da- rilc). OB DNEVU DRŽAVNOSTI ODPRLI OTROŠKI ODDELEK 25. junij je bil za ptujsko bolnišnico posebej slovesen dan: po večletnih prizadevanjih in skoraj enoletnem delu izvajalcev - Stano- vanjskejja servisa Ptuj s sodelavci - so na največji praznik Slovencev, dan državnosti, tudi uradno odprli novi otroški oddelek. Naložba je veljala 70 milijonov tolarjev in sojo v ptujski bolnišnici izvedli brez podpore države. S premostitvenim kreditom so jim pomagali v ptuj- skem izvršnem svetu, nekaj pa so prispevali tudi donatorji. Posebej velja omeniti LEK Ljubljana, ki je prispeval osem tisoč nemških mark in televizor. Ptujski Izvršni svet je ob otvoritvi oddelka prispe- val aparat za odvajanje telesnih tekočin perfuzor, vreden štiri tisoč nemških mark, zasebno podjetje Medinova je podarilo infuzomat, predsednik Skupščine občine Ormož dr. Jože Bešvir pa je napovedal konkretni prispevek tudi iz te občine. Na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, ki ima 35 postelj, zdra- vijo otroke iz ptujske in ormoške občine. V imenu 25 tisoč otrok obeh občin in 28-članskega kolek- tiva seje za novi oddelek in vse pris- pevke sponzorjev v soboto zahvalil predstojnik dr. Dušan Kolarič. Razmere za delo so se z odprtjem novih prostorov bistveno iz- boljšale, bolj zadovoljni pa so tudi mali bolniki, saj poteka njihovo zdravljenje v urejenih in prijaznih prostorih ter ob glasbi, njihovi starši pa so lahko poslej z njimi cele popoldneve. Na novem oddelku bo delala tudi vzgojiteljcia, ki je že doslej občasno prihajala k malim bolnikom. Slovesnost ob odprtju novega otroškega oddelka, s katerim so počastili 120-letnico bolnišnice in dan državnosti, so pričeli s krajšim nastopom godbe na pihala Ki- dričevo, kije vabila Ptujčanevokvi- ru denva odprtih vrat bolnišnice na ogled novega oddelka, drugih od- delkov in opreme, ki so jo v zadnjem času kupili, da bi tudi občanom ptujske in ormoške občine zagotovili sodobne metode preiskav in zdravljenja. V kultur- nem programu so nastopili še fol- klorna skupina bolnišnice, otroci iz ptujskega vzgojnovarstvenega za- voda in otroški pevski zbor OŠ Grajena pod vodstvom Ladislava Pulka. BOLNIŠNICA PRIJAZNIH LJUDI V imenu bolnišnice je ude- ležence otvoritvene slovesnosti, med drugim so seje udeležili minis- ter za zdravstvo Republike Slove- nije dr. Božidar Voljč, državni se- kretar za zdravstvo primarij dr. Ja- nez Z^ec in vršilec dolžnosti di- rektorja Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije Franc Košir, pozdravil vršilec dolžnosti direk- torja dr. Lojze Arko. 450-članski kolektiv bolnišnice letno opravi ve- liko del. Na zdravljenje sprejmejo 10.500 bolnikov, ki se pri njih zdra- vijo 75 tisoč dni, v specialističnih ambulantah pa opravijo 70 tisoč pregledov. V zadnjih letih so veliko naredili na področju investicijskih vlaganj v prostore in opremo, veli- ko pa vlagajo tudi v kadre. Ocenju- jejo, da so bolnišnica prijaznih lju- di. Doc. dr. Božidar Voljč je odprl novi otroški oddelek. V kulturnem programu so posebej navdušili najmlajši iz vrtca. Foto:JB Slavnostni govornik ob odprtju novega otroškega oddelka repu- bliški minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč je Ptujčanom česti- tal k dosežku in izrazil zadovoljst- vo, ker so največji praznik Sloven- cev povezali z odprtjem novega od- delka. Novi dosežek je praznik za mesto Ptuj, ker gre za investicijo, ki ni bila podprta s strani države in je ni bilo v programu republiških in- vesticij v bolnišnicah. Oddelek je toliko pomembnejši, ker postajajo otroci naše malo bogastvo. Slove- nija se je namreč lani uvrstila med države z negativnim predznakom naravnega prirastka. Z investicija- mi, kakršna je ptujska, bomo zaus- tavili zaostajanje na področju opremljenosti. Oprema in stavbe pa niso vse, pomembni so tudi ljud- je. Pri tem se srečujemo z dovolj re- snimi problemi. Omejevanje javne porabe negativno odseva tudi v zdravstvu, zlasti na področju oseb- nih dohodkov, kjer pa se bodo raz- mere kmalu bistveno spremenile. Sprejet je bil zakon o plačah v jav- nih zavodih, ki ureja osebne do- hodke v zdravstvu. Bistvene novos- ti pa prinaša tudi v četrtek sprejeti pravilnik o napredovanju delav- cev, zaposlenih v zdravstvu. O teh vprašanjih bodo podrobneje govo- rili v teh dneh. Dr. Voljč je novi oddelek ptujske bolnišnice odprl, blagoslovil pa ga je pater Frančišek Obran. MG ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA V GGRiSNICI Dr. ZlatkO Sok za otroke in odrasle Zobozdravnik dr. Zlatko Sok bo Gorišničanom in okoličanom zobe popravljal kot zasebnik. Ima koncesijo za otroško in odraslo zoobzdravstvo, uredil pa je tudi kabinet za preventivo. Zasebno zobozdravstveno am- bulanto si je uredil v prostorih zdravstvene postaje v Gorišnici. Nova ambulanta bo imela tudi rentgen. Za Goinšnico seje odločil, ker je domačin, ker je želel svojim sokrajanom ponuditi več in ker mu zasebništvo pomeni dodaten izziv. Vprašanje zobozdravstvenih stori- tev za ta del ptujske občine pa tudi ni bilo kakovostno urejeno. Opravljal bo vse zobozdravstve- ne storitve, tudi protetiko. Naročila bo sprejemal na telefon- ski številki 708-011. Za paciente bo delal vsak ponedeljek in sredo po- poldne, v torek, sredo in petek pa dopoldne. Sprejemal bo tudi samo- Dr. Zlatko Sok pri delu. Foto: Kosi plačnike. Dr. Sok je začel zasebno prakso 15. junija, ambulanto pa je svečano odprl 23. junija. Ob tej priložnosti so mu čestitali predstavniki občine Ptuj, krajevne skupnosti, prijatelji in drugi. MG BOSNA IN HERCEGOVi NA: S.julijasebosedem gospoduj" sko najbolj razvitih držav u vrhunskem srečanju v Neapij' ukvarjalo predvsem z raznieraniiy Bosni in Hercegovini. Na sestane); so zato povabili tudi predstavnii^^ Rusije. Bosanski premier Haris Si lajdžič je ob obisku italijanskega zunanjega ministra v Sarajev^ poudaril, da je BiH država s tisočletno zgodovino, zato na ses. tanku skupine ne bi smeli govoriti o njenih zunanjih in mednarodno priznanih mejah, temveč le o njeni notranji preureditvi. Poudaril jf še, da od sestanka BiH velikj pričakuje, saj gre za sestanek sed. mih najbolj razvitih držav, ki bi morale biti varuhinje pravne ure. ditve in ne bi smele podpiran na- siljain genocida. Sicer pa se kljub premirju spo- padi po vsej BiH občasno nadalju. jejo. Tako je v okolici Goražda, kjer so Srbi izzivajo pripadnike modrih čelad in so pri tem ubili n^ kega britanskega vojaka. Vse večje tudi napadov na britanske in ukrajinske vojake, pri čemer napa- dalci uporabljajo ročne bombe, tromblone in pehotoo orožje. Tudi na severu BiH boji še traja- jo, saj vojaški opazovalci trdijo, da so v nekaterih obdobjih zaznali eksplozije od 10 do 15 topniških granat na minuto in to predvsem na območju Ribnice, Gračanice in Gradačca. Vladne sile BiH pa sti- skajo obroč okoli strateško po- membne gore Ozren in okoli Vozuče, kjer je močno srbsko opo- rišče. Vodja bosanskih Srbov Rado- van Karadžič je končno le dojel, da bo na mirovni sporazum in oze- meljsko delitev BiH moral prista- ti, vendar za to postavlja posebne pogoje. Med drugim zahteva, naj mednarodna skupnost odpravi sankcije proti Beogradu, in za srbsko stran terja sedem milijard dolarjev kot povračilo za ozemlja, ki ga sedaj zasedajo srbske sile, po predlaganem mirovnem načrtupa, bi prešla pod Muslimane. *** RUANDA: Francoski vojakiso v okviru OZN dobili pooblastilo za humanitarno akcijo v Ruandi. Bo j i med uporniško fron to in vlad- nimi silami se še nadaljujejo, upor- niki pa nadzirajo že dve tretjini države. Pripadniki plemen Hutu in Tutsi, ki so nasilju najbolj izpos- tavljeni, so nad francosko mirovno misijo zelo razočarani. Pričakovali so, da jim bodo pomagali tudi z orožjem, vendar skrbe modre čela- de le za razdeljevanje človekoljub- ne pomoči beguncem v obliki zdravil in hrane. Tako so franco- ske modre čelade že na začetku mi- sije naletele na kopico težko rešlji- vih težav. JUŽNOAFRIŠKA REPU- BLIKA: Kljub zmagi črnske večine na prvih večrasnih volitvah v tej državi in urejanju razmerij med belsko manjšino in črnsko večino se v tej državi znova poraja- jo krvavi politični spopadi. V južnoafriški provinci Zulu Natal je minuli konec tedna izgubilo življenje najmanj 23 ljudi, v napa- du na delavski dom v Tokozi pa so bili mrtvi štirje otroci. Napadi na delavske domove so pogosti predvsem zato, ker v njih večino- ma prebivajo privrženci črnske stranka Inkatha, ki je na nedavnih volitvah doživela poraz. UKRAJINA: V prvem krogu tamkajšnjih predsedniških voli- tev nobeden od kandidatov ni do- bil potrebne večine. V drugi krog volitev sta se uvrstila dosedanji predsednik države Leonid Kravčuk in njegov glavni izziva- lec, nekdanji premier Leonid Kučma. Glasovanje za ta dva kan- didata je Ukrajino volilno razdeli- lo na dva dela - zahodno od Dnepr^ somnožičnopodprliKravčuka,n3 vzhodu in na Krimu pa prav tako odločno Kučmo. Kučma zagovar- ja politiko tesnega ukrajinskega zbliževanja z Rusijo, Kravčukpa)^ simbol državne neodvisnosti. JEMEN: Sile jemenskega juga in severa se še naprej srdito spopa' dajo v okolici pristanišča Adefl' Najhujši so bili te dni spopadi v okolici radia Aden, silovito pa s« spopadajo tudi za elektrarno His^' vi. _ Pripravila: ^0DNIK -30. junij 1994 POROČAMO, KOMENTlR\MO -3 l^edeli smo MAJA UGODNO V PTUJSKI INDUSTRIJI -Mgjski podatki o rasti industrijske proizvodnje v ptujski občini so jflugodni. V tem mesecu so v sedemnajstih panogah, kolikor jih remljajo v Sekretariatu za gospodarstvoobčine Ptuj, v primerjavi z ^ojem leta 1 993 izdelali za 7,1 odstotka več. Ugodni pa so tudi drugi ^g^old- V primerjavi z aprilom je bila majska industrijska proizvodnja ^gčja za 1,4 odstotka, v petih mesecih letos pa so ptujska industrijska odjetja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta izdelala za 4 6 odstotka več. Največje rasti so dosegli v proizvodnji tekstilne pre- gjn tkanin, elektrogospodarstvu in predelavi kavčuka. Maja so se po podatkih ptujskih podjetij izboljšale razmere pri nabavi surovin, ne- l^pliko pa se je zatikalo pri prodaji izdelkov. V GUMARNI PREDSTAVILI PROGRAM _LASTNINJENJA Vptujski Gumami bodo danes ob 1 2. uri predstavili program last- ninjenja Save, za katerega želijo zainteresirati tudi nekdanje de- lovce. Sava Kranj je organizirana po tehnološko-ekonomsko zao- kroženih tovarnah, profitnih centrih - proizvodnih cientrih oziroma proizvodnih obratih. Iz Ptuja sta v Savo vključena Gumarna in Tovar- na avtomobilskih zračnic. Program lastninskega preoblikovanja Save so sprejeli 25. maja letos. Korporacija Save se bo lastninila kot celota. Cilj lastninskega preoblikovanja Save je, da bi vsaj 51 odstot- kov vrednosti podjetja postalo zasebna lastnina. DVAJSET PTUJSKIH OBRTNIKOV NA _SEJMU V CELJU Na tradicionalnem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bo v okviru paviljona Območne zbornice Ptuj predstavilo okrog dvaj- set ptujskih obrtnikov, nekateri pa se bodo predstavili samostojno oziroma bodo organizirali prodajo svojih izdelkov. USTANOVNASKUPSCINA POETOVIO VIVAT Sedmega julija bo ustanovna skupščina gospodarskega interesne- ga združenja za turizem in storitve Poetovio Vivat. Vabilo za skupščino je prejelo 1 05 potencialnih kandidatov, med njimi podjet- ja,obrtniki, Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Območna obrtna zbornica Ptuj in Občinska turistična zveza Ptuj. Poetovio Vivat noj bi po zdajšnjih podatkih ustanovilo okrog 60 čla- nov. IPODATKI O TURISTIČNEM OBISKU SE _NAPREJ POMANJKLJIVI Kljub prizadevanjem v Turističnoinformativnem centru Ptuj še ved- no Fie dobivajo vseh podatkov o turističnem obisku. Hoteli, gos- tišča in zasebniki so podatke o prenočitvah bolj ali manj posredovali. Stopnja zasedenosti postelj v tednu od 1 3. do 1 9. junija je bila od tri do 50 odstotkov, pokrajinski muzej podatkov ni poslal, organizirani skupini turistov sta bili samo dve, Turističnoinformativni center pa je obiskalo 139 gostov, od tega 73 tujih. JUTRI ZASEBNI ZDRAVNIKI O DOSEDANJIH _IZKUŠNJAH Tema jutrišnejga srečanja zdravniškega društva Ptuj-Ormož je "Za- sebni zdravniki o svoji praksi". Sestali se bodo v Vičancih pri Veliki Nedelji. _ Pripravila: MG PTUJSKI MENEDŽERJI OB DNEVU DRŽAVNOSTI Tradicionalno srečanje tlani ptujskega menedžerskega '''uba so se v petek na turistični •""etiji Emeršič v Gradiščah ses- 'iili na tretjem občnem zboru, na •katerem so pregledali delo v Pftjšnjem letu. V glavnem so se "l^varjali s pridobivanjem poslov- "'h informacij, novih znanj, iz- "^^njavo izkušenj in mnenj ter z or- ganizacijo srečanj. '^volili so novo vodstvo: dose- ^tga predsednika Ferda Vein- ^'^'^'a je zamenjal Drago Vobncr. O Programu dela za letos se bodo do- ^"^^rili na prihodnji seji upravne- ?^«dbora. ^"ačilnost tretjega zbora kluba menedžerjev je v tem. da so točke dnevnega reda izčrpali v dobrih petnajstih minutah. Tudi razpravo so prenesli za drugo priložnost. Le- tos pa bodo morali rešiti tudi vprašanje prostorov. Klub bo mo- ral imeti stalen prostor za sestajan- je ter strokovna in druga srečanja. Ptujski klub menedžerjev ima že 99 članov. Ptujski menedžcrji so v petek or- ganizirali tudi srečanje ob dnevu državnosti. Gre za že tradicionalno srečanje. Slavnostni nagovor je imel predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. MG ^ovo vodstvo Neodvisnih sindiliatov Pbmočni svet Neodvisnih sindikatov Slovenije je na svoji redni 'zbral novega predsednika. To dolžnost so zaupali Zdenku o'arju, predsedniku NSS v kidričevskem Talumu; podpredsed- ">ke funkcije so zaupali Bogomirju Merniku iz ptujskih Gradenj, Jiiške pa Danici Serdinšek, ki istočasno opravlja tudi pravna za območni svet NSS Ptuj. ^'cer pa se je Neodvisnim sindikatom Slovenije pred kratkim j^'družilo še več kot 300 delavcev Merinke, kjer vodita sindikat Q*'"ya Fajfer in Dragica Žunkovič, delavci ormoškega podjetja .^8i"ad, kjer vodi sindikat Slavko Kosec, ter več kot 100 zaposlenih P^HJske bolnišnice, kjer vodi sindikat Marija Maroh. "---^ -OM nlAVNI ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Osebnega zdravnika še lahko izberete v Javnem zavodu zdravstveni dom Ptuj so v začetku meseca pri- pravili obširno pojasnilo o načinu izbire osebnega zdravnika. Do- polnili so ga z navodilom o načinu uresničevanja pravice do proste izbire zdravnika in navodilom o naročanju pacientov v ordinacijah splošne medicine. S tem so, kot je povedal direktor dr. Henrik Zlebnik, želeli javnost obvestiti o tem, da je osebnega zdravnika pri njih še možno izbrati, kljub drugačnemu vtisu. Na seznamu zdravnikov, ki jih je še možno izbrati za osebnega zdrav- nika, so dr. Anemarija Malešič, dr. Georgij Hromiš, dr. Aleksandra Einfalt Somen, dr. Marija Milošič, dr. Veselin Sučur in dr. Irena Stroj- nik. Ker je pri dosedanji izbiri zdrav- nika in pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva prihajalo do nekaterih nesporazumov, v zdravstvenem domu Ptuj pričaku- jejo, da bodo občani pravilno razu- meli njihova prizadevanja. Želijo si, da bi si zavarovanci izbrali svojega osebnega zdravnika, če tega še niso storili, pri naslednjem potrebnem obisku. Po prvem juliju bodo vse, ki si še niso izbrali osebnega zdravni- ka, pa so zdravstveno varstvo uvel- javljali letos že dvakrat ali celo večkrat, pa tega ne bodo storili pri naslednjem obisku, šteli za samo- plačnike. Samoplačniki so zavaro- vanci tudi v primerih, ko zdravstve- no varstvo brez potrebe uveljavljajo v dežurni službi. Dežurna služba je namenjena le nudenju neodložljive medicinske pomoči. Za zavarovan- ce je pomembno tudi, da vedo, da če nimajoizbranegazdravnika,šetoni razlog za sprejem v urgentni oziro- ma dežurni ambulanti. Če izbrani zdravnik odide iz zavo- da ali je dlje časa odsoten, imajo za- varovanci pravico in dolžnost iz- brati drugega osebnega zdravnika. To naredijo ob prvem obisku po- tem, ko je bila objavljena odsotnost zdravnika. Osebni zdravnik oziro- ma zdravstveni dom je dolžan, da v primerih krajše odsotnosti osebne- ga zdravnika bolnikom zagotoviti sprejem pri drugem, pooblaščenem zdravniku. PACIENTE POSLEJ NAROČAJO V AJ^BULANTAH Da bi sprejem in naročanje paci- entov v posameznih ambulantah potekala čimbolj tekoče in brez za- pletov, so se v zdravstvenem domu Ptuj odločili za ukinitev izdajanja številk v centralni kartoteki. 15. ju- nija so naročanje pacientov v celoti preneseli v ordinacije. Delavci cen- tralne kartoteke pa so, kot je pove- dal direktor Henrik Žlebnik, dolžni zavarovancem dajati podatke o možnostih za sprejem pri izbranem zdravniku oziroma o možnostih iz- bire osebnega zdravnika. Izjava zavarovanca o izbranem zdravniku je osnova za tako imeno- vano "glavarino", na osnovi katere se zdravstvenemu domu prizna pri- bližno polovica stroškov. Druga po- lovica se obračunava na osnovi obračuna storitev (pregledi, prei- skave, posegi). V primeru, ko je zavarovanec iz- bral osebnega zdravnika v eni usta- novi ali zdravnika z zasebno prakso, je pa zdravstveno varstvo uveljavil v drugem zavodu, slednjemu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove- nije prizna le polovico stroškov. Glavarina v tem primeru ostane iz- branemu zdravniku brez dela, stroški delapabremenijo vceloti za- vodjki jepomočnudil.Topanevel- ja za dežurno službo, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vse zavarovance financira v pavšalnem znesku. Pripravila: MG KDO JE KOGA IZRABIL Namesto nasmeha - posmeh Nedvomno je za 1.200 km dolg tek ob mejah Slo- venije potreben velik pogum, predvsem pa veliko, veliko dobre volje, treningov, moči in vztrajnosti. Tekačem ptujskega kluba Maraton ob letošnjem tretjem, resnično uspelem teku ni manjkalo ne enega, ne drugega, ne tretjega, saj so v glavnem uporabili trdo prigarane izkušnje iz prvih dveh te- kov. Pa vendar so v soboto zvečer po cilju v Ptuju odšli na svoje domove potrti in užaljeni. Zakaj ? Nanajdaljši tek v Sloveniji so setemeljitopripravljali,skupaj prema- govali težave v neprekinjenem, 96 ur trajajočem tekanju. Ali se lahko zavedate, kaj pomeni tekati štiri dni in štiri noči, v znoju premagovati samega sebe, da bi tudi na ta način izkazali svojo pripadnost mladi slo- venski državi? Ko so v soboto zvečer pritekli na cilj, so se njihovi utru- jeni obrazi upravičeno raztegnili v prijeten nasmeh. Od daleč je bilo videti, da jim oči si jejo od radosti. In čeprav bi vsak od njih rad čimprej skočil domov, v kopalnico in zatem k počitku,so se odzvali prijaznemu povabilu, da bi sodelovali tudi v TV oddaji Poglej in zadeni, ki se je pričela isti večer v dvorani Srednješolskega centra Ptuj. Lepo so slišali prijazno povabilo z vabljivim dodatkom, da so zanje rezervirani sedeži v prvi vrsti, saj so po maratonskem teku zagotovo junaki večera. Kmalu po slavju na Mestnem trgu so se zato veseli odpravili v dvora- no Center, kjer pa so jim brez pojasnil ponudili sedeže "nekje zadaj", kot so dejali - na vrhu tribun, čeprav je bilo še precej dvorane nezasede- ne. Pa jih tudi to ne bi užalilo, če ne bi poznejezvedeli, da jim niso do- volili sesti v prve vrste zaradi denarja; pardon, zaradi njihovih majic, pravzaprav zaradi napisa PRO BANKA; ta je bila glavni pokrovitelj njihovega teka ob mejah Slovenije, zato so majice nosili po pogodbe- nem dogovoru. Ker pa je bila pokroviteljica TV odaje Poglej in zadeni Kreditna banka Maribor, jim "nekdo" očitno ni pustil, da bi sedli v prve vrste, kamor so jih povabili, saj bi se sicer lahko zagodilo, da bi katera od TV kamer ujela tudi kakšen konkurenčni (nepravi) napis. Utrujeni maratonci so tako nekaj minut sedeli pozabljeni v ozadju po- leg slačilnic, nato pa jim je prekipelo; vstali so in protestno zapustili dvorano. S tem nas je v imenu maratoncev seznanil Mirko Vindiš in ogorčenra dodal: "Tudi mi imamo svoj ponos, ne prenesemo, da nekdo kuje de- nar na našem znoju in žuljih." Šele sedaj jim je povsem jasno, da so njihovo medijsko zanimivost izkoristili tudi za humanitarni Tek za nasmeh, ki brez ptujskih mara- toncev - kljub zvenečim slovenskim imenom - zagotovo ne bi bil takšna vaba za oči in dušo, kot je sicer bil. In čeprav se občinski možje bojda na vse kripl je trudi jo, da bi prikazali zadevo drugače, bo 16 juna- kom, ki so pretekli 1.200 km ob mejah Slovenije, namesto nasmeha ostal le grenak izraz, prej v posmeh kot smeh, čeprav so tekali z nasme- hom. In prav zaradi tega so prepričani, da jih nihče nikoli več ne bo speljal na led. M. Ozmec Leta 1992 sta Ptujčana Viktor Gojkovič in Dušan Kirbiš začela snovati in ustvarjati svoje umetni- ne v novih ateljejih, ki so jih uredili v pritličju minoritskega samosta- na na Ptuju. Prostore je primerno opremil in usposobil za ateljeje Pokrajinski muzej Ptuj, ki skrbi tudi za nadaljnje vzdrževanje. Do- govor med muzejem in umetnikom pa je, da v zameno za ureditev in plačevanja najemnine vsako leto muzeju odstopita eno izmed svojih del. Tako se je v preteklih letih "na- bralo" kar nekaj najsodobnejših ki- parskih in slikarskih stvaritev dveh uveljavljenih umetnikov, ki s svojo umetnostjo in specifično likovno govorico temeljito posegata in zaz- namujeta čas in prostor, ki ga živi- mo zdaj in tukaj. Ob delih Gojkoviča in Kirbiša pa sejevmuzejuvobdobjuzadnjih pe- tih let nabralo tudi nekaj sodobnih kiparskih in slikarskih del umetni- kov, ki so razstavljali v našem mu- zeju in so svoja dela ali poklonili ali pa jih je muzej odkupil. To so Grošljeva stilizirana lesena Ptica, Purgov osnutek LES, RES, RA- KETE in slikarski zapis v treh delih mladega Rebernika. Ker muzej (in mesto) ne premo- reta primernega razstavišča, predvsem za sodobno likovno umetnost, le-ta ostaja zaprta v de- pojih in skrita očem javnosti. Vloga umetnosti (in želja umetnikov) pa je prav nasprotna: polna je energi- je, ustvarjalnosti in sporočilnosti, ki hoče na plan, hoče se pokazati, razdati, priti med ljudmi, hoče pos- tavljati vprašanja in odkrivati od- POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA VUUDNO VAS VABIMO NA ODPRTJE RAZSTAVE NOVE PRIDOBITVE SODOBNE UKOVNE UMETNOSTI VIKTOR GOJKOVIČ ANDREJ GROŠELJ DUŠAN ^ KIRBIS FRANC PURG VIKTOR REBERNAK v ČETRTEK 30. JUNIJA 1994 OB 20. URI RAZSTAVA BO ODPRTA DO 31. JULIJA 1994 govore. Zato ne more in ne sme os- tati nevidna. Tako je nastala naša razstava. In ob dejstvu, da bodo umetnine Vik- torja Gojkoviča in Dušana Kirbiša permanentno "pritekale" v naš mu- zej in bomo čez čas posedovali en- kratno zbirko najsodobnejših umetnin, smo dolžni poskrbeti ne le za strokovno obdelavo i n znanst- veno vrednotenje, temveč tudi za primerno in sodobno prezentacijo edinstvene zbirke, ki nastaja v našem mestu. Pokažimo našo umetnost tako, da dovolimo umetnosti živeti! Stanka Gačnik C0V0RI5E.,, ...DA v enem osrednjih ptujskih lokalov mnogokrai stoji voda. Tudi na dan zaključka teka okoli Slovenije in Teka za nasmeh je ob pogledu na to smrdozname- nitost Ptuja smeh kar zamrl. Pa ne, da je loilavoda na tleh WC-ja namenjena za okopanje prepo- tenih tekačev? ... DA so mnogi udeleženci zakl- jučka teka pogledovali v okno Mestne hiše na tamkaj visečo zastavo firme, o kateri se šušlja in piše, da je v malori. ... DA se skupščinsko vodstvo rado slika. Na zadnjo skupščin- sko sejo je povabilo celo karika- turista. ... DA se je eden poslancev pri- tožil, da okrašenih poročnih av- tomobilov ne spustijo skozi zna- menite ptujske zapornice. Če bo zadevo urejena, je mogoče pričakovati nesluteno širitev ptujskega cvetličarstva. Kupiš vrtnico in ta ti dvigne zapornico. ... DA so pred dnevi v Ptuju prvič v zgodovini letenja z baloni od- krili slepega potnika oziroma potnico. Ko se je balon z uspešno kegljačico precej težko dvigat, je preverjanje vzroka pokazalo na hčer vodilnega izvršnika. Lani se je v balon povzpela žena, letos hči. Kaže, da sta v sorodu in obe radi letita. ... DA je vozniškoizdajateljski šef nervoznim čakalcem zagro- zil s policijo: če ne zaradi kaljen- ja JRM, bi jih lahko kaznovali zaradi neveljavnih vozniških. VIDISE... ...DA je Tednik bran po vsej Slo- veniji. Celo na Vršiču je bil prejšnji četrtek nemudoma raz- prodan. 4 - PO NAŠIH KRA.IIH 30. JUNIJ 1994- TEDNI PETNAJSTI PRAZNIK ORIHIOSNi KRAJSVNE SKUPNOSTI v ormoški krajevni skupnosti od 1990. leta niso praznovali kra- jevnega praznika; menili so, da je potrebno ob nastajanju nove države predvsem delati. Ob sprejemu odločitve, da je najpomemb- nejši dogodek iz novejše zgodovine v Ormožu zaustavitev jugoslo- vanske armade na meji Slovenije 27. junija 1991 in s tem tudi pre- cejšen prispevek k osamosvojitvi države, so se letos dogovorili, da bodo odslej v spomin na te dogodke praznovali krajevni praznik. Prireditve so združili s praznikom dneva slovenske državnosti. Od četrtka pa do nedelje se je zvrstila pisana paleta prireditev, največ je bilo kulturnih. Dr. Jože Bešvir, kije govoril na osrednji svečanosti ob petnajstem krajevnem prazniku in dnevu slo- venske državnosti, se je spomnil dogodkov izpred treh let. Ob praznikih je navada pregle-. dati, kaj je bilo opravljenega; tega pa je v Ormožu veliko in zbiranje denarja v okviru krajevnih samop- rispevkov, ki jih imajo že od 1970. leta, so upravičili: vodovod v celot- ni krajevni skupnosti, 1200 tele- fonskih priključkov, kar uvršča ormoško krajevno skupnost ne samo med najrazvitejše v ormoški občini, temveč tudi v slovenskem merilu, 40 km asfaltiranih krajev- nih cest, zgrajeni mrliški veži v Ormožu in na Humu, obnovljeni cerkvi v Ormožu in na Humu, sofi- nanciranje gradnje vrtca, šole in se- daj tudi telovadnice, 600 naročni- kov kabelske televizije v Ormožu, na Hardeku, v Frankovcih in Pušencih, vaški domovi v Pušen- cih, Pavlovcih in na Dobravi, ob- nova gasilskih domov, rekreacijska cona v Mestni grabi, tržnica v Ormožu, železniški peron na pos- tajališču Frankovci in še veliko drugega. Kraj pa ima v prihodnje prav tako veliko načrtov. V vodstvu ormoške krajevne skupnosti se že pogovarjajo o nadaljevanju zbiran- ja denarja s pomočjo krajevnega sa- moprispevka; sedanji se izteče ko- nec januarja prihodnjega leta. V teh dneh so odprli arheološko razstavo, v župnijski učni sobi sta razstavljala likovne izdelke Na osrednji proslavi ob petnajskem krajevnem prazniku in dnevu slovenske državnosti. Foto: Stef o n H ozya n domača likovnika amaterja Vida Rajh in Oto Žnidarič skupaj z žup- nikom Antonom Košarjem, ki je ob razstavil tudi predmete iz lesa. Odmeven j e bil prvi festival sloven- skih pihalnih godb, ljudi pa je raz- veselil še ognjemet na dan držav- nosti. Živahno je bilo tudi v nedel- jo, ko se je mnogo krajanov ponov- no našlo na Humu, kjer so ob znani ivanjski nedelji opravili tradicional- no procesijo med vinogradi za do- bro letino. Brez dvoma pa ima petnajsti praznik ormoške krajevne skup- nosti še drugi namen: takšne prire- ditve ljudi povežejo. Prijatelji od blizu in daleč dobijo nov zagon za nadaljnje ustvarjanje. Vida Topolovec Vesela noč med starimi zidovi V soboto je bil na Vurbergu 3. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, vokalno-instrumen- talnih skupin z diatonično har- moniko in večglasnim petjem. Organizatorja sta bila Turistično društvo Vurberg in Glasbena agencija Videoton Maribor. Nastopilo je 12 bolj ali manj zna- nih slovenskih ansamblov: Jože Skubic in Slapovi, Fantje izpod Rogle, Simona Legnarja, Ekart, Vigred, Roberta Praproinika, Fantje izpod Vurberka, Dan in noč. Bistriški odmev. Rubin, Cvet ter Mladi Štajerci z Završkimi fan- ti ter Moniko in Alenko Hrčko. Prireditev je bila na grajskem dvo- rišču, ki so ga številni gledalci na- polnili do zadnjega kotička. Precej gledalcev jebilo že na popoldanski javni generalki, večerno prireditev pa si je ogledalo okoli.tisoč petsto ljudi. Prireditev sta vodila Ida Baš in Janez Toplak. Kaže, da je festival na Vurbergu v treh letih že pognal globoke kore- nine in da ima domača glasba vse več poslušalcev. Žal le še ostanki starega vurberškega gradu dajejo prireditvi poseben čar, kljub temu pa bo moral organizator v pri- hodnje razmišljati o večjem prire- ditvenem prostoru. Ker je bil na- men turističnega društva Vurberg s festivalom vdihniti staremu zi- dovju nekaj novega življenja, je uspeh popoln. Občinstvo hvaležno sprejema ponujeno roko turis- tičnega Vurberga in to je organiza- torjem dodatna vpodbuda. Na tretjem festivalu narodnoza- bavne glasbe Slovenije Vurberg '94 so podelili kar devet nagrad. Absolutni zmagovalec je bil an- sambel Jožeta Skubica in Slapovi. Prvo mesto za ansambel z večgla- snim petjem je ansamblu prisodila strokovna komisija, prvo mesto in zlati zmaj pastaansamblu pripadla tudi po odločitvi občinstva. Med skupinami z dvoglasnim petjem je po oceni strokovne komisije zma- gal ansambel Dan in noč, isti an- sambel je prejel še nagrado za naj- boljšo skladbo po odločitvi komi- sije urednikov radijskih postaj, in sicer za skladbo Gozdovi, zapoj te z menoj. Drugo nagrado je strokov- na komisija namenila ansamblu Mladi Štajerci, Završkim fantom ter Moniki in Alenki Hrčko, tretjo pa ansamblu Simona Legnjj, Druga nagrada občinstva srebrnbi zmaj sta šla s Fanti i^p Vurberka, tretja nagrada obči^^ va in bronasti zmaj pa spet Mla^ Štajercem s pevci. Nagrado za n,^ boljše besedilo je dobil Ivan Mai^ vašič za pesem o Dravinji, ki soj^ izvajali Fantje izpod Rogle. 7- ^ručič Prva nagrada strokovne komisije (75.000 tolarjev Radia Maribor) in prva nagrada občinstva (50.000 tolarjev Radia Ptuj}: Ansambel Jožeta Skubica in Slapovi, Lenarške novice ZAMENJATI LE ŠE NEKAJ VOZNIŠKIH Kot nam je povedal načelnik oddelka za notranje zadeve na občini Lenart Avgust Zavernik, jim je kljub vrstam uspelo zamenjati stare vozniška dovoljenja ter prometne izkaznice in registrske tablice za traktorje. Ugotavljajo, da je ostalo še okrog 50 občanov, ki niso zamen- jali svojih vozniških dovoljenj, in vsi ti lahko to storijo v uradnih urah vsak dan od pol osme do petnajste ure, v sredo do sedemnajste ter v pe- tek do trinajste ure. 60 LET GD JUROVSKI DOL Gasilci v Jurovskem Dolu so v nedeljo proslavili 60-letnico dela. Pri- pravili so parado, ki so se je udeležila tudi sosednja društva, bogat kul- turni program in najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Najbolj pa so člani društva veseli novega gasilskega avtomobila s cisterno. Kot je povedal predsednik društva Jože Simič, morajo biti gasilci na vasi vedno pripravljeni na vse humanitarne akcije, ne samo takrat, ko se razširijo ognjeni zublji. Ker so v prešnjih sušnih poletjih redno oskrbo- vali s pitno vodo kar nekaj sosednjih krajev, je prejšnje vozilo bilo večkrat v okvari in precej dotrajano. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so finančno prispevali za novo cisterno. Nekaj denarja so pris- pevali domačini, del Občinska gasilska zveza in SO Lenari. Na prireditvi so vaščani z velikim zanimanjem listalipo gasilski kro- niki, ki jo je uredila Marija Šauperl. Na svečanosti sta prejela Avgust Mulec in Franc Senekovičzlatezna- ke društva, saj sta vsa leta vlagala v društvo precej truda. Petim vetera- nom so podelili plakete, najzaslužnejšim članom pa pohvale. LETNI ZBOR LDS LENART v petek je v Lenartu potekal občni zbor članov občinskega odbora LDS Lenart. Stranki LDS v Lenartu so se priključili tudi člani Demo- kratske stranke in Socialistične stranke Slovenije in ob tem uredili vsd pravne formalnosti. Za predsednika so izvolili Janeza Erjavca in ta je poudaril, da občina Lenart doživlja politično in gospodarsko krizo, zato morajo mobilizirati vse potenciale za čimprejšnjo rešitev tistega, kar se še da. Prav to pa omogoča homogeno delovanje strank; člani si ne smejo privoščiti novih napak in stranpoti, saj jih v lenarški občini zelo občutijo še iz prejšnjih časov. Zavzemati se morajo, da bi dosegli nova delovna mesta in ohranili tista, ki so še rentabilna. Erjavec je dodal, da ga zelo moti obnašanje strankarskih kolegov v Ljubljani, saj premalo spremljajo delo na terenu; tudi v petek jih kljub obljubi v Lenart ni bilo. Podpredsednik stranke je Milan Gumzar, sekretarka pa Breda Slavi- nec. Marija Slodnjak sedem (neipomembnih dni sedem (ne}pomembnih dni sedem (ne}pomembnih dni sedem (ne}pomembnih dni Proslava in afere Mnogi so se te dni spraševali, kaj nam je prinesla samos- tojnost. In po stari slovenski navadi smo se spet zapletli v različne spore in nestrpno ugotovili, kaj je bilo v prete- klosti (pred tremi leti) in manj, kaj je danes, kaj dejan- sko imamo. Janez Janša je na novo odkrival "neodločnost" sedanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki je bajeusodnega 27. junija 1990, ko se je slovensko vodstvo odločalo o oboroženem odpo- ru proti jugo vojski, svaril, da ne bi bilo dobro "še dodatno izzivati". Vsekakor pa ostaja uganka, zakaj o takšnem rav- nanju dr. Drnovška Janša go- vori skrajno kritično šele zdaj,konivečnaoblasti,kose je razšel z dr. Drnovškom. Za- kaj o tem ni pisal v svoji me- moarski knjigi o slovenskem osamosvajanju ali ob kakšni drugi priložnosti? Hkrati pa seveda tudi ni moč kar tako spregledati precejšnjih Drnovškovih zaslug za slo- vensko osamosvajanje in pri odhodu Jugoslovanske arma- de in Slovenije. JANŠEVI JUGO STRAHOVI Sicer pa je nekdanji obrambni minister in pred- sednik Socialdemokratske stranke Slovenije čas okoli dneva državnosti dodobra iz- koristil za "populariziranje" svojih "jugo" strahov. Najprej se je spustil v polemiko s predsednikom vlade in lider- jem Liberalne demokracije Slovenije dr. Janezom Drnovškom. Očital mu je spogledovanjez nekakšno Ju- goslavijo že samo zaradi tega, ker je pred nedavnim postal predsednik gospodarskega odbora Liberalne demokra- cije Peter Rigel, ki po Janševih trditvah sodeluje v švicarskem podjetju, katere- ga šef je srbski poslovnež Vu- kobrat, ta pa naj bi zagovarjal in snoval nekakšno novo Ju- goslavijo, najprej kot gospo- darsko zvezo, pozneje pa kot politično tvorbo. Dr. Drnovšek je takšna Janševa sklepanja označil za naresna in smešna, vendar pa Janša še naprej vztraja pri svojih oce- nah. Premier dr. Drnovšek Janši očita, da s svo- jo opozicijo kar na- prej podcenjuje dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v obdobju samostojnosti in v času pre- hoda iz enega v drugi sistem. Drnovšek pravi, da Janša ne priznava tistega, kar prizna- vajo mnogi dobri opazovalci razmer v Sloveniji po svetu, ki Slovenijo uvrščajo med na- juspešnejšo iz skupine nek- danjih komunističnih držav. Vsekakor je nenavadno,da nekateri zares zaslužni za vzpostavljanje samostojnosti Slovenije, med njimi tudi Ja- nez Janša, zdaj tako trdovrat- no vztrajajo pri nekakšni de- litvi Slovencev na tiste, ki so za samostojno Slovenijo, in tiste, ki bi takoj spet v ne- kakšno Jugoslavijo, čeprav vedo, da se je ogromna večina Slovencev na referendumu 1990. leta opredelila za sa- mostojno Slovenijo in čeprav so Slovenci pred tremi leti po- kazali enkratno enotnost pri obrambi komaj vzpostavlje- ne samostojne države. Sicer pa jih v takšnih delitvah de- mantirajo tudi pravkar ob- javljeni rezultati raziskave javnega znanja, ki kažejo veli- kansko podporo - kar 90% Slovencev - samostojni Slo- veniji. NADALJEVANJE DELITEV Sploh se ob tretji obletnici slovenske samostojnosti kažejo kot najbolj negativna stran tudi siceršnji poskusi ponovnih ideoloških in dru- gih delitev in polarizacij Slo- vencev. Vzpostavitev samos- tojne države in politični plu- ralizem sta obetala in objek- tivno omogočala spravo mrtvih in predvsem živih Slovencev v skupnih prizade- vanjih in skupni konkurenci za boljšo prihodnost. Vendar se je pokazalo in se kaže, da si nekateri zamišljajo, da je moč pretekle napake in zablode zdraviti in odpravljati zgolj s povzročanjem novih krivic, z novimi delitvami in torej no- vimi napakami. Nekdo je te dni izjavil, da nam v Sloveniji manjka skupni imenovalec, ki bi združeval slovensko po- litiko. V resnici pa slovenski politiki manjka volja, da bi združevala slovenske ljudi nasploh. Zadnjo nedeljo sta v Slove- niji potekali dve pomenljivi proslavi. V Baski grapi naPri- morskem je proslavljal IX. partizanski korpus, ki je pred petdesetimi leti v sodelovan- ju s poveljstvom zavezniških armad napadel pomembne prometne komunikacije na območju Baske grape in tako onemogočil oskrbovanje nemških enot v južni Italiji in prevoz teh enot na drugo fronto, ki so jo vzpostavili za- vezniki. Ob tej priložnosti je prvi komandant IX. korpusa general Lado Ambrožič - Novljan v nekem intervjuju izjavil, da Slovencem "ven- darle prihaja v zavest, da z omalovaževanjem lastnezgo- dovine in del očetov in dedov ne bomo nikamor prišli ... Pljuvanje na lastno zgodovi- no je nesmiselno in človeka nevredno ... Še nedavno je bila taka politika vodena pro- ti nekdanjim partizanom. Čas je, da se te neumnosti končajo." Hkrati pa je parti- zanski general Ambrožič de- jal, da je včasu drugesvetovne vojne Cerkev vodila del slo- venskega naroda skupaj z Nemci v boj za cilje Hitlerje- ve Nemčije. "Veliko Sloven- cev jebilo zavedenih in zapel- janih, veliko jebilo zločincev. Po 50 letih ne bomo lovili po Slovenskem čarovnikov in čarovnic. Imamo preveč dru- gih problemov in preveč dru- gega dela. Naša stran je svoje grehe priznala, zdaj jena vrsti Cerkev, da se izpove. Tisti hip, ko bo to naredila, bo naše nasprotovanje šlo z dnevnega roda." Ta nedeljo je bila tudi spo- minska slovesnost v Kočev- skem Rogu v spomin na 1945. leta(od zmagovalcev) pobitih domobrancev. Spominsko mašo je vodil nadškof in me- tropolit dr. Alojzij Šuštar. List Slovenec ob tem dogod- ku ne izraža samo nezado- voljstva nad razmerami za tis- ti del Slovencev, "ki jih je ko- munizem zatiral ali so bili njegovi nasprotniki po civili- zacijski logiki," ampak se tudi zmrdujezaradi statusa vojnih (partizanskih) veteranov, ki po mnenju Slovenca marsi- kateremu partizanu ne bi smeli pripasti. Slovenca tudi moti, ker so častne čete Teri- torialne obrambe "vsak teden prisotne na borčevskih pros- lavah..." Vsekakor se kaže temeljito zamisliti nad tistim, kar spo- roča general Ambrožič, in tis- tim, kar ponuja Slovenec. ODHOD SE ENEGA MINISTRA Čeprav je predsednik vlade dr. Drnovšek še nedavno zatrjeval, da je (dotakratna) zamenjava treh ministrov (Janše, Jazbinška in Puharje- ve) "za zdaj dovolj", je moi na začetku tega tedna sprej še odstop pravosodnega n nistra Mihe Kozinca zara njegove vmešanosli v star vanjsko afero. Kozinc je t predsednik vladne stan vanjske komisije v javno prepoznan za najbolj odg vornega pri dodeljevan ugodnih stanovanjskih pos jil vladnim funkcionarjei poslancem in-sebi. S Kozinčevim odhodom še zdaleč ni konec nevarne pojava vse večjega raščanja privilegijev in p' pričanja posameznih nos cev funkcij in poslancev,' so "nekaj posebnega" in' zato zanje veljajo tudi pos^ napravila. Glavni prelomi' tem, da poslanci in funkd narji od drugih terjajo dis' plino, doslednost in samoo rekanje, medtem ko premnogi med njimi misl'l da vse to zanje ne velja. Pf^ zaprav je še najbolj šokant' spoznanje, da izgubljajo v* občutek za realen svet in goveproblemeindasejim^ moralno opravičljivo, ko jajo od države več, kot jep'^ več, kot je sprejemljiv^', več, kot je dopuščeno drug'' Jak Kapric fCDNIK -30. JUNIJ 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE • 5 {j^nmmiiiii i hm i ^^■■h ^nODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Literatur« las ^vc^ovIK■ zgodovine sveta. Druga, do- ,l,a.^daja.CZ.Lj.l991. ioPRi:niJ še zdaleč ne, da bi zganjal lažno skromnost, toda priz- nati moram, da me je go- spod Lačen, ko mi je za srebrnijubilej ptujskega fes- tivala ponudil nekaj nadal- jevanj spominov, dobil na levi nogi. V prevodu: našel povsem nepripravljenega za ponudbo te sorte, saj vse življenje že vegetiram s fik- sno idejo, da sem o ptujskem festivalu in njegovih glavnih zvezdah napisal že vse, karje bilo omembe vredno. Pon- avljanje že napisanih in ob- javljenih zgodbic mi nikoli ni šlo ravno v slast, pa tudi medbralci nisem nikoli imel toliko sovražnikov, da bi jih moral moriti z blejanjem sklerotičnih ostankov. Kaj potem? Hvala za po- nudbo in nasvidenje ali pa poiskati kaj bolj trpežnega? In ko sem kasneje s hi- trostjo srednje naloženega tovornjaka drvel iz Ptuja proti domu, so se mi začele kresali vedno bolj nore rešitve: "Izmišljanje na silo priv- lečenih ekskluzivnosti ne zdrži. Za laži imaš preslab spomin pa tudi preveč prija- teljev in znancev. Da bi pro- dajal nekaj kar tako, pa tudi nima smisla." Pa si res napisal v.se, karje bilo treba, dragi Golob? Čistovse...? In spet je bila pred očmi nova slika: kar sem podpisal za matično hišo (Stop) ali za druge naročnike (Tovariš, TT, Rodna gruda. Kaj, Pro- svela SNPJ, Slovenija itd.) res ni bilo tako malo, a čisto vsega, karje bilo razburlji- vega na festivalu in ob njem, zanesljivo nisem objavil. Zato je iz godlje samo ena pot: postreči z nenapisani- mi, neobjavljenimi in včasih tudi zamolčanimi dogodki, ki .sobolj ali manj povezani s festivalom domače zabavne glasbe in njegovimi prota- gonisti. K\J SMO PISALI... Pri pokrivanju ptujskega festivala mi je s svojimi bo- gatimi izkušnjami in drago- cenimi nasveti najbolj po- magal Marjan Stare, doglo- letni urednik programov v domačem razpoloženju na ljubljanski teve in poet. Sku- paj sva spočela nekakšen model, ki je - kot seje izkaza- lokasneje - deloval karučin- kovito: mašinerijo smo pog- nali z objavo festivalskega razpisa in ga za zamudnike pred iztekom roka še pono- vili. Nato seje prek poletnih mesecev do začetka festiva- la zvrstilo prgišče zanimi- vosti o programu, nagradah in nastopajočih, pa o poseb- nih gostih in tudi o zakl- jučkih natečajev, kot sta bila Krošnje i n Majolke za najbolj priljubljene vižarje, ki sta doživela svoj epilog na odru ptujskega festivala. Nepos- redno pred začetkom smo sevirali pisan napovednik dogajanja v vseh festivalskih dneh, nekajkrat dodali še naslovnico in uvertura s fan- farami je bila mimo. Sledil je festivalski raport, v katerem smo potem raz- predali o nagrajencih in na- gradah, pridali še kaj o vre- menu, ki je med festivalom praviloma vselej poskrbelo za mokra presenečenja. Se- veda smo zapi.sali tudi kaj o kakšnem posebej imenit- nem gostu, kije, kot denimo Josip Vidmar, nenapoveda- noobiskal festival, pripravili še serijo bolj ali manj zgodo- vinskih posnetkov in uradni del poročanja s ptujskega festivala je bil s tem pod stre- ho. Najbolj izrazite poseb- nosti dirke za festivalska priznanja in nagrade sem navadno spakiral v tako ali drugače nabrušen komen- tar, v nadaljevanju pa nekaj tednov potem stregel z zapi- si o nagrajencih oziroma o najbolj zanimivih ansam- blih minulega srečanja, bo- disi daje šlo za družinske za- sedbe ali kako drugače ek- sotične druščine godcev. In nekako v tekem zapo- redju "razpis - zanimivosti - festivalske fanfare - raport - komentar - revija nagrajen- cev - eksoti" smo kolobarili od festivala do festivala. En- krat bolj, drugič spet manj posrečeno. Predomišljavo in tudi be- dasto bi bilo, če bi zdaj pre- napeto trobil, daje bila "Sto- pova formula" pokrivanje festivala "čudo stvarstva". Se zdaleč ne! Gotovo je o.stalo še veliko neizkoriščenih možnosti in gotovo bi se marsikaj dalo postoriti še bolj domiselno. Morda tudi bolj učinkovito, toda tedaj je bilo tako in drugače sploh razmišljali nismo. Pi.sanjeje moralo biti kar se da racio- nalno, to paje pomeniloob- javoosnovnih podatkov, kar je bilo čez, paje bilo že greh in preveč. Zakaj tako, ne bomo dramatizirali, a dru- gače se najbrž niti ni izšlo. Edi Hrausky, prvi Stopo- vec vseh časov, ki je s svojo uredniško avtoriteto dose- gel nemogoče, je kreativne prebtiske svoje vojske na- vadno brzdal s češ, da enkrat vse prav pride. Če ne prej - za spomine. Rad paje tudi povedal, da se zarečenega kruha največ poje. Kako privoščljivo bi se zarezal, če bi dočakal tole... Prihodnjič naprej 14 - ŠPORT 30..TUNIT 1994- TEDNili KARTING - dirka za državno prvenstvo Na kartodromu v Hajdošah je potekala peta in šesta dirka za| državno prvenstvo v petih kategorgah. K^ub zelo vročemu in so-^ parnemu vremenu se je zbralo nad 1000 gledalcev. Prvenstvo jej svečano odprl ptujski župan Vojteh Rajher. • V kategoriji do lOOccmjunior je dominiral ptujski tekmovalec Zvonko Dominko, ki je dvakrat prepričljivo opravil s svojimi na- sprotniki, nekoliko slabše seje odrezal drugi Ptujčan Jože Šeruga, ki pa je kljub temu v kategoriji do 125 ccm v skupnem seštevku obdržal tretje mesto. Prepričljivo pa so nastopili tudi Dejan P^, Nina Jerančič in Dejan Kolman. Vsa pohvala gre organizatorjem, ki ni dovolil, da bi ga karkoli prese- netilo - tekmovanje je bilo odlično organizirano. Rezultati 5. dirke: razred NI - 60 ccmjunior: 1. Dejan Paj, KK Kovi- notehna Leasing Celje, 2. Dejan Grabner, KK Portorož, 3. Miha Kadiša, AMD Ravne; 100 ccmju- nior: 1. Zvonko Dominko, AMD Ptuj, 2. Primož Matelic, Anaton Kart, 3. Gašper Ilijaž, AMD Mos- te; slokart 100 ccm: 1. Dejan Peroša, 2. Boštjan Logar, 3. Sven Božič, vsi KK Portorož; F/A 100 ccm: 1. Nina Jerančič, 2. Tom Na- mernik, 3. Uroš Šinkovec, vsi KK Portorož; F/C 125 ccm: 1. Dejan Kolman, KK Portorož, 2. Alen Pe- vec, 3. Hubert Ressman, oba AM D Šlander Celje. Rezultati 6. dirke: N 1 60 ccmju- nior: 1. Dejan Paj, Kovinotehna Celje, 2. Primož Matelič, KK Ana- ton, 3. Aleš Prek, KK Crosstrande; lOOccmjunior: 1. Zvonko Domin- ko, AMD Ptuj, 2. Primož Matelič, KK Anaton, 3. Aleš Prek, KK Cro- strade; slokart 100 ccm: 1. Dejan Peroša, KK Portorož, 2. Boštjan lx)gar, 3. Klemen Kokalj, oba KK Karti so pritegnili gledalce. Portorož; F/A 100 ccm: 1. Tomaž Gorenc, AMD Moste, 2. Nina Je- rančič, 3. Uroš Šinkovec, oba KK Portorož; F/C 125 ccm: 1. Dejan Kolman, KK Portorož, 2. Alen Pe- vec, 3. Evvald Wichter, oba AMD Slavko Šlander. Skupni vrstni red po šestih dir- kah: razred N 1 - 60ccm junior: 1. Simon Peroša, KK Portorož - 216, 2. Dejan Paj, KK Kovinotena Celje - 204,3. Dejan Grabner, KK Porto- rož - 191 točk; lOOccmjunior: 1. Zvonko Dominko, AMD Ptuj - 213, 2. Primož Matelič, Anaton kart klub - 200, 3. Aleš Prek, Cro- strade - 197 točk; slokart 100 ccm: 1. Peter Dodnikar - 203, 2. Boštjan lx)gar, KK Portorož -196,3. Dejan Peroša, KK Portorož - 185 točk; F/A 100 ccm: 1. Nina Jerančič, KK Portorož - 219, 2. Tomaž Gorenc, Foto: Langerholc AMD Moste - 211, 3. Nina Rozman, AMD Moste - 198 točk; F/C 125 ccm: 1. Dejan Kolman, KK Portorož- 240,2. Hubert Ressman, AMD Šlander Celje -198, 3. Jože Šeruga, AMD Ptuj -177 točk. Ekipni vrstni red po šestih dir- kah: 1. KK Portorož -180,2. AM D Moste Ljubljana - 156, 3. Anaton kart klub-138 točk. Danilo Klajnšek NA PRLESKEM HIPODROMU V LJUTOMERU Najhitrejši SandvCapriie Z Žanom Na ljutomerskem hipodromu je v soboto potekala druga letošnja kasaška dirka, ki spada v sklop prireditev ob 120-letnici obstoja; kluba v Ljutomeru. Prieški hipodrom je bil ponovno prizorišče! kakovostne in razburljive kasaške prireditve. Več kot 2000 gledalcev - sije kljub vročini lahko ogledalo osem dirk, v katerih seje preisku-' silo 78 konj iz slovenskih ter iz hrvaških klubov. \ Člani konjenjiškega kluba Ljuto- mer so se znova dokazali kot odlični organizatorji, saj so izvrstni kilometrski časi potrdili dobro pri- pravljenost steze. Vse dirke so bile na 1700 m. Ze uvodna tekma dvoletnikov je r.avdušila gledalce. Še posebej je bil zanimiv boj med očetom in si- nom Slavičevima iz domačega klu- ba. Na končuje Dori LobelI z 1:19,7 na 1600 m dolgi progi, ki ga je vozil M. Slavič st., dosegel čas, ki mu obeta še bleščečo kariero. Drugo mesto je dosegel Iveline LobelI (M. Slavič ml.) 1:20,9. in 3. Anabel (Šonaja) 1:24,5. Rezultat 2. dirke, 3- do 5-letni kasači: l.Lorence(Dokl,KKMari- bor) 1:22,2, 2.Romina Hill (Petra- novič, KK Zagreb) 1:24,2, 3. Ven Hill (Cvetko, KK Maribor) 1:24,2. 3.dirka, 3 do 12 let: 1.Delen (Plečko. KK Maribor) 1:21,8, 2. Ava Lindy (Gabrič, Zagreb) 1:22,9 , 3.Aliska (F.Jureš KK Ljutomer) 1:22,4. 4. dirka, 3 do 12 let: 1. Fin Key (Košak, KK Šentjernej) 1:23,0. 2.Koran Keystone (Špindler, KK Lenart) 1:23,3,3. Lucky Star (Kos- tanjšek, Zagreb) 1:23,5. 5. dirka, od 3 do 12 let: l.Firos (Kovačič, KK Krško) 1:19,6,2.Aria (Oražem KK Bled) 1:20,3,3.Ajd B (Osojnik, KK Komenda) 1:20,6. Četrto dirko za 3- do 12-letne kasače je dobil Fin Key na vajetih Ivana Košaka iz KK Šentjerej. ^ FotO: MS 6. dirka, 3 do 12 let: 1. Albatros (M.Slavič ml.,KK Ljutomer) 1:18,1,2. Sax (Lovrenčič, KK Mari- bor) 1:19,1, 3. Ma Belle Meghan (Slana KK Ljutomer) 1:20,0. 7. dirka, 3 do 12 let: 1. Leona II (Slavko Makovec) 1:18,0,2. Koli (Božič, KK Ljubljana) 1:18,2 in 3. Pelizona (Maletič, KK Šentjernej) 1:18,8. Najprivlačnejša pa je bila osma, zadnja dirka, v kateri so nastopli 3- do 12-letni tuji, uvoženi in domači kasači in je bilo v znamenju ljuto- merskega - ljubljanskega prestiža. Mnogi so pričakovali zmago 8-let- nega žrebca Charlija Somallija, vendar je bil razplet drugačen. Naj- hirejši konj je bil Sandy Caprice, ki gaje vozil Ljubljančan Ivo Žan, z iz- jemno končnico in prav takim kilo- metrskim časom 1:16,3. 2. Call a Truce (Makoter, KK Ljutomer) 1.17,2,3. Charlie Somoli (M. Slavič ml., KK Ljutomer). M. Slodnjak ROKOMETNO PRVENSTVO SSD Pomembno je sodelovati NA ROKOMETNEM PRAZNIKU SEJE MLADIH TALENTOV KAR TRLO Na športnih igriščih v Ptuju je bilo živahno kot le malokdaj - potekaloje namreč občinsko prvenstvo ŠSD osnovnih šol v rokometu za mlajše učence in učenke. V oorganizaciji Športne zveze Ptuj seje za žogo po- dilo več kot 200 mladih navdušencev. Temeljna znanja jc izmenjalo 12 moštev dečkov oz. deklic petih in šestih razredov. Ker so bile tekme na igiriščih bolj manifcstativncga kot strogo tekmo- valnega značaja in kar prežete s Cubertai- novim Pomembno je sodelovatiso zma- gali pravvsi, šc najbolj pa Ptujčani sami, ki sc dobro zavedajo, da spodnje starostne meje za razvoj talenta ni. Zraven otrok pa smo srečali vse, ki v ptujskem rokometu kaj pomenijo. Tuje bilo budno oko Ivana Gomilška, kije kri- tično ocenjeval igro mladih rokome- tašev. Kdo ve, morda pa sc bo že čez nekaj let kakšen nadebudncž znašel v njegovi postavi. Rezultati: - učenke finale: O. Me- glic - Ljudski vrt 4:7; Dornava-O. Meglic 4 : 6; Ljudski vrt - Dornava 5:6. Vrstni red: 1. Ljudski vrt, 2. O. Meglic, 3. Dor- nava. Učenci: za 3. mesto Žctalc - Mladika 3:10, za 1. mesto O. Meglic - Ljudski vrt 15:14. Vrstni red: 1. O. Meglic, 2. Ljud- ski vrt, 3. Mladika, 4. Žctalc. Za najboljšega igralca in strelca jc bil proglašen Matej Bračič (O. Meglic). Tekme jc vzorno vodil Milorad Nojič (Ptuj). Ivo Komik Prejšnjo nedeljo je članom zma- jarskega kluba Lastovka Ptuj uspel izjemen podvig. Pet zm^ar- jev je z motornimi zmaji uspešno opravilo prelet Slovenije od Ptuja do Triglava in nazaj. Pogumni zmajarji so bili Vlado Horvat, Fri- derik Horvat, Srečko Cuš, Janko Vi- dovič in Janko Beyak. Startali so ob petih zjutraj iz Moškanjcev. Prelet do Triglava in nazaj je trajal sedem ur, postanka so imeli v Celju in lxscah. Vreme je bilo ugodno, le v Savinjskih Alpah jih je malo premetavalo. Predsednik zmajarskega kluba lastovka Janko Bezjakje povedal, da bodo prihodnje leto po vsej ver- jetnosti prelet Slovenije z motorni- mi zmaji ponovili, s tem da bodo vključili še Portorož. Še naprej pa vabijo zainteresirane, da se vključijov njihov klub. Informacije lahko dobijo na telefonski številki 708-279. Ekipa ptujskih motornih zmajarjev. Foto:J.B MG AIKIDO Seminar samoobrambe za srednješolce v okviru t.i. programa "izbirnih vsebin" je od 15. do 17. junija na SŠC v Ptuju potekal tridnevni se- minar samoobrambe za srednje- šolke in srednješolce. Samoob- rambo so si učenci izbrali že dru- gič, v skupini pa so prevladovala dekleta. V šestnajstih urah vadbe so se seznanili z osnovami aiaki- da, karateja, juda in jiu-jittsa. Na koncu seminarja so udeleženci prejeli diplome. Seminar sta vodila Silvo Vogri- nec (3. DAN), trener Aikido kluba Ptuj in Karale kluba Poetovio, ter Andrej Cafuta (1. DAN), trener ka- rate sekcij Breg, Hajdina in Poeto- vio. b.p. Dekleta so prikazala velik talent za aikido tehnike vzvodov, metov in prijemov. DP v PADALSTVU Ptuliani dvakrat tretp Na četrtem DP v padalstvu je na novomeškem letališču tekmovalo 35 padalcev, med njimi tudi dve ptujski ekipi. Med posamezniki so slavili Leščani Bogdan, kije tekmo- val v vojaški ekipi, in Irena Avbelj ter pri mladincih Pristavec. Tudi ekipno so v vseh kategorijah zma- gali Leščani. Ptujčani so dosegli dvakrat ekipni bron, in sicer v sko- kih na cilj (Aleksander Čuš, Janez Verbančič, Branko Jakolič) in vge- neralni razvrstitvi (Igor Glažar, Mirko Vršič, Aleš Debeljak, Matej Koslanjevec, Janez Haložan). Med posamezniki je iz ptujskega aerokluba najbolje tekmoval Alek- sander Čuš, kije osvojil z 10 centi metri srebro v skokih na cilj met mladinci. Tekmovanja pa so sf udeležili še trije ptujski učitelji pa dalslva, in sicer Zlatko Čuš ko glavni sodnik, Stanko Čuš in Mire Vindiš pa kot sodnika. (McZ) BOMO IMELI V PTUJU DVE ŠPORTNI ZVEZI? Zelja po kvaijtetnejšem delu v prostorih OŠ Olge Meglic je bil na pobudo posameznih članov predsedstva ŠZ Ptuj, članov komisije za selekcijsko-vrhunsk šport in nekaterih članic ŠZ Ptuj sestanek predstavnikov klubov in društev. Obravnavali so sklepe ŠZ Ptuj, predloge za dva člana ŠZ v svetu Športnega zavoda ter druga vprašanja. Sestanek je vodil član predsedstva ŠZ Ptuj Zvone Zinrajh, udeležilo pa se ga je več predstavnikov iz devetih športnih panog. Že na začetku je bila povedana misel, da bodo navzoči poskušali odgovoriti na aktualna vprašanja glede politike ptujskega športa, predvsem pa da bi bilo potrebno ustanoviti novo športno zvezo, ker ta, kije sedaj, ne daje dovolj svojim članicam. Slišati je bilo, da so klubi slabo informirani, da zapisniki s sej predsedstva zamujajo, da se na se- jah predsedstva pod točko razno obravnavajo zelo pomembna vprašanja, vse skupaj pa je nekako skrito in nedostopno. Govorili so o rokometnem bloku, o medseboj- nem predlaganju dveh članov predsedstva, in sicer predsednika in podpredsednika ŠZ. Govorili so tudi o stvareh, ki so se dogajale na stadionu (šotor Pivovarne itd.), in da naj bi se spretno skrivalo, kam je šel ta denar. Vse pa se je vrtelooko- li imen predsednika ŠZ Branka Resnika in podpredsednika ŠZ Ptuj Ivana Gomilška, ki naj ne bi delala v ŠZ, kot bi bilo to potrebno. Nobeden od udeležencev namreč ne želi, da bi se kaj skrivalo, marveč da bi bilo delovanja predsedstva ŠZdo svojih članic in tistih, ki daje- jo denar, to je davkoplačevalcev, javno. Nad vsem tem pa se je potrebno zamisliti. Usoda športa v ptujski občini se res ne bi smela tako krojiti niti poskušati deliti ali grupirati na razne bloke. Če je vse našteto res, potem ni odveč misel o novi ali vzporedni športni zvezi v Ptuju. Na dlani paje. da javnost dela dočlanic ŠZ Ptuj ne bi smela šepati, še manj je potrebno favoriziranje nekate- rih športnih panog mimo zapisani! pravil. Vsi spori ali pa status qu( vsekakor ne koristijo športu v ptuj ski občini. Glede vseh omenjenih vprašan in drugih nejasnosti bo potrebm gotovo slišati še ŠZ Ptuj. Vsi skupaj pa se moramo zaveda ti, da samo s strpnim in dolgotraj nim delom pridejo rezultati. Ne po zabimo naših mladih športnikov ii kolektivov, ki delajo izključno' športnem interesu. Če kaj smrdi,]' potrebno tisto odstraniti. Kritike pobude o boljšem delu v interesi našega športa so dobrodošle. Re snica namreč ni samo. Menssana ii corpore sano (zdrav duh v zdraven telesu) in predlogi za boljše in ka kovostnejše delo dajajo prav same tistim, ki dobro in pošteno raz mišljajo v dobro športa. In ta šesta nekje tako izzvenel. Boljši servii članic.javnost dela invenomerna predek v športu. Rezultati so zago tovilo za ptujski šport. Danilo Klajnšek TENIS TOUR LUKA '94 Na drugem turnirju dvojic 18. junija je bilo v teniškem centru Luka v Žabjaku znova živahno. V okviru tekmovanja Tenis toua Luka '94, ki poteka v petih različnih kategrorijah, so se teniški rekreativci pomerili v moških in mešanih dvojicah. Nastopilo je 35 parov. Pri mešanih dvojicah sta zmagala M. Grame in D. Grame, pri moških pa N. Vukasovič in R. Čeh. Pri mešanih dvojicah vodita M. Grame in D. Grame, ki sta doslej zbrala 20 točk, pri moških pa sta po deset točk zbrala para Žlebnik-Kokalj i"" Vukasovič-Čeh. V soboto, drugega julija, bo tretj' turnir za posameznike in posam^^ niče. MG f CDNIK -30JUNU 1994 ŠPORT - 15 DOBRODELNA PRIREDITEV nTEK ZA NASMEH« VteniSkem centru Luka v Žabjaku je potekal del sobotne dobrodelne prire- ditve tek za nasmeh. Znani slovenski politiki' (gospodarstveniki, kulturniki ju dru}(i so se pomerili v malem nogo- metu in tenisu, pri tem pa so / dobrodel- nimi prispevki v obliki starinine po svojih močeh prispevali za nakup po- trebnega aparata za zdravljenje obole- lih otrok za rakom In za ureditev otroškega oddelka ptujske bolnišnice. V malem nogometu je nastopilo se- dem ekip. Zmagali so Štajerski muzi- kantje. ki so s 3:0 premagali ekipo gos- tilne Šcgula in teniškega centra Luka, tretje mesto pa sta si delili ekipi ptujske- ga izvršnega sveta in zdravnikov Kli- ničnega centra. V tenisu seje pomerilo dvajset parov. Zmagala sta Lajnšček in Slonic iz Pro- banke, ki sta premagala par Šeruga - Tepeš, tretja sta bila Gabršek in Ander- lič, četrta pa Pečovnik in Kreže. Ekipe v malem nogometu so imele startnino 100 tisoč tolarjev, za tenispaje bila pristopnina 2500 tolarjev. Čeprav so bili nekateri razočarani nad udeležbo - nekateri so obljubili, pa jih ni bilo -, je treba vedeti, da dobrodel- ne prireditve pri nas še nimajo tradicije. Z njimi šele pričenjamo, zato bo že pri- hodnje leto veliko več udeležencev. Za organizacijski del dobrodelne pri- reditve tek za nasmeh je skrbel Turis- tičnoinformativni center Ptuj. Dobro- delna prireditev naj bi bila v bodoče tra- dicionalna. Ideja o teku za nasmeh seje porodila po lanskem dobrodelnem koncertu v Bohinju. mg Vtenisu je svoje moči preizkušal tudi znani slovenski pevec Tomo Jurak. Ptujska ekipo malega nogometa, v kateri sta igrali tudi brhki dekleti. Uvrstili so se v prvo polovico lestvice. foto: Kosi PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ SVETUJE Za varno in prijetno hojo v gorali Julij je čas, ko se v naših gorah pričenja uradna planinska sezona. Obiskovalcem gora bodo v naslednjih treh mesecih na voljo številne planinske postojanke. Med visokogorskimi jih je večina že odprtih, nekatere med njimi pa bodo odprli prvi teden v juliju. Ker v planin- skem društvu Ptuj menimo, da se bodo v gore odpravili tudi številni bralci Tednika, ne bo odveč, če zapišemo nekaj napotkov za prijetno, predvsem pa varno hojo po skalnem svetu. V gore so že v preteklosti zahajali šte- vilni ljudje. Bodisi daje šlo za pastirje, lovce ali vodnike domačine, vsi so dokaj dobro poznali razmere, ki vladajo v "kraljevstvu" skalnih vrhov, saj so živeli v neposredni bližini. Česa podobnega danes ne bi mogli trditi za številne turis- te in popotnike, ki se prvič in pogosto brez izkušenj podajo v skalne višave. Zato naj bo prvo opozorilo ali bolje na- vodilo to, da izberimo turo sebi in sou- deležencem primerno. Primernost ture je odvisna od pripravljenosti in opreme. Pomembni sta tako fizična kot psihična pripravljenost, kar velja posebej za težje ture z uporabo jeklenih varoval. Med takšne ture spada tudi vzpon naTriglav, simbol slovenstva, ki ga številni obisko- valci gora podcenjujejo. Pri izbiri ture nam bodo koristili šte- vilni vodniki in zemljevidi z označeno zahtevnostjo poti. Koristne napotke dajo planinski vodniki ali povprašamo v pisarni planinskega društva. Tu so nam na voljo tako literatura kot koristne in- formacije o vzponih. Pisarna je odprta vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Ko smo turo izbrali moramo preveriti opremo. Zelo pomembni so planinski čevlji, ki morajo biti visoki, s podplatom iz profilirane gume. Danes imamo šte- vilne proizvajalce, ki nam ponujajo udobne in kvalitetne planinske čevlje. Drugi pomemben del opreme sta obleka in nahrbtnik. Pri nahrbtniku so važne predvsem naramnice, ki morajo biti široke in mehke, da nas ne tiščijo ali nam celo ne stiskajo prsnega koša. To lahko privede do hudih motenj v dihal- nem ritmu. Obleka naj bo lahka in topla. Morda se bo komu zdelo čudno, zakaj topla obleka sredi poletja. Vendar nam izkušnje kažejo, da zapade sneg v viso- kogorju tudi avgusta in padejo tempe- rature pod ničlo. Zelo neprijetno in ne- varno bi bilo v snegu in mrazu hoditi v poletni obleki, še posebej če smo mokri. Poleg teh delov opreme sodi obvezno v nahrbtnik prva pomoč, rezervna oble- ka,ki morabitivPVC vrečki,da nam je ne zmoči morebitni dež, planinska kar- ta za območje, kamor načrtujemo turo, vodnik in članska izkaznica PZS, ki nam omogoča ugodnosti pri prenočevanju v planinskih postojankah. Seveda ne smemo pozabiti hrane in pijače, ki naj bo lahka in čim bolj hranljiva. Odpadke od hrane in pijače, kot so tetrapaki, kon- zerve in drugo, damo v posebno vrečko in jih odnesemo v dolino. Kot koristen del opreme nam bo služila še baterija, pomožna vrvica z vponko, v juliju pa tudi cepin. Šele tako pripravljeni in opremljeni se lahko po- damo na varno in prijetno planinsko turo. Ptujski planinci želimo vsem, ki se bodo v letošnji sezoni odpravili v gore, prijetne trenutke, lepe razglede, predvsem pa varen korak. Hkrati vas vabmo, da se nam pridružite pri naših vzponih in postanete člani planinske or- ganizacije. uroš vidovič, pd ptuj ELEKTRONSKI DARf: Drugo državno prvenstvo v soboto, 25. junija, na dan državnosti, in v nedeljo, 26. junija, je na Otočcu pri Novem mestu potekalo II. državno prvenstvo v elektronskem dartu. Na prvenstvu, ki sta ga organizirala Zveza društev igralcev na športnih aparatih Slovenije - ZDIŠAS in športni klub BNNP iz Rakeka, je sodelovalo več kot 450 športnikov iz vse Slovenije. Tekmovalci in tekmovalke so se v kon- l^urenci posameznikov pomerili v naj- zahtevnejši igri 501 D. O. Moške, mešane in ženske dvojice so se na Odprtem prvenstvu pomerile v igri 301 D.O.oziroma301 M.O. Kljubvročiniso z zbranimi meti prikazali uspešne dvo- boje tako v konkurenci posameznikov kot dvojic. Po napetih in za tekmovalce utrujajočih dvobojih so največ psiho- fizičnih sposobnosti prikazali športniki '^ptujske občine in športniki s Koroške, f^osamezni dvoboji najboljših športni- '^ov so bili prava poslastica za gledalce, ^aj so bili odigrani na visokem evrop- ^'^em kakovostnem nivoju in v duhu pra- ^^ga športnega fairplaya. V konkurenci moških posamezno sta v finalu pomerila brata Tomanič iz '^odvincev. Po napetem končnem obračunu je zmagal mlajši in izkušenejši ^'[vester pred Miroslavom.Tretje mesto 1^Zasedel Božo Mrkonja iz Komende. Med ženskami posamezno je slavila Marijana Haložan iz Dravograda pred Romano Čuček iz Ptuja. Tretja je bila prav tako Ptujčanka Jasmina Ivezič. Na odprtem prvenstvu na Otočcu je v konkurenci moških dvojic zmagasla dvojica Glorija 4, v konkurenci mešanih dvojic je bila najboljša ekipa Kralj 2 iz Podvincev, v konkurenci ženskih dvojic paje zmagala dvojica Pik Ixčnik iz Dra- vograda. II. državno prvenstvo v elektronskem dartu je pomenilo tudi izbor reprezen- tantov Slovenije, ki bodo zastopali našo državo naevropskem prvenstvu, ki bo od 22. do 24. julija v Bingenu v Nemčiji. Re- prezentanco Slovenije bodo tako zasto- pali letošnji državni prvak Silvester To- manič iz Podvincev in prvakinja Marija- na Haložan iz Dravograda ter viceprva- ka Miroslav Tomanič iz Podvincev in Romana Čuček iz Ptuja. z.d.i.ša.s. Potapljači za pokal Ptuja v organizaciji oddelka za obram- bo in občinskega štaba za civilno zaščito ter v sodelovanju s Potapl- jaškim društvom Ptuj je bilo ob koncu preteklega tedna v Dravi po- tapljaško tekmovanje za odprti po- kal Ptuja. Udeležilo se gaje 17 po- tapljačev, ki so se pomerili v orien- taciji in spustu. V orientaciji je v ekipni konku- renci zmagalo PD - SPE Ptuj pred DPD Kranj in "Gaporo" iz Gornje Radgone. V posamični konkurenci je zmagal v tej disciplini Franc Far- tek iz Gornje Radgone pred Andre- jem Krajncem iz Ptuja in Bojanom Korošcem iz Ptuja. V spustu je zmagala dvojica Samo Glavnik - Franjo Rozman iz Ptuja, na drugem mestu sta pristala Mare Šink in Igor Poušnar iz Kranja, trat- ja pa sta bila Milan Matijevič in Franci Toš iz Ptuja. (jos) ANDREJI RAZLAG NA EP BRONASTA MEDAUA ijl^^lll^j^i^l^^^^jlj^^l^j^ i^^^^l^m ^^^It^Elli^EH 3KiL^li^Blli1^ ^i^^^n^^^^^n^l^ Ko so se številni Andrejini prijatelji in znane osebnosti ptujskega poli- tičnega življenja prejšnji teden v gos- tišču NOVI RIBIČ zbrali na sprejemu ob njenem odhodu na evropsko kadet- sko prvenstvo, soji v en glas zaželeli srečo in niso od nje zahtevali nemo- gočega. Ocenili so, da so letošnji štirje naslovi državne prvakinje v kadetski konkurenci (do 18 let) ter mladinski (do 23 let) in I. mesto v 2. zvezni ligi z II. ekipo članic celjskega EMA dovolj velik razlog, da sije ne glede na rezultat na EP takšno pozornost zaslužila. Andreja je na prvenstvo odhajala z velikimi ambicijami predvsem v želji po solidnih nastopih, če pa bo kakšna me- dalja, toliko boljše. Svoj prvi nastop na EP paje opravila več kot odlično. Sku- paj z Nino Podlesnik iz Trbovelj sta z 845 podrtimi keglji (Andreja 424, Nina 421) osvojili bronasto medaljo v parih. Nina je v prvem nastopu mešanih parov skupaj z Belajem osvojila prav tako bro- nasto medaljo, precej slabši od njiju pa je bil par Nataša Znidaršič in Milan Založnik (Brest Cerknica), ki je osvojil 13. mesto. Andreja v mešanih parih ni nastopila, saj jo je vodstvo reprezentan- ce "čuvalo" za nastop v ženskih parih in med posameznicami, kjer so od nje pričakovali največ, saj je odhajala na prvenstvo kot prva igralka z najboljšim Andreja Razlag se je z evropskega prvenstva vrnila z grenko izkušnjo... foto: Kosi povprečkom izbirnih nastopov (403,6 - Nina Podlesnik 402,3 in Nataša Žnida- rič396).Andrejajez424podrtimi keglji dosegla tudi najboljši rezultat med Slo- venkami v normalni disciplini 100 lučajev in tudi s tem napovedala dober nastop med posameznicami. Mogla bi - vendar ni smela, saj seje vodstvo repre- zentance s trenerjem Petrom Peljha- nom iz Ajdovščine odločilo drugače kljub predhodnemu dogovoru, da med posameznicami nastopi boljša iz para. Vsak komentarje odveč. Bolečina ob narejeni krivici bo Andreji prav gotovo pustila globoke posledice. Naredila je zrelostni izpit ob pokončni drži, za kar soji v ponedeljek ob prihodu čestitali številni zbrani, ki so jo pričakali na železniški postaji Ptuj. Niso ji zamerili solz, ki žal tokrat kljub velikemu uspehu niso bile solze sreče. Posebej toplo so pozdravili tudi Nino Podlesnik in ji izročili korantavznakza- hvale za njeno plemenito dejanje, saj se je želela odpovedati nastopu med posa- meznicami, ker je vedela, da si gaje zas- lužila Andreja. Nina je v posameznem nastopu osvojila solidno 7. mesto s 398 podrtimi keglji, prav gotovo pa so k ne- koliko slabšemu nastopu vplivala vsa dogajanja izven kegljaških stez (Nataša Znidaršič je bila med posameznicami 13.). Andrejo in Nino so Ptujčani ob spre- jemu zasuli scvetjem in drugimi drobni- mi pozornostmi, nato pa soju za nagra- do člani ptujskega Aerokluba popeljali z balonom. Vsi drugi, ki so ju pričakali, so se z muzejskim vlakom odpeljali po mestnih ulicah in nato skupaj z njima na Bregu "Pri Tonetu" pokramljali dolgo v noč. silva razlag TENISTENIS TENIS T ENI S Ptuj - zmagovalec druge lige • Na igriščih TK PTUJ je bilo ama- tersko prvenstvo Ptuja. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, le tempera- ture so bi le za igranje tenisa zelo visoke. Glavni pokrovitelj Mercator Ptuj je naj- boljše nagradil s praktičnimi nagrada- mi, Športnazveza paje zagotovilapoka- le. Zmagovalci so po kategorijah posta- li: do 30 let Bezjak (ŽTK Maribor), do 45 let Mijovič (SI. Bistrica), nad 45 let Bradan (Slovenska Bistrica) ter med članicami Alja Pak (Rogaška Slatina), kipatreniravTK Ptuj. Hkrati je v prostorih TK Ptuj 19. rojst- ni dan in zaključek srednje šole prazno- vala Tina Vukasovič, aktualna državna prvakinjav tenisu. Čestitamo! OOdprtega prvenstva do 14 let v Kranju so se udeležili tudi igralci TK Ptuj. Svoj najboljši rezultat je dosegel Žiga Žigman, ki seje iz kvalifikacij pre- bil vse do četrtfinala. S tem rezultatom si je zagotovil direktno igranje na vseh slovenskih turnirjih brez kvalifikacij. Skozi kvalifikacije v glavni turnir pa seje uvrstil tudi Črto Gobec, a je v uvod- nem srečanju nato izgubil s Sagadinom iz Celja. #Na turnirju do 12 let v Ljubljani je svoj največji uspeh dosegla Tjaša Kovač, ki seje uvrstila v polfinale. Nato je v igri za 3. mesto zmagala in osvojila' svojo prvo kolajno. II. REPUBLIŠKA TENIŠKA LIGA - ČLANI Po nekajletnih prizadevnega dela je uspel igralcem TK PTUJ velik podvig: zmagovali so v II. slovenski ligi za člani- ce. Za vstop v I. ligo se igra play off, kjer igralce TK PTUJ čakata dve srečanji. Nasprotnik zenkrat še ni znan zaradi za- ostalih srečanj v zahodni ligi. Za organizacijo končnice se poteguje tudi TK Ptuj. Če jim uspe pridobiti pra- vico organiziranja play offa, se bosta obe srečanji za vstop v 1. ligo začeli v so- boto in nedeljo ob 10. uri. Vabljeni! O V soboto in nedeljo bo na igriščih TK Ptuj znova zelo živahno. Svoje znan- je bodo pokazali hamlajši igralci v kate- goriji do 12 let. Organizirali bodo tur- nir za deklice in dečke, rojene 1982 in mlajše. Hkrati bo pokrovitelj turnirja daico - ptuj organiziral tekmovanje v rečunalniških video igricah na svojih računalnikih PC. Vsi zainteresirani otroci in starši vabljeni. t.k. NOGOMET Zoga Stojnci - Renkovci 5:6 (0:2,2:0) Igrišče v Stojncih, gledalcev okoli 500, sodnik Borošak iz Maribora. Žoga Stojnci: A//7ol/č, Kukovec, Foršnarič, Šmigoc, Petrovič, Pihler, Ri- mele, Klajderič, Lah in Ivančič. V povratnem kvalifikacijskem nogo- metnem srečanju za popolnitev tretje državne lige - vzhod nogometašem iz Stojncev ni uspelo eliminirati gostov iz Renkovcev. Domači nogometaši so začeli zelo po- letno in takoj naredili pritisk na vrata gostov. Priložnosti so se vrstile, žal paje ostalo pri nenatančnih strelih domačih igralcev. Povratnik v domače moštvo Sergej Rimelejev25.minutiprvičzadel mrežo nezanesljivega vratarja gostov. Po vodečem zadetku domačih seje pri- tisk na vrata gostov samo stopnjeval. V 38. minuti je Rimele dosegel drugi za- detek in s tem so igralci Žoge Stojnci izenačili rezultat iz Renkovcev, kar jim je dajalo upanje na najslabšo varianto, streljanje enajstmetrovk. Tudi v drugem polčasu So imeli domači igralci terensko iniciativo, ven- dar žoga ni hotela v mrežo. Gostje so si vse srečanje ustvarili nekaj polpri- ložnosti. Bili so enostavno v podreje- nem položaju. Pri streljanju enajstme- trovk so bili uspešnejši gostje, kljub temu da so domačini imeli rezultat 4:4, zastreljano enajstmetrovko gostov in odločilni strel. Žal paje žoga zletela mimo vrat. Po izmeničnem streljanju so bili boljši Renkovčani in bučnossvojimi navijači slavili uvrstitev v višji rant tek- movanja. Domačinom paostaja upanje, da bodo v naslednji sezoni uspešnejši. danilo klajnšek NOGOMET NOGOMETNA NEDEUA VGRAJENI V nedeljo, 3. julija, bodo v Grajeni izvedli 2. memorial Romana Krajnca, na katerem bodo poleg domače ekipe sodelovala nogometna moštva iz Ro- goznice, Podvincev in ekipa Pago iz Leskovca. OBRTNIŠKI NOČNI TURNIR V GORIŠNICI Območna obrtna zbornica Ptuj in obrtniki - pokrovitelji nogometnih ekip organizirajo prvega in drugega julijadrugi obrtniški nočni turnirvma- lem nogometu. Ekipe se bodo za lov- oriko obrtniškega občinskega prvaka merile na igriščih TVD Partizan Gorišnica. Zmagovalna ekipa bo pre- jela prehodni pokal, prve tri ekipe po- kale, prvih pet pa tudi denarne in prak- tične nagrade. Zmagovalec bo predstavljal Območno obrtno zbornico Ptuj na re- gijskem in državnem prvenstvu. Prijave s startnino v znesku pet tisoč tolarjev sprejema organizator do jutri, do 19. ure. mg TURNIR V JURŠINUH športno društvo Slovenske gorice - Juršinci je v soboto izvedlo tradicio- nalni nočni turnir v malem nogometu. Tudi dvanajsti je lepo uspel, saj je nas- topilo kar 23 ekip. Zmagala je ekipa Val 202 iz Ptuja pred Instalaterstvom Bezjak iz Borovcev in Parkom pri Lizi iz Trnovske vasi. IJc. ŽREB ZA NOVO NOGOMETNO SEZONO Drava v prvem kolu v Šmartnein Prvenstvo v drugi slovenski nogo- metni ligi se bo začelo v nedeljo, 14. avgusta. Ptujska Drava bo v prvem kolu gostovala v Šmartnem ob Paki. Izžrebali pa so tudi pare šestnajsti- ne finala nogometnega pokala, ki bo v nedeljo, 31. julija. Caissa Aluminij se bo v Kidričevem pomeril s Papir- ničarjem iz Radeč, Impol pa v Slo* venskih Konjicah z Dravinjo. l.k. PRVAKA MURA IN SVOBODA Slovo štajerske pivovarne Ljubljana OKončano je prvenstvo v I. slovenski nogometni mladinski in kadetski ligi. Pri mladincih je zmagala Mura, kije tudi osvojila pokal, pri ka- detih pa ljubljanska Svoboda, ki je zbrala sicer enako točk kot drugo- uvrščeni Koper. Ker so bili kadeti ve- zani na usodo mladincev, je iz obeh konkurenc izpadla Štajerska pivovar- na iz Maribora. Končni vrstni red mladincev: Mura 44, SCT Olimpija 41, Maribor Branik 38, Kovinar 34, Triglav Creina 31, Ru- dar (V) 28, Ilirija 27, Drava 26, Koper 25, H IT Gorica 24, Mavrica, Svoboda in Izola po 23, Publikum 22, Štajerska pivovarna 11. Končni vrstni red kadetov: Svobo- da in Koperpo49, Drava 4 I.Mura 38, Triglav Creina in Maribor Branik po 36, Mavrica, SCT Olimpija in Ilirija po 26, Rudar (V) in HIT Gorica po 22, Publikum 21, Štajerska pivovarna 13, Kovinar 8, Izola 7. ivo kornik 16 - NASVETI 30. JUNIJ 1994- TEDNIH NEKAJ VENDAR LAHKO NAPRAVITE ZASE Da barve odločilno vplivajo na počutje, da je od njih odvisna zmožnost za delo ali počitek in da se tudi skozi barve kaže odnos po- sameznika do sveta, že dolgo ni več novost. Spoznanja o barvah, zapisana v knjigah, so pričeli kma- lu uporabljati tudi v življenju. Bar- va sobe, v kateri delamo, je seveda drugačna od tiste, v kateri počiva- mo, in one, v kateri se zabavamo. In če želimo ugajati ljudem ob sebi, je še kako pomembno, v kakšno barvo smo odeti. KATERA OBLEKA JE ZAME ženske dobro vedo, da je barva, v katero se odevajo, zelo pomembna. In pomembna je tudi za moške. Se- veda pa ne ustreza vsaka barva vsaki osebi. Abecedo ličenja se ženske mno- gokrat naučijo iz knjig, kjer prebe- rejo, kakšno ličilo je pravo na pri- mer za rjave in kakšno za modre oči. Kje jepotrebnopordeti lica gledena Dobro barvno svetovanje traja tri ure. obliko obraza in kako lahko šminka popravi ustnice. In ženska nekako ve, kakšna obleka ji pristaja. Kakšen kroj, kakšna barva. Le da jo včasih ob novem kosu oblačila mnogi hvalijo, drugekrati pa nihče niti ne opazi. Kako to, se vprašuje v dvomih v samo sebe, v svojo odločitev o izbiri oblačila. Ali je prav izbrala? Bi morala kupiti češnjevo rdeče, da bi jo vsi opazili, ali marelično, kot je v tej sezoni mo- derno? Je eleganca v obliki ali bar- vi? Kaj je pravzaprav zanjo? Strokovnjaki za barve trdijo, daje odločilna za celotni vtis urejene in zato prijetne ženske (tudi moškega) prav barva. Ne posebnost obleke, ne make up, ne le nega, vitkosi postave in še kaj, temveč skladnost barv z naravnim tonom človeka, ki ga ob- krožajo. Nič čudnega, da se je razvil poseben poklic barvnih svetoval- cev. BARVNO SVETOVANJE JE DOMA VAMERIKI v Ameriki se je barvno svetovan- je iz salonov bogatih preselilo med vse ženske, ki kaj dajo nase, že pred mnogimi leti. Svetovalcem so se pridružili frizerji, trgovci z blagom, krojači... V Evropi pa je tovrstni po- sel pričel v Švici prof. Itten pred pri- bližno štirimi leti. Od tam se je barvno svetovanje hitro razširilo in prodrlo tudi v Slovenijo. Doslej so se za barvno svetovanje usposobile le štiri Slovenke - v Kopru, Lj ublja- ni, Mariboru in Ptuju. Tu se je pričela z barvami ukvarjati Klavdi- ja Pobere v salonu Pupa. Klavdija Pobere se je specializi- rala za tovrstno delo v Nemčiji. Raz- loži, da je sicer o barvah napisanih že veliko knjig, vendar tenikakor ne morejo nadomestiti individualne- ga svetovanja. Splošni nasveti nam- reč mnogokrat zavedejo - po barvi oči naj bi sklepali še na marsikaj drugega, vendar pravi, da je tudi njena lastna polt v nasprotju z barvo njenih oči. To je ugotovila šele nje- na nemška učiteljica po tem, ko je preizkusila mnoge barvne odtenke ob njenem obrazu. NE OBLEKA, BARVA NAREDI ČLOVEKA Pri svetovanju izhaja iz naravne pigmentacije kože. Najpomembne- je je, da je ta v skladu z barvami oblačil, nato pa še make upa, pričeske, nakita, torbice, čevljev, očal. Z različnimi barvnimi odten- ki, posebnimi folijami in ob določeni svetlobi ugotavlja, ali je oseba poletni, jesenski, zimski ali spomladanski tip. Seveda ni tako enostavno. Vsak tip ne more upo- rabljati le toplih ali hladnih barv, pač pa gre za to, da najdemo na pri- mer rdečo v toplih in hladnih od- tenkih, prav tako modro, rjavo ... Ob nekaterih barvah je namreč obraz videti bolj svež, manj vidne so gube, ni podočnjakov. Ob neki dru- gi barvi oblačila je seveda videz obraza povsem drugačen. Prav tako ni vseeno, ali ženska obleče barvno kontrastna oblačila ali barve v nekoliko različnih tonih prehajajo druga v drugo. Krasna in draga obleka, v kateri je znanka z ulice videti čudovita, lahko neko drugo osmeši ali je v njej videti kičasta. Le zakaj so nekatere ženske ved- no urejene in lepo oblečene? Zato, ker so se uredile, po naključju, z nar- avnim čutom ali po barvnem sveto- vanju, v skladu s svojo naravo. TAKO MALO JE POTREBNO ZA BOUŠE POČUTJE "Ko ženska enkrat ve, katera barvna lestvica ji ustreza, bo kupo- vala usmerjeno in zato ceneje," meni Klavdija Pobere. "Sčasoma bo namreč imela doma oblačila, ki bodo vsa dobro šla drugo z drugim. In postajalabo vsebolj urejena." Klavdija Pobere barvno sveto- vanje dopolnjuje še z analizo osebne figure in svetovanjem gledeosebne- ga stila, make upa in modnih dodat- kov. Pričela jesodelovati z nekateri- mi ptujskimi frizerji, tudi z opti- kom, kmalu pa se bo povezala še z butiki, saj prihajajo na tržišče v določeni barvni lestvici že cele ko- lekcije oblačil. "Tako malo jepotrebno,da posta- ne ženska samozavestna. Zunanja harmonija vpliva tudi na notranjo. Bolje se počuti in je že zato lepša," pripoveduje Klavdija Pobere. "In kljub temu da nekatere posvečajo lastni urejenosti veliko pozornosti, se zelo dobro počutijo, če jim šestro- kovno svetuješ. Skoraj vsakdo nam- reč tu in tam dvomi o svoji odločitvi." AicZ KRVODAJALCI 14.JUNIJ - Anita Kmetec, Cirkov- ce l/c;MajdaŠerona,Spolenakova5, Ptuj;MarijaNedeljko,Ul. l.maja 1; Marjan Kokot,Majšperk32; Viktori- a Breznik, Podvinci 95/a; Janko Ko- drič, Bukovci 92/a; Terezija Kunčnik, Markovci 66/a; Ksenja Rakuša,Žunkovičeva l,Ptuj;Marija Kumer, Sp. Ključarovci 28; Miran Kerin, Arbajterjeva 1, Ptuj; Kristina Fostnarič, Hrastovec 26/d, Zavrč; Ludvik Vidovič, Videm pri Ptuju 58; Tatjana Knez, Med vrti 7, Ptuj; Jožefa Ciglar, Kicar 1 l/a, Ptuj; Ber- narda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Jožica Petrovič, Zg. Hajdina 146; AnaKukovec,Vičava87,Ptuj;Marta Zafošnik, Lovrenc na Dravskem pol- ju; Slavko Rožmarin, Stojnci 60, Markovci; Marija Kukovec, Brstje 28/b, Ptuj; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c. 16.JUNIJ-Franc Čuček, Biš 20, Trnovska vas; Marko Kukovec, Ul. 25, maja 15, Ptuj; Edvard Jurgec, Lancova vas 68, Videm; Milan Fras, Placar 24/a, Destrnik; Zlatka Bakač, Ul. 25. maja 10, Ptuj; Jelka Voda, Mestni Vrh 43, Ptuj; Danica Vaupo- tič, Jurovci 23/a, Videm pri Ptuju; Boža Emeršič, Ormoška 108, Ptuj; Janez Žumer, Hajdoše 66; Sandi Roškar, Pobrežje 146, Videm pri Ptuju;Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Vida Gonc, Groharjeva pot 2; Feliks Hvaleč, Gabrnik48,Juršinci; Slavko Petek, Gorišnica 154; Branko Maje- ričjSagadinova 13, Ptuj; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c, Destrnik; Sta- nislav Emeršič, Mezgovci 3; Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Podgorci; Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ptuj; Marija Černivec, Mezgovci 65; Re- nata Mernik, Mestni vrh 7; Vida Ma- roh, Dravinjski Vrh 13; Marija Le- tonja, Zetale 87; Anita Slana, Stojnci 102; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Stane Cafuta, Prešernova 17, Ptuj; Martin Cafuta, Gorca 69, Podlehnik; Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Dorna- va; Ivan Vidovič, Barislovci 1 l/a, Lovrenc; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptfij; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a, Destrnik; Vlado Bedrač, Za- grebška 81, Ptuj; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Branko Belšak, Spuhlja 10; Ivan Milošič, Stanošina 16, Podlehnik; Sonja Predikaka, Šturmovci 1 l,Videm;MilanMunda, Prežihova 1, Ptuj; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Franc Murko, Slo- venja vas 54; Milan Radolič, Brunšvik, 26, Rače; Stanko Sagadin, Prepolje 20, Starše; Viktor Makovec, Cankarjeva 23/a, Maribor; Rado Matjašič, Peršonova 21, Ptuj; Anton Vučina, Grajena 26, Ptuj; Janez Smi- goc, Polenci 46, Polenšak; JanezLju- becGibina 17, Vitomarci. LENART V SLOV. GORICAH @ilo9«teit«|MitfKKl«raiffe«btlt Grafično oblikovanje Štrakl, d.o.o., od Svete Trojice je sredi junija obogatilo ponudbo razglednic iz le- narške občine. Prvič so so namreč iz- dali komplet, ki obsega enajst razg- lednic s slovenskogoriškimi motivi, na katerih so predstavljene vse dose- danje krajevne skupnosti z zanimivi- mi motivi iz teh krajev. Po besedah Iva Štrakla so se za ta korak odločili predvsem iz potrebe, saj sedanja po- nudba ni bila zadovoljiva, pa tudi motivi so bili že dokaj zastareli. V svojih načrtih za letošnje leto imajo izdajo še treh podobnih kom- pletov, seveda z drugimi, še pe- strejšimi motivi. To jim namreč omogoča maloserijska naklada, s ka- tero se je mogoče zelo hitro prilagajati potrebam trga. Tudi z razglednicami se namreč dajo lepe Slovenske gorice predsuvi- ti tujcem ter jih pritegniti. AlešLipko Kuharski nasveti Danes bomo pripravili bavar- sko kremo in riževo strjenko. 1. BAVARSKA KREMA Potrebujemo (za 12 do 15 oseb): - 5 del mleka 12 dag sladkorja - 4 jajca -6 do 7 listov že/at/ne - 5 del sladke smetane Rumenjoke in polovico sladkorja penasto umešcmo, prilijemo malo mleka, kremo postavinno nad soparo in stepamo tako dolgo, da se speni, zgosti in naraste. Odstavimo, dodamo namočeno želatino. Se mlačni kremi dodamo trd sneg beljaka, nato pa ste- peno sladko smetano z drugo polovico sladkorja. Kremo razdelimo na polovi- co. Eno polovico oban/amo z raztalje- no čokolado. V porcijske modele na- polnimo izmenoma obe barvi kreme in damo strjevat v hladilnik. Strnjeno kre- mo zvrnemo na krožnik in dekoriramo s smetano ali s sadjem. 2. RIŽEVA STRJENKA Potrebujemo: - 6 del mleka -ščepec soli - 14dagriia - l,5dag želatine - 1 žlička ruma - 1 žlička maraskina - 1 vanili - 12 dag sladkorja v prahu - 2 del sladke smetane Za okrasitev: sadni preliv Vrelo mleko solimo in vanj zakuha- mo prebran in opran riž. Med kuhan- jem ga ne mešamo, saj mora ostati lepo cel (zrno). Kuhanemu še vročemu primešamo v vodi namočeno želatino in premešamo. Ohladimo do mlačnega, dodamo rum, vanili, mara- skino in polovico sladkorja v prahu. Dodamo še stepeno sladko smetano, med katero smo dali drugo polovico sladkorja. Pudingove modelčke ali ju- gurtove lončke narahlo premažemo z oljem in jih napolnimo s pripravljeno maso. Postavimo jih za 2 uri v hlodilnik. Ko jih izsipamo na krožnik, zraven po- nudimo sadni preliv, npr. jagodni... Dober tek vam želim. NadaPignar, učiteljica kuharstva VSADNEM VRTU je tudi ko- nec junija in v začetku julija še vedno najpomembnejše opravi- lo varstva sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Pogostost injakost rastlinskih bolezni in škodljiv- cev sicer pojenjuje, ker pojenju- je tudi obdobje najbujnejše ve- getacije, starejše listje in po- ganjki pa so postali odpornejši. V letošnji deževni pomladi so bile pogosto ugodne razmere za okužbe s škrlupom. Na Kmetij- skem zavodu v Mariboru so za- beležili kar dvanajst okužb, od tega polovico zelo močnih, tako da bo težko najti povsem zdrav nasad. V nasadih, kjer nismo uspeli slediti in uspešno varova- ti listja in plodov pred to nevar- no rastlinsko boleznijo, je pač sedaj listje pegasto, zelene listne celice odmirajo in razpadajo, plodovi pa so krastavi, napada jih sadna gniloba in odpadajo. Stanja v nasadih ni mogoče popraviti, mogoče paje razvoj bolezni omejiti. Kakor v okuženih takov zdravih nasadih v tem obdobju preidemo na bolj redka škropljenja. Škropimo v 10- do 14-dnevnih presledkih s kontaktnimi preventivnimi fun- gicidi, kot so delan, dithane ali captan v predpisani koncentra- ciji. Glede na zadnje padavine se je škropilna obloga, narejena pred tremi tedni, sprala, zato je priporočljivo ponoviti škropl- jenje proti jabolčnemu zavijaču, da pridelek zavarujem pred črvivostjo. Uporabimo insekti- cide karat, insegar, zolon ali ba- sudin v predpisani koncentraci- ji- Zolon ali basudin sta insekti- cida, ki hkrati uspešno uničujeta tudi listne uši, ker se te še vedno pojavljajo na mladih poganjkih. Na ponovne pojave listnih uši moramo letos biti še posebno pozorni, ker so se izredno razmnožile in prihajajo z nezaščitenih rastlin in zlasti na mladih drevesih še kasno poleti lahko povzročijo veliko škodo, tako da jih onesposobijo za na- daljnjo rast. Pri uporabi insekticidovbodi- mo pozorni na karenco, da si sadja zgodnjih sort in sosednih rastlin ne bi zastrupili. V OKRASNEM VRTU so mnoge trajnice že odcvetele. Nekatere cvetenja v tej vegeta- cijski dobi ne bodo ponovile, večina paje takšnih, da bodo do jeseni ob primerni negi še vcve- tele. Pri rastlinah, ki so odcvete- le, je nastopilo krajše obdobje mirovanja ali počitka za ponov- no vegetacijo. Ta čas mirovanja izrabimo, da rastline, ki so že predolgo na istem rastišču ali jih želimo razmnožiti, sedaj presa- dimo. Namen presajanja je v tem, da koreninsko grudo rastline raz- delimo na več sadik, s čimer rast- lino pomladimo in vzpodbudi- I mo k novi vegetaciji. Spomladi cvetoče trajnice junija že delimo in presajamo. Delitev in presa- janje trajnic ima za vsako vrsto nekaj svojih posebnosti, ki jih izkušeni vrtnarji dobro poznajo, zatoje priporočljivo,če nimamo dovolj izkušenj, da se o tem po- svetujemo. Pri presajanju cvetlic trajnic velja upoštevati nekaj splošnih napotil: - pri izkopu rastlin in delitvi koreninske grude bodimo pre- vidni, da preveč ne poškoduje- mo korenin. - pri delu bodimo kolikor se da nagli, da nam rastline pri pre- sajanju neovenijo. - da ne sadimo na isto mesto, kjer so rastle že doslej, ker so ta tla že preutrujena.Tudi v okra- snem vrtu moramo za cvetlice trajnice vzpostaviti nekajletni kolobar ali vrstni red okrasnih trajnic, da tal preveč enostran- sko ne izčrpamo na istem ras- tišču. V ZELENJAVNEM VRTU posevke vrtnin, posejane v maju in začetku junija, preredčimo. Redčenje posevkov opravimo po dežju ali pa posevek pred tem obilno zalijemo, da pregoste rastline in plevel lažje izpulimos koreniko vred in da vzgajani rastlini ne poškodujemo kore- nin. V tem obdobju v zelenjavnem vrtu že presajamo por. Dobro razvite in zdrave sadike presaja- mo v 15 cm globoke jarke, ki jih skopljemo na medsebojni raz- dalji 30 cm. V jarke položimo na razdaljo 15 do 20 cm sadike, ki smejim pred tem prikrajšali ko- renine, obilno zalijemo in jarke zagrebemo. V juliju sejemo endivijo predvsem zelene sorte, ker te najboljše prenašajo vročino in so skromnejše pri potrebi po vlagi. Tedensko odstranjujemo za- listnike paradižnikovim sadi- kam in jih vzgajamov eno- ali dvodebelne. Grmičastih sort paradižnika ne pinciramo. Vrtnine, kot so grah, f ižol, kapu- snice, paradižnik, melancani, paprika, kumare, ob drugem okopavanju osipamo. Osipana rastlina razvije več stranskih ko- renin in tako lahko sprejema več hranilnih snovi izzemlje, to paje končno v korist kakovost- nejšemu in količinsko večjemu pridelku. *** Po biokoledarjii je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 29. in 30. junija ter 1. in 2. julija, korenike 26. in 27. junija terod4. do 7. juli- ja, plodov 2. in 3. julija ter cveta in zdravilna zelišča 28.in 29. junija, od 2. do 4. ter od 7. do 9. julija. Miran Glušič, ing. agr. fEPNlK -30. JUNIJ 1994 ZA KRATEK CAS - if jNFO-glasbene novice! ^' ' ...... ,3. in 14. avjjusta bo po 25 letih v Saugertlesu (New York) koncert ivoodstock 2. To bo eden največjih letošnjih "Open Air" koncertov, na liSterem bodo nastopili Aerosmlth, Metalliea, Ked Hot t hllli Peppers, Bob Djian, Peter Gabriel, Joe Cocker... ^K^- odlična plošča dobra plošča solidna plošča prva dama soul glasbe ARETHA FRANKLIN je z albuma Greatest Hits 1980 - 1994 objavila novi single WIL- UNGTO FORGIVE. BOBBY BROWN ima veUko težav s svojo soprogo Whitney Houston, ven- dar je posnel komad TWO CAN PLAY thatgame.*** Ameriški rhythm n'blues pevec JOE inia novo pesem THE ONE FOR ME. Zanimiv due sta VOUSSOU N'DO- UR & NENEH CHERRV, ki imata pri- jeten komad 7 SECONDS. * PETER GABRIEL, znan po svojih info-kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sli- ki? Izrežite sličico, v »oblaček« vpišite njenoime, in čevam bosreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili laser- sko ploščo. Prejšnji teden je bil na sliki Mickjag- ger. CD prejme Dunja Radičevič, Rogaška c. 2a, Ptuj. Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam na Tednik. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 4. julija. □ odličnih video spotih, ima novo sklad- bo LOVE TOWN, kije na Soundtracku Philadelphia! Pri založbi Helidon je izšla CD plošča An/e Rupel Lep /e dan. Poleg naslovne skladbice so na njej še: Sanjam te, Začaraj me in / Love to Love. Plošča je že v prodaji. j.d. Voditeljica MTV-ja SIMONE AN- GEL je bila v studiu, kjer je pripravila ploščo WALK ON W ATER. * * * Nemški duo JAM & SPOON bo po prvem hitu Right in the Night poizkusil z novim komadom FOLLOW ME. Na filmskem albumu (soundtrac- ku) Shopping prevladuje techno glas- ba skupin Orbital, Stereo MCs in Utah Saints. UTAH SAINTS so izdali prvi single ISTILL THINK OF YOU. *** Pevec ROACHFORD je v svojem komadu LAV VOUR LOVE ON ME odigral "mešanico" med blusom in rač- kom! »** Nova britanska skupina LET LOO- SE ima skladbo, ki hitro pride v uho, z naslovom CRAZY FOR YOU. Skupina US 3 je doživela ogromen uspeh s ploščo Cantaloop, njihov novi, bolj funky komad pa je I GOT IT GOINGON. >V .^f Angleška skupina DEGREES OF MOTION & BITI je komad DO YOU WANT ME RIGHT NOW prvič izdala leta 1992, v letu 1994 pa gaje remixiral Richie Jones! *** V Italiji že znana techno skupina ANTICAPPELLA & MC FIXX IT ima že četrti plesni hit z naslovom MOVE YOURBODY.*** Po hitu I like to move it je skupina REEL 2 REAL posnela nov komad za miganje z naslovom GO ON MOVE. J5f J5r JSr David Breznik POPULARNIH 10 1. Don 't Tu m Around - Ace ofBase 2. Crazy-Aerosmlth 3. United - Prince Hal Joe & Marky Mark 4. Any Time You Need a Friend - Mariah Carey 5. Baby I Love Your Way - BigMountain 6. The Real Thing - 2 UnIJmited 7. Love Is Al! Around-Wet Wet Wet 8. Sweets For My Sweet - C J Lewis 9.ISwear-AII40ne 10. No More (ICan 't Standit) - Maxx Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^Mladi dopisniki ^ Mladi dOpiSIliki MOJ PRVI KOLAČEK V šoli smo pekli kruhek. Pritiesii smo moko, kvas in sol. Tovarišica si jeobleklabel predpasnik. Zamesila je testo. Testo je vzhajalo. Mi smo poslušali zgodbo o kruhu. Tova- rišicaje nato razdelila testo naosem delov. Potemjevsakučenecše malo mesil in si naredil svoj kolaček. Na kolaček si je vsak naredil svoje zna- menje. Kruh smo spekli v pečici. Po šoli je dišalo. Beno Rakuša, 1. r. Polenšak NASKEDNJU Velikokrat sem na skednju. Tam se igram in včasih grem pogledat muce. Najraje drsim s kupa sena kot \io topoganu. Na skedenj moram Mki po lestvi. Pri tem moram zelo paziti. Pes Lenko se skrije na ske- denj, koje nevihta. Zelo se boji ne- vihte. Na skednju je velika luknja. Na to luknjo me mama zmeraj opo- zarja. Najraje si naredim brlog. Po- tem se igram medvedka. Marsika- teri dogodek na skednju mi ostane v spominu. Karmen Bukvič, 2. r. OŠSela OKOSTNJAK V OMARI V moji sobi stoji omara, v kateri živi okostnjak. Okostnjak? Da, prav ste slišali - okostnjak. Srečala sva se pred davnimi, davnimi časi. Bil je tako osamljen, da sem ga vzela k sebi v stanovanje. Ko sva prišla do- mov, je mama skoraj padla v neza- vest, ko gaje videla. Sedaj pase je že kar navadila nanj. Pokritje s črno haljo, v rokah pa drži koso za košnjo trave. Kosa je edino orodje, s katerim se lahko brani pred sovražniki. Če mu rečeš kaj zalega, te kar udari po glavi in že te ni več na tem svetu. Je nesramen, kaj? Midva se že dobro razumeva, a z drugimi ima velike težave. Podnevi spi v moji omari, ponoči pa rogovili naokrog, da ne moremo spati. Dnevno poje petnajst kilo- gramov mesa in spije deset litrov krvi. Fuj, kako ogabno! Sedaj je star 135 let, jaz pa 14 let in z njimse bom verjetno poročila. Mis- lim, da bova dober in popularen za- konski par. Maja Mlakar, 7. b OŠ Olge Meglic MISLI O KRUHU Kruha ne smemo pohoditi. Nekate- ri otroci nimajo kruha. Kruh je raz- ličen David, 1. r. Kruha ne smemo metati proč. Maja Kruh jemo vsak dan. Drobtine po- brišemo in damo v pomije. Spoštuj- mo kruh. Marjan Če ti kruh pade na tla, ga poberemo in poljubimo. Mateja Najboljši je tisti, ki ga speče mama. Barbara prvošolci s Polenšaka ŽALOSTEN ZVEZEK V trgovini so prodajali zvezke. Med temi zvezki sem bila tudi jaz. V trgo- vino je prišel deček in me gledal. Ta zvezek bi rad imel, pa kaj, koje bil drag. Nato je prišla deklica in me kupila. Lepoje pisala in ni imela niti ene napake. Vedno je napisala tudi datum. Nekega dne meje pozabila doma. Prišel je Rok in me začel me- tati po tleh. Vse me jebolelo. Potem meje vrgel na travo. Čakala sem tis- to punčko, da me spet najde. In res me je našla. Ko me je odnesla do- mov, mi je popravila ušesa in mi očistila platnice. Potein me ni več pozabila doma. Lučka Kovačec, 2. a. OŠ Kidričevo PES IN ZAJČEK NA OBISKU V šoli smo imeli psa. Bilje zelo lep. Tekal je med palicami in skozi šotor. Skakal je č^z ovire. Tea je pri- nesla tudi zajčka. Zajček je jedel suho travo, spal in se igral. EvaRola,l.b OŠ Breg ŠOLSKI IZLET V torek 24. maja, smo se zbrali pred šolo ob 8. uri. Najprej smo se peljali skozi Kidričevo, tam smo videli ve- lik dimnik in hiše. Iz Kidričevega smo se odpeljali čez Lovrenc na Ptujsko Goro. Odšli smo v staro cerkev, kije bila zgrajena leta 1400. Odpeljali smo se v Majšperk v to- varno čevljev Planika. Videli smo, kako ženske izdelujejo čevlje. Pot nas je vodila naprej mimoDonačke gore. Na avtobusu smo med vožnjo veselo prepevali do Rogaške Slati- ne. Ogledali smo si vrelec donata v Rogaški Slatini. Naša začrtana pot šolskega izleta seje počasi iztekala. Peljali smo se^ mimo Boča čez Poljčane v grad Štatenberg. Vožnje proti domu je bila vesela in prijetna, saj smo se na izletu imeli zelo lepo. Kristina Krajnc, 2. c OŠ Ljudski vrt, Ptuj NARAVI IN ČLOVEKU JE TREBA POMAGATI Zemlja je zelo onesnažen planet. Je mar kriv za to človek, so krive tovar^ ne, smo krivi otroci? Verjetnosmokarvsi, vendar se tega sploh ne zavedamo. Večkrat si zas- tavljam vprašanje, kako bi rešili na- ravo. Naravo imam zelo rad, občudujem potoke in reke, cvetlice in živali. Ni lepšega, kakor ležati v travi in opazovati metulje in ptice. Ali bo res moralo zaradi malomar- nosti ljudi vse to umreti? V glavi se rni porajajo misli, kako bi rešil naravo, če bi bilo v moji moči. Ne vem, kaj bi storil, da bi se ljudje začeli zavedati, da moramo naravo ohraniti takšno, kot je. Kaj bo z re- kami, cvetličarni, živalmi in gozdovi čez nekaj let? Živali, rastline in dre- vesa bodo izumrla. Življenja v re- kah ne bo več. Vsak dan lahko vidiš polno otrok, ki ne mečejo papirčkov v koš. So mar za to krivi starši, ki otrok ne poučijo o tem? Še veliko staršev je, ki ne vzgajajo svojih otrok v pravilnem odnosu do narave. Največji onesnaževalci so termoe- lektrarne, tovarne... Ali se za to do- bijo čistilne naprave? Seveda se, vendar so predrage. Za one- snaženje zemlje je kriv novi vek. Tu seje vse začelo. Turizma ne bo več. To je bilo nekaj razmišljanja o rešitvi narave. Za njeno one- snaženje je kriv človek. Aleš Kovačec, 6. b OŠ Videm HUMOR Učitelj: "Zakaj se jeseni lastovice selijo od nas?" Učenec: "Zato ker se pri nas začne šola." *** "Oče, učiteljica je ugotovila, da ste mi ti, stric Janez, mama in babica pomagali pri matematični nalogi." "Kako paje to ugotovila?" "Rekla je, da en sam človek ni mogel napraviti toliko napak." *** Učiteljica: "Zakaj ima človek ušesa?" Mihec: "Zato, da vidi." Učiteljica: "Kakšno bedarijo si pa povedal! Z ušesi vendar ne gleda- mo." Mihec: "To vem. Toda če ušes ne bi imeli, bi nam zlezla kapa čez oči in nebivideli." Breda Meško, 8. a OŠ Ivanjkovci (iz glasila Trsek) POMLAD Pomlad najlepši čas jeza vse nas. Ko se pomlad prebudi, vse ozeleni. Brzkoz\'ončkizacveto in ptice zapojo je v naših srcih prelepo. Boris Dreisibner, 5. c OŠ Mladika 18 - ZA RAZVEDRILO 30. JUNIJ 1994- TEDNIK f EDNIK 30.JUNIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21^ 22 - POSLOVNA SPOROČILA 30..IUNII 1994- TEDNIH ^0DNIK -30..TUNU 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 Kulturni križem kražem • PTUJ - V četrtek, 30 junija, bo ob 20. uri v Mihcličevi galeriji odprta razsuva Nove pridobitve sodobne likovne umetnosti, na kateri bodo razsuvljena dela Vik- torja Gojkoviča, Andreja Grošl ja, Dušana Kirbiša, Franca Purga in Viktorja Rebemaka. • PTUJ - V petek, 1. julija, bo ob 20. uri v gledališču Ptuj izjem- na predstava Zijaha A. Sokolo- viča Glumac... je glumac... je glu- mac... • ORMOŽ - V soboto, 2. julija, ob 20. lui bo v domu kulture letni koncert moškega komornega zbora iz Ormoža. Gostje večera bodo pevci moškega cerkvenega zbora iz Medike. • PTUJ - V nedeljo, 3. julija, bo ob 12.30 uri na terasi restavra- cije Ribič promenadni koncert godbe na pihala iz slovenske vasi Ricmanje v Italiji, ki s tem vrača obisk ptujski godbi na pihala, ki je bila pri njih pred mesecem in pol. Ljubitelje godbe na pihala vabijo, da koncertu prisluhnejo, • ZGORNJA LOŽNICA - V nedeljo, 3. julija- ob 15. uri bo v prostorih osnovne šole Zgornja Ložn ica popoldan z venčeseljski- mi ljudskimi pevkami. To bo sočasno tudi promocija njihove prve kasete. • ORMOŽ - V mali dvorani doma kultiu^e je do 23. oktobra odprta razstava ARHEOLOGI- JA Oi.;MOŠKEGA OBMOČJA. ZASTRUPITVE OPOZARJAJO Previdnost pri uživanju sladoleda! Prejšnji četrtek sta Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Hi- geinsko-epidemiološka enota Ptuj in Splošna bolnišnica Ptuj Upra- vo za inšpekcije občin Ormož in Ptuj obvestila, daje obolelo sedem otrok, ki so zaužili sladoled, ki gaje proizvedel in dal v promet zaseb- ni slaščičarHebip Ali iz kioska na ptujski avtobusni postaji. Šest obo- lelih otrok so sprejeli na zdravljenje v ptujski bolnišnici, obolelega zasebnega slaščičarja pa so sprejeli na zdravljenje na infekcijskem oddelku Splošne bolnišnice Maribor. Pri trehotrocih.kiso se zdraviliv Splošni bolnišnici Ptuj, je bila izoli- rana Salmonella enteritidis, pri za- sebnem slaščičarju pa Salmonella izgrupe D. Sanitarna inšpekcija je v sodelo- vanju z delavci Zavoda za zdravst- veno varstvo Maribor opravila pregled prostorov in naprav v slaščičarskem obratu, odvzeti so bili brisi na čistočo ter vzorci živil. 23. junija ob 12. uri so slaščičarski obrat zaprli. Odrejena je bila de- zinfekcija ter dezinsekcija, ki sojo izvedli pod nadzorom Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, eno- te Ptuj. O ponovnem obratovanju slaščičarne bodo odločali, ko bodo znani mikrobiološki izvidi brisov nasnažnostinživil. V Upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj sklepajo, daje prišlo do kontaktne infekcije, saj so vsi oboleli jedli sladoled ob isti uri in bo verjetno pri vseh (kupcih in za- sebnem slaščičarju) izolirana ista salmonela. Novih primerov obo- lenja ni. O zastrupitvi s sladoledom na ptujski avtobusni postaji je bil v četrtek obveščen tudi ptujski izvršni svet. Inšpekcijskim službam je naložil, da poostrijo nadzor nad vsemi slaščičarskimi obrati na območju ptujske občine, da bi se izognili morebitnim novim zastru- pitvam. Temeljito paje potrebno preučiti tudi vse okoliščine, v kate- rih inzaradi katerihjedo zastrupit- ve prišlo, ter nato ustrezno ukrepa- ti. Ko smo v torek zjutraj poklicali na otroški oddelek ptujske bol- nišnice, je dr. Dušan Kolarič pove- dal, da so otroci, ki so jih sprejeli na zdravljenje v prejšnjem tednu, že v domači oskrbi. Tega dne pa so sprejeli na zdravljenje otroka, kije tudi jedel sladoled v eni zasebnih ptujskih slaščičarn. Sanitarni inšpektor Milan Pe- trovič je povedal, daje zastrupitev na avtobusni postaji že druga letošnja zastrupitev s sladoledom. Prva je bila 30. aprila. Zbolelo je 34 ljudi, enajst sejihje zdravilo v ptuj- ski bolnišnici. Do zastrupitve je prišlo pri ambulantni prodaji sla- doleda na birmi v Dornavi. Proda- jal ga je zasebni slaščičar Milaim Derviši iz Gornje Radgone. Našli so ga teden dni po prodaji. Sodnik za prekrške je Dervišija zaradi am- bulantne prodaje že kaznoval s 50 tisoč tolarji, sledila bo prijava, ker prodajalec sladoleda ni imel zdravstvenega pregleda. Ptujski sanitarni inšpektor Milan Petrovič pa ga bo ovadil za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja ljudi. Najnovejše zastrupitve s slado- ledom opozarjajo na previdnost. Pred morebitnimi zastrupitvami se bomo najbolje zavarovali, če bomo jedli tovarniško pripravljen slado- ded. •>MG PRED SVEČANIM ODPRTJEM MLADINSKEGA ODDELKA NOVE PTUJSKE KNJIŽNICE Slmbollinl prenos knjig v živi verigi 23.junija so učenci osnovnih sol simbolično prenesli na novo lokacijo, v prostore nove knjižnice, prvih šeststo knjig mladinskega oddelka, kiga bodo svečano odprlipe- tega avgusta v okviru praznovanja ptujskega občinskega praznika. V živi verigi so se otrokom pridružili tudi predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, pred- sednik izvršnega sveta Branko Brumen s sodelavci in ne- kateri drugi. "J^edtio izposojo knjig bodo, kotje .M\pouedala knjižničarka Liljana Klemenčič, predvidotna pričeli takoj po dokončni preselitvi in uradnetn odprtju. Ker preselitev zahteva precej dela, bodo predvidoma zadnja dva tedna julija mladinski oddelek knjižnice za izposojo zaprli. Na novi lokaciji bodo delali cel dan, od 8. do 19. ure. Zaposlili bodo tudi dva nova knjižničarja. Novi mladinski oddelek bo urejen po tneri mladih izposojevalcev. Police ne bodo višje od 1,6 metra, kupili pa bodo tudi veliko novih knjig. Jesetn bodo v novih prostorih pripravljali redne pravljične ureza nižjo in višjo stopnjo ter ure za najstnike, ki radi berejo. •>MG Knjižničar Vlado Kajzovar prevzema prvo knjigo za novo mladinsko knjižnito. Foto: Langerholt Mladim je pri prenosu knjig pomagal tudi ptujski župan Vojteh Rajher. Foto: LangerhoU ISO 9001 la avtomobilske irainke V petek so v proizvodnji avtomobilskih zračnic v Ptuju dosegli po- memben in redek uspeh: uspešno so opravili presojo sistema proiz- vodnje avtomobilskih zračnic po mednarodnih standardih ISO 9001 s ciljem, da si pridobijo certifikat o tem. Kot je povedal vodja proizvodnje Edi Hojnik, so presojo uspešno opravili in bodo kmalu pridobili toliko želeni certifikat. Z njim bodo samo potrdili kakovostno raven svoje proizvodnje, s katero že sedaj zadovoljujejo kupce v svetu. Gre za certifikat, ki je tudi v svetu redek. MG NEVARNA VOŽNJA PTUJČANA Z eno potezo trikrat zadel Svojevrsten podvigje v nedeljo, 26. junija, popoldne napravil Mar- tin Horvat iz Ptuja. Po magistralni cesti od Domžal proti Blagovici je ob 14.40 vozil osebni avto Yugo, ki mu je registracija že potekla, povrh paje baje tudi sam bil brez vozniškega dovoljenja. Kako je vozil prej, iz policij- skega poročila ni razvidno. Poročilo se začenja, koje pred Blagovico v ovinku zapeljal prek neprekinjene črte in oplazil vol- vo, ki gaje nasproti vozil Bruno Liessi iz Trsta. Voznik je volvo še sicer obdržal na cesti, le po 50 metrih vožnje je zavil s ceste in ustavil. Horvat paje nezadržno nadaljeval vožnjo in oplazil re- nault5, kigajc vozil Bojan Benko iz Zagorja. Petico je vrglo s ceste in seje prevrnila po travnatem nasipu. Voznik je bil hudo ran- jen, prav tako njegov 2-letni sin Blaž, sopotnici Viktorija in Maja Benko pa sta bili lažje ranjeni. Horvat tudi tedaj ni ustavil, temveč je vozil naprej in zadel še alfo sud, s katero se je peljala Jel- ka Pajk iz Žalca. Alfo je vrglo s ceste,prevrnilase je inobstalana strehi. Pri tem je bila lažje ranje- na le sopotnica Marija Štopfer. Horvatov Yugo je po tem trčenju odbilo, ga zaneslo na desno, zale- tel seje v kovinsko ograjo in ob- stal povprek čez cesto. Ostal je nepoškodovan, promet paje pol- drugo uro po magistralni cesti potekal le enosmerno. Povzetek po Delu ČRNA KRONIKA SOPOTNIK LMRL, VOZNIK HUDO RANJEN Po lokalni cesti proti Spodnji Veličini je v torek, 21. junija, eb 16. uri vozil osebni avtemebil Franc Anžel iz Grabeneša, občina Lenart. V bližini hiše Spodnja Veličina 1 je v ostrem ovinku zapeljal na bankine in nekaj metrov naprej s sprednjim delom avtomobila treščil v strehe stanovanjske hiše. V nesreči se je sopotnik 28-letni Albin Čuček iz Zgornjega Perčiča, KS Sveta Troji- ca, tako hiude ranil, da je umrl na kraju nesreče, voznik Franc Anžel pa je bil hude ranjen in so ga prepel- jali v mariborsko bolnišnico. NEZGODA PRI NAKLADANJU SENA V ponedeljek, 20. junija, popold- ne je Franc V. iz Lenarta pomagal sorodnikom pri nakladanju sena na travniku. Povzpel se je na voz, da bi seno ustrezno razporedil, stlačil in oblikoval, kot se za lepo naložen vez sena spodobi, pri tem mu je spodrsnilo. Padel je na tla in se hude ranil. ZRUŠIL SE JE MOTORNI ZMAJ Prejšnje nedeljo, 19. junija, se je med pristajanjem na travniku v Gra- bah, KS Središče ob Dravi, zrušil motorni zmaj. Pilot, doma iz Sre- dišča ni bil ranjen, nastala paje pre- cejšnja materialna škoda. Vzroke nesreče je raziskala posebna komi- sija. POZARVSIKOLAH V torek, 21. junija, popoldne je začele goreti na gospodarskem poslopju Karla T. v Šikolah. Zgorel je del ostrešja in uničena je večja količina sena. Požar so omejili in pogasili domači in okoliški gasilci. Ocenili so, da je škode za dobrih 120.000,00 tolarjev, in ugotovili, da je požar nastal zaradi pregrete luči. MLADI ROPAR V soboto, 18. junija, zvečer se je Jožef J. iz Spodnje Ložnice vračal peš iz diska Dolce Vita v Slovenski Bistrici. Na neosvetljenem delu Le- skevarjeve ceste je k njemu pristo- pil neznanec in ga udaril po obrazu. Potem mu je iz žepa vzel denarnico, v kateri so bili okoli 15.000 tolarjev gotovine in osebni dokumenti Jožefa J. Ta je rop takoj prijavil poli- cistom. Slovenskobistriškim poli- cistom je kmalu uspelo najti osumljenca ropa; to naj bi bil 18-let- ni R.L. iz Slovenske Bistrice. ODVZELI PROSTOST OSUMLJENCU GOLJUFIJ Kriminalisti mariborske UNZ so v sredo, 21. junija, odvzeli prostost 40-letnemu Stanislavu K. iz Pod- gorcev, občina Ormož. Na podlagi dokazov ga sumijo, da je storil več kaznivih dejanj goljufije, zato so ga privedli pred preiskovalnega sodni- ka. GORELO V NJIVERCAH Na gospodarskem poslopju Ljudmile T. v Njivercah, KS Ki- dričevo, je v sredo, 22. junija, ob 7.30 izbruhnil požar, ki ga je povzročil kratek stik na električnem kablu. Zgorelo je ostrešje gospo- darskega poslopja 20 X 5 metrov in manjša lesena zgradba ob gospo- darskem poslopju. Ocenili so, daje škode za 1,2 milijona tolarjev. Z AVTOM V HIŠO V petek, 24. junija, okoli 18. ure je po lokalni cesti od Podvincev prj Spodnjemu Velovleku vozil osebm avto Stanislav Zelenko iz Spodnje- ga Velovleka. Med vožnjo je zapel- jal na desni rob cestišča, zaneslogj je s ceste in trčil je v zid hiše. V nez godi se je voznik hudo ranil in sogj prepeljali v ptujsko bolnišnico. ZANESLO GA JE V OBCESTINI JAREK Po cesti od Loč proti Poljčanamj{| v soboto, 25. junija, okoli 2. urepc polnoči vozil osebni avto Daniei Obrul iz-Gabrovja pri Slovenskih Konjicah. V bližini Lušečke vasi\« trčil v zaščitno ograjo, od tam pags' je zaneslo v obcestni jarek. V nez godi voznik u\ bi! poškodovan, so- potnica Tina Žumer je bila hudorao jena. Maja Olup pa lažje. MOTORIST PADEL IN SE HUDO RANIL Marjan Škorbar iz Pršetincev Sveti Tomaž pri Ormožu, je v petek, 24. junija, pozno zvečer z motornim kolesom vozil po ulicah Ljutomera Zaradi prehitre vožnje je padel in se hudornail. KOLESAR HUDO RANJEN V nedeljo, 26. junija, ob 18.45 j« na magistralni cesti zunaj Ki dričevega prišlo do trčenja med ko lesarjem Stankom Palom iz Ptuja ir osebnim avtomobilom, ki gaje VOZI Pavle Ivič iz Ptuja. V nezgodi je bi kolesar Pal hudo ranjen. FF RODILE SO - ČESTITA\IJ Panika Kmetec, Sp. Hajdina Ptuj - Mitja; Majda Fajfarič,^-' klošičeva 10, Ptuj - Mihael,. Sonja Leben. Moškanjci \^ Gorišnica - Matica; Marjeti;^ Tašner, Mezgovci 49/a, Dornavj - deklico; Tatjana Švaljej; Ježovec 139, Ivanec- Ivana; Anj! ' ca Županič, Ivanjkovci 4 - dečk^, Marjetka Gradišnik, Krčevi^j pri Vurbergu 88 - Klemena- Jožica Zadravec, Šalovci 33, Sr^! dišče - Romana; Silva Kore^ Stoperce 7/a - Sašo; Marija R,,! dolf, Sp. Ključarovci 23, Velik, Nedelja - deklico; Marij, Stojnšek, ZakI 2/a, Podlehnik. dečka; Darinka Vojsk, Placar 43/c, Destrnik - Leona; Nevenka Buhinjak, Meljan 33, Trakoščan - Dejana; Ivanka Vuzem, Bresni. ca 30, Podgorci - Tamaro; Anita Štebih, Mezgovci 58, Dorr^ava. Saško. UMRLI SO: Alfonz Zajko, Žetale 79, t- 1937 -1 16. juniji 1994; Marija Škrinjar, Savci 72, :i:1917-t20.junijal994;AntoJ Lah, Ul. 25 maja 5, Ptuj, ^i: 1952-1 t 25. junija 1994; Frančišek' Halužan, Polenci 6/a, ^i^ 1938-t 12. junija 1994; Marija Petek,| Žvab 40, 1920 - 1 24. junija I 1994; Franc Junger, Tavčarjeva ul. 10, Ptuj, :iU942-126. junija i 1994.