Dvajset uspesnih Det
I Fundacije CRTriest
1 ^
r 1J		T
»Goriškč	F 1T ¿J	w ^
porodnišnica		>/10
v rokah	politike«	
Tuširanje morajo plačati in vključiti v delovni urnik
V Trstu razstava ob 150-letnici Revoltellovega potovanja v Suez
Primorski
Malce realizma ne bi škodilo
SandorTence
Nihče ne dvomi, da Trst potrebuje železnico za svoje pristanišče in za povezave z deželo in s Slovenijo. Sedanja železnica je zastarela in zato premalo izkoriščena, nova pa bi bila predraga in bi okoljsko gledano pomenila zelo velik zalogaj. Realno in realistično gledano pomeni edino rešitev posodobitev sedanje trase.
Namesto o realističnih predlogih moramo v tem času pisati o megalomanskih načrtih in dolgih tunelih. Ne zato, ker bi to pomenilo osnovo za novo železnico, temveč zato, ker je treba na nek način opravičiti (evropski) denar za t.i. preliminarni načrt. Posebno na relaciji Ronke-Trst-Divača, kjer gre le za denar, vse ostalo je postranskega pomena. Če ne bi bilo tako, bi se odgovorni (v Italiji in v Sloveniji) potrudili za potniške železniške povezave med državama, ki jih ni, Furlanija-Julijska krajina pa ne bi stavila vse na tretji pas avtoceste Trst-Benetke. Aktualne razprave v občinskih svetih so izguba časa in tudi denarja, žal.
Velike odgovornosti ima pri tem deželna uprava FJK, ki maha z evropskim železniškim koridorjem, v resnici pa dobro ve, da je izvedba tega načrta časovno zelo oddaljena. Res je, da je treba gledati naprej, dobro pa bi bilo, da bi se naši deželni upravitelji osredotočili tudi na sedanjost. To velja tudi za tržaškega župana Roberta Cosoli-nija, ki ga upravičeno skrbi prihodnost pristanišča, sam pa dobro ve, da je tako zasnovana hitra železnica le pesek v oči.
kakšna usoda nas čaka
dnevnik
ČETRTEK, 26. JULIJA 2012_
št. 175 (20.498) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
frankfurt - Španija išče podporo v Berlinu in Parizu
Olajšanje na borzah Koliko bo trajalo?
Kriza v območju evra ostaja Damoklejev meč nad borznimi trgi
bančništvo - Stavbi se najbrž obeta nepremičninska preosnova
Palačo nekdanje TKB v središču Trsta je kupila družba Sirio
TRST - Palačo Arrigoni v središču Trsta, ki jo je svojčas kupila in preuredila Tržaška kreditna banka (TKB), a se vanjo zaradi kraha ni nikoli vselila, je za deset milijonov evrov kupila družba Sirio Srl., ki ima sedež v Rimu. V Italiji in tu-
di v Rimu je kar nekaj družb z omejeno odgovornostjo z imenom Sirio. Med drugim tudi nepremičninska družba s podružnicami v Furlaniji-Julijski krajini.
Deset milijonov evrov, ki jih je Sirio plačal za palačo v središču Trsta, ni
ravno velika vsota, če pomislimo, da so vrednost stavbe leta 1996 ocenili za nekaj več kot dvajset milijonov evrov. Sedaj so jo dejansko prodali za polovično ceno, kar je nenavadno.
Na 3. strani
LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Osrednje evropske borze so včeraj večinoma zabeležile rast. Vlagatelji so morali prebaviti veliko objav poslovnih izidov, poleg tega pa nad trgi še vedno visi senca krize v območju evra. Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem precej dvignil, potem ko je eden od članov sveta ECB znova obudil zamisel o bančni licenci za stalni sklad za zaščito evra. Četrtletne poslovne izide je danes objavila vrsta evropskih in ameriških podjetij. Kriza v območju evra ostaja Damokle-jev meč nad borznimi trgi, čeprav včeraj pretirano negativnih novic ni bilo.
Na 9. strani
Nabrežina potrdila »ne« hitri železnici
Na 4. strani
V	deželi FJK bodo danes lekarne zaprte
Na 4. in 10. strani
V	Gorici z davkom IMU unovčeni trije milijoni
Na 10. strani
V	Ronkah soglasje hitri železnici
Na 10. strani
V	Tržiču odstranili šotore brezdomcev
Na 11. strani
trst - Občina
Združitev družb Hera in Acegas-Aps
TRST - Upravni svet družbe Hera in skupščina družbe Acegas-Aps holding sta včeraj popoldne potrdila sporazum za združitev zadevnih podjetij. V prihodnosti bo torej nastala pomembna skupina s skupaj 4,6 milijarde evrov prometa, ki bo druga v Italiji na tem področju.
Tržaški župan Cosolini pa je pred tem v tržaškem občinskem svetu prejel mandat za nadaljnja pogajanja glede fuzije. Delniška družba Acegas-Aps bo ostala po vsej verjetnosti samostojna, njen sedež pa bo še naprej v Trstu.
Na 5. strani
áant'Anna
Impresa Trasporti Funebri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.
Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst Usluge na domu
Trst
2
Četrtek, 26. julija 2012
ALPE-JADRAN
/
celovec - Priznanje kaznivega dejanja Martinza in Birnbacherja
LJUBLJANA - Izjava nadškofov Urana in Stresa
Koroško včeraj stresel Umik navodilo silovit politični potres iz Vatikana
Možen padec deželne vlade, razpust Deželnega zbora in predčasne volitve Razlogov za tak ukrep nista pojasnila
CELOVEC - Deželo Koroško je včeraj stresel silovit politični potres, ki lahko ima za posledico celo padec deželne vlade, razpust deželnega zbora in predčasne volitve. V okviru včerajšnje sodne obravnave na deželnem sodišču v Celovcu proti davčnemu svetovalcu Dietrichu Birnbacher v zadevi večmilijonskega honorarja za izvedeniško mnenje pri prodaji deželnega deleža koroške Hypo Alpe Adria banke bavarski deželni banki leta 2007je namreč obtoženi priznal, da je bilo od vsega začetka načrtovano, da se s (astronomskim) honorarjem, ki ga je prejel v zvezi s prodajo banke Hypo Alpe Adria, finančno podpreta tudi deželna ljudska stranka (ÖVP) in takratno Haiderjevo zavezništvo BZÖ.
Prav tako obtoženi nekdanji deželni svetnik in predsednik ljudske stranke na Koroškem (ÖVP) Josef Martinz, ki je - kot Birnbacher - obtožen suma nezvestobe in korupcije pri prodaji deželnih deležev Hypo Alpe Adria Banke bavarski deželni banki, je nato še v okviru obravnave pred sodiščem potrdil Birnbacherjeve navedbe in priznal dogovor s Haiderjem o skritem financiranju obeh strank. »Po prodaji banke Hypo Alpe Adria sva jaz in Haider razvila idejo, da delež denarja gre tudi v roke strank ÖVP in BZÖ«, je dejal Martinz in nato takoj odstopil kot predsednik stranke ter najavil celo svoj izstopil iz stranke.
Politični potres, ki sta ga s priznanjem kaznjivega dejanja povzročila Birnbacher in Martinz, pa je zajel še druge politike svo-
Sedež deželne vlade v Celovcu	il
bodnjakov in ljudske stranke. Oba sta namreč močno obremenila tudi člana svobodnjaške stranke FPK (tedaj še BZO) Uweta Scheucha in Haralda Doberniga. Slednja naj bi leta 2009 od njega zahtevala denar - skupaj 500.000 evrov - je v okviru sodne obravnave povedal Birnbacher. Martinz pa je imenoval še nekdanjega avstrijskega ministra iz ljudske stranke Stras-serja, ki da bi točno vedel, kako bi se najbolj prikrivalo izplačilo denarja za obe stranki.
Med predsednikoma ljudske stranke (OVP) Josefom Martinzem in Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZO), deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem, da je namreč bila že leta 2007 dogovorjena tret-
jinska ureditev skupnega honorarja v višini 12 milijonov evrov (po štiri milijone za obe stranki in za Birnbacherja), ki se je kasneje znižal na šest milijonov evrov. Tako-rekoč kot naplačilo je ÖVP prejela 100.000 evrov (60.000 je Birnbacher osebno izročil Martinzu, ostalih 40.000 pa naj bi prejela odvetnica Martinza). Ali je denar tekel tudi v blagajno tedanje stranke BZÖ, ki se je po volitvah 2009 preimenovala v FPK, ni znano. Hudo obremenjena člana koroške deželne vlade iz vrst FPK, namestnik deželnega glavarja Uwe Scheuch in deželni svetnik za finance Harald Dobernig, sta še včeraj obtožbe Birnbacherja in Martinza odločno zavrnila in poudarila, da FPK ni prejel nobenega denarja in ga tudi ni zahteval. Deželni glavar Gerhard Dörfler (prav tako FPK) pa je še včeraj zavrnil zahtevo opozicije po takojšnjih predčasnih deželnih volitvah na Koroškem. Take so včeraj vnovič in odločno zahtevali socialdemokrati (SPÖ) in Zeleni. Zaradi škandalov, povezanih s Haiderjem in njegovimi nasledniki, se na Koroškem že nekaj časa vrstijo protestne akcije in shodi s ciljem, da se na Koroškem čim prej razpišejo predčasne deželne volitve in da se iz deželne politike vsi v škandale vpleteni politiki poslovijo iz najvišjih političnih funkcij v deželi. Sodnik na deželnem sodišču je po včerajšnjem dramatičnem preobratu vsekakor prekinil sodno obravnavo in napovedal, da se bo leta nadaljevala šele 6. avgusta.
Ivan Lukan
LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof Anton Stres in upokojeni nadškof Alojz Uran sta v skupni izjavi potrdila, da je »Uran v dosedanjih pogovorih v Vatikanu v pokorščini sprejel navodilo, da se v bližnji prihodnosti začasno umakne iz Slovenije«. »Upava, da bo odsotnost pripomogla k pomiritvi in da se bodo nesporazumi pojasnili,« sta zapisala v izjavi. Stres in Uran obžalujeta, da se je ob ponovnih govoricah v povezavi z Uranovim umikom v javnosti pojavilo «toliko različnih domnev, ki so med katoliškimi verniki in v celotni javnosti sprožile nemir in nezaupanje».
Obžalujeta tudi, da so to nelagodje nekateri izkoristili za ponovno izražanje svojih nestrpnosti in predsodkov do Katoliške cerkve.
Razlogov za Uranov umik nista pojasnila, vendar v tem, da je Uran sprejel navodilo o umiku iz Slovenije, ne vidita kršitve človekove pravice do bivanja v domovini, ampak spoštovanje pravice Cerkve, da klerikom zapove kraj bivanja.
»Vernikom sva hvaležna, da čutijo s Cerkvijo, s škofi in duhovniki, ter jih prosiva, da ohranijo edinost in zaupanje. Verjame-va, da bodo vse stiske, ki jih v tem trenutku doživlja Cerkev, okrepile našo krščansko identiteto, zrelost in odgovornost zanjo,« sta zapisala.
Informacijo o dekretu Kongregacije za škofe v Rimu, da mora Uran čim prej zapustiti Slovenijo, je sicer v nedeljskih Oznani-lih župnije sv. Jakob ob Savi objavil tamkajšnji župnik Vlado Bizant, ki je tudi Uranov sorodnik. V javnosti je naletela na številne odzive.
Med drugim se v podporo Uranu še krepi skupina na spletnem omrežju Facebook, ki ima trenutno okoli 600 podpornikov. Večina vključenih se sprašuje, zakaj je bil nadškof umaknjen.
Razlogi za odhod Urana kljub različnim ugibanjem, med drugim tudi o domnevnem očetovstvu in vpletenosti v gospodarsko afero, namreč za zdaj ostajajo skrivnost. Prav tako ni uradno znano, kam natančno naj bi se Uran preselil. Po poročanju RTV Slovenija naj bi ga premestili v eno od ustanov v Trstu. (STA)
O NAŠEM TRENUTKU
Rdeča mati in besede zla
Ace Mermolja
Ponovno berem ostre polemike o slovenski polpretekli zgodovini, o NOB, o zločinih komunizma, o domobrancih, o osamoosvojiteljih in prikritih komunistih itd. Ostra konfrontacija brusi besede od Ljubljane do Trsta. Slovenska vlada in sile, ki jo podpirajo, so ob državnem prazniku prilile bencin na ogenj in tako z argumenti iz polpreteklosti zasenčile sedanje slovenske gospodarske in finančne težave, ki so danes podobne grškim, španskim in deloma italijanskim. Celo penzije borcev, vojnih zapornikov in preganjanih so bile deležne ideoloških rezov, kar meče na slovensko državo čudne sence. Sam se nerad spuščam v psevdozgo-dovinske polemike o komunistih, partizanih in belogardistih, toliko manj, ko vem, da gre za dimne zavese, ki skušajo prikriti današnjo krizo in grda početja, ki jih žal v slovenski ekonomiji in politiki ne manjka. Kljub temu bi tokrat le obrnil pogled v preteklost in pristavil drobec iz svojega družinskega življenja. Gre za dokaj bolečo in srhljivo zadevo, ki jo bodo lahko bralci sami presodili.
Pri mami sem med papirji našel »Tolminski glas« s podnaslovom »Glasilo tolminskih domobrancev«. Gre za letnik II.-štev.4, ki je bil natiskan 27. januarja l.1945 (v Gorici). V glasilu je v rubriki »Zanimivo za vse« naslednji članek:
"KAL NAD KANALOM. Kot so listi že poročali je padel kot član roparske komunistične VDV sin znanega goriškega zdravnika dr. Mermolja. Ko je mati prejela vest o sinovi smrti, se je podala takoj na njegov grob. Ko so sina odkopali, se rdeča mati ni jokala nad usodo svojega sina, ki je bil morda zapeljan samo po njeni krivdi, tudi se ni jezila nad tolovaji, ki so padlega popolnoma oropali in golega pustili v mrtvašnici, tudi ni obžalovala svojih dveh hčera, ki se s tolovaji vlačita po gozdovih, temveč je tudi v tem, za vsako človeško mater, ki ni popolnoma zdivjala, svečanem trenutku, mesto bolesti izlila svoj žolč nad slovenskim narodom, ki bi bil po njeni sodbi vreden, da vsega izženejo v Srbijo.
Mi pa pravimo, da bi gospa bolje naredila, ako bi namesto predloga o izgonu slovenskega naroda v Srbijo, ker nikakor noče rdeče tiranije, odprla žrtvam in beguncem komunizma vrata svoje razkošne vile v Gorici in kašče svojega veleposestva na Dolenjskem, da bi tako vsaj deloma popravila krivice, ki so jih nad našim narodom zagrešili njen sin in njene hčere.« Članek sem pustil v obliki, kot je bil natisnjen. Sledi še manjši člančič.: "KANALSKI KAL. Tukaj je pokopan sin znanega goriškega zdravnika dr. Mermolje, ki je
pred nedavnim padel kot tolovaj. Naj mu bo zemlja, ki jo je pomagal pustošiti, lahka!'.
Dr. Mermolja je bil moj nono, zdravnik, antifa-šist in povojni aktivist, preganjan od fašizma in nacizma. Rdeča mati je bila moja nona, ki je med vojno bila doma v Gorici z najmlajšim sinom. Sin France je kot 16-letni partizan padel 27.decembra 1944 pod nemškimi kroglami, ki so ga dodobra prerešetale, in bi bil moj stric. Partizanski "vlačugi" sta moja mati in moja teta. Bili sta dolgo časa v italijanskih zaporih. Iz njih sta ob izpustitvi šli v partizane in obiskovali partijsko šolo v Cerknem. Doživeli sta znani belogardistični napad na partizane, ki je terjal življenje mnogih mladih deklet in fantov. Mama in teta sta se rešili po sreči, ker sta v begu nekaj izgubili, se ustavili in nista tekli iz vasi, kjer so na prostem kosile krogle. Moja mati je bila nato bolničarka v partizanskih bolnicah in najdlje v Fra-nji. Študij medicine, ki ga je morala v Italiji opustiti zaradi zapora, je nadaljevala in dokončala v Ljubljani. Bili so težki časi za mojo družino.
Vsekakor je izguba mladoletnega sina ostala za mojo nono trajna bolečina. Skelel jo je tudi neusmiljen zapis v Tolminskem glasu in je v trpek spomin shranila štiri strani tega domobranskega glasila. V medvojnem bivanju v Gorici je moja nona imela kar veliko sitnosti z domobranske strani. K njej so prihajali ljudje, nekateri so bili po vojni v naših krajih kar znani, ki so ji grozili z orožjem, ji naznanjali domnevno smrt hčera in podobno.
Člančič, ki sem ga citiral, me ne spominja le na slovensko vojno v vojni in na kolaboracionizem. Pred kakim letom sem se zapletel v polemiko o tem, ali je bil komunizem najhujše zlo ali ne. Ne zanikam zločinov komunističnih režimov in njihovih voditeljev, ne morem pa biti slep niti do sovraštva "druge strani', ki ga dokazuje tudi članek o "rdeči materi" v Tolminskem glasu. Gre za enega izmed tolikih dokazov, da so bili slovenski vodilni kolaboracionisti dokaj krute in neizprosne osebe in pri tem ne moremo najti opravičil. Zato toliko bolj menim, da za človeka ni pametno iskati dna zla, ker ne vemo, kaj nam lahko še prinese in kje to dno je. Evangelist Janez je v svoji Apokalipsi uporabil vso svojo bujno domišljijo, da nam je plastično opisal obraze pogube, pekla in zla. Pozneje smo v zgodovini videli manj "barvito', bolj sivo in hkrati neusmiljeno uničujoče tehnološko zlo. Ne vemo torej , kje je dno človeškega zla in je zato pametneje, če v tem svetu iščemo to, kar je lahko dobro. Rešitev in usoda sta tudi v tem, kam obrnemo pogled in kaj z njim iščemo.
GLOSA
Spomin na vojno kot pieteta do umrlih
Jo2e Pirjevec_
Odvetnik Jože Škerk je spet zadel v črno. Po odlični razstavi štirih umetnikov, ki se ukvarjajo z ilustracijami za otroško literaturo, nam je prejšnji petek predstavil še no-vo,tokrat posvečeno prvi svetovni vojni. Ker sem pogosto v telefonske stiku z njim, o genezi razstave marsikaj vem. Predvsem poznam Škerkovo zaskrbljenost, da čez tri leta, ko bo napočilo sto let, odkar je savojsko kraljestvo stopilo v vojno, oblasti ne bodo za-trobentale v pozavne patriotične retorike.
V zadnjih desetletjih je italijanska hi-storiografija, ki preučuje dogajanje, vezano na izbruh in potek tistega strašnega spopada, naredila velik kvalitetni skok, saj se je s svojimi najboljšimi raziskovalci odtegnila nekritičnemu odnosu do njega. Na pošten način je razčlenila imperialistične ambicije tistega dela italijanskega vodilnega razreda, ki se je ogreval za vojno, in prikazala, kako samovoljno je s pomočjo kralja Viktorja Emanue-la III. pahnil italijanski narod v to krvavo avanturo. Denuncirala je nasilje, ki je bilo izvršeno nad milijoni pogosto nepismenih italijanskih vojakov, vrženih v žrelo vojnega Moloha, ne da bi pravzaprav vedeli, zakaj jih gonijo v smrt. Toda te ugotovitve in spoznanja imajo skromen odmev v medijih in v bistvu ne vplivajo na nastope vodilnih politikov, ko na primer polagajo vence v Redipulji in na drugih kostnicah v spomin nedolžnim žrtvam velikega klanja. Na podlagi teh izkušenj si ni težko predstavljati, da stoletnica vojne ne bo nudila prilike za trezen razmislek o njej in za obsodbo »nepotrebne morije«, kakor je rekel papež Benedikt XV., temveč bo postala prilika za patriotično leporečje v DAnnun-zijevem slogu. Če bo tako, se bo še enkrat izkazalo, da so današnje politične elite vredne naslednice tistih izpred sto let.
Raztava v centru Škerk, odprta v Trnov-ci blizu Zgonika vsak petek, soboto in nedeljo, že vnaprej opozarja, da je treba, če se že spominjamo prve svetovne vojne, pristopiti k njej na drugačen način. Povedno je naslovljena »vojna doma«, saj je njen cilj prikazati, kakšne posledice je imel napad Italije na Avstro-Ogrsko na prebivalstvo zahodnega Krasa, ki se je v pozni pomladi leta 1915 ne-
nadoma znašlo tako rekoč na fronti. S pomočjo kolekcije okrog tristo fotografij, razglednic in dokumentov, ki jih je zbral avtor razstave, je najprej prikazana cvetoča stvarnost sesljanskega, devinskega in nabrežin-skega okoliša v času pred vojno, nato pa razdejanje, ko je praktično vsak kraški zaselek tega prostora postal tarča italijanskih topov. Pri tem je treba poudariti , da Škerk ni klonil skušnjavi, da bi enostransko obsodil grozoto vojne. To je na zgovoren način napovedal že trobentač, ki je uvedel otvoritveno svečanost. Slišali smo namreč najprej italijansko melodijo, ki se je razlegala ob pokopu padlih vojakov, nato pa še avstrijsko, kar je že samo po sebi napovedovalo, da hoče biti razstava izraz pietete do vseh tistih preprostih ljudi, ki so bili zajeti v vrtinec velikega sopada brez vednosti in brez krivde.
Iz besed, ki jih je izrekel hišni gospodar po glasbenem uvodu, sem razumel, da je razstava tudi poklon domačemu rodu, ki je doživel vojno vihro na lastni koži. »Pri nas«, pravi Škerk, »se v dvajsetih in tridesetih letih ni govorilo drugega, kakor o vojni«. Kako tudi ne, ko pa so imeli v hiši bolniški center, kamor so vozili ranjene vojake s fronte, in so bi le okoliške vasi skoraj povsem razrušene. Nekaj podnaslovov razstavljenih fotografij: »Razvaline vasi Štivan«, »Razvaline v Madji vasi«, »Razvaline devinskega gradu« »Mav-hinje. Italijanski topovi so na kraške vasi streljali z granatami, zgrajenimi za prebijanje ladijskih oklepov«, »Na Krasu so bile eksplozije topovskih granat toliko hujše, kajti naletele so na kamen«., »Vojaki v pozi pri bodeči žici, simbolu prve svetovne vojne«., »Ruski ujetniki pri izkopu strelskega jarka, Nadzoruje jih Bosanec«.
Najbolj so me presunile fotografije vojakov na obeh nasprotnih položajih. Na avstrijski strani je bilo okrog Nabrežine posebno dosti Čehov. Gledal sem te mlade ljudi, od katerih ni nikogar več pri življenju, in premišljal o človeški usodi. Kako bežno je življenje, kako je lahko tragično. In se spraševal, ali smo se od velike morije pred sto leti kaj naučili. Če bo Škerkova razstava zalegla kot opomin, smo se morda.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 26. julija 2012
3
trst - Za deset milijonov evrov
Palačo nekdanje TKB kupila družba Sirio iz Rima
Za novimi kupci najbrž stojijo podjetja iz Trsta in Furlanije-Julijske krajine
TRST - Palačo Arrigoni v središču Trsta, ki jo je svojčas kupila in preuredila Tržaška kreditna banka (TKB), a se vanjo zaradi stečaja ni nikoli vselila, je za deset milijonov evrov kupila družba Sirio Srl., ki ima uradni sedež v Rimu. Novico o prodaji prestižne stavbe smo objavili v preteklih dneh, včeraj pa smo izvedeli kdo je njen kupec.
Stavbo med ulicama Filzi in Ga-latti ter trgoma Oberdan in Dalmazia (zgradili so jo leta 1925) je trenutno prazna, banka jo je kupila in v notranjosti korenito obnovila, zaradi kraha pa se vanjo - kot rečeno - ni nikoli vselila. Stavba se razprostira na površini 9.681 kvadratnih metrov, katerim je treba prišteti še teraso in podzemne prostore. Notranjost je popolnoma na-red za bančno poslovanje, zato je bilo pričakovati, da bi palačo kupila banka, a vsaj uradno ni tako.V Italiji in tudi v Rimu je kar nekaj družb z omejeno odgovornostjo z imenom Sirio. Med drugim tudi nepremičninska družba s podružnicami v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki je morda kupila tržaško palačo, včeraj pa tega nismo utegnili preveriti, pač pa kaže, da za Si-riom stojijo nekateri Tržačani.
V Palači Arrigoni je vse nared za bančno poslovanje, ki vsaj na papirju predstavlja najbolj enostavno prihodnost za stavbo. Preureditev palače v stanovanjske enote bi bila zelo draga, ob pomanjkanju informacij pa je vsaka napoved preuranjena. Zvedelo se je, da so se za stavbo neuradno zanimali tudi Kitajci, ki pa stečajnima upraviteljema TKB Marcu Zanziju in Raffaeleju Le-nerju niso nikoli predložili formalne ponudbe za nakup.
Deset milijonov evrov, ki jih je Sirio plačal za palačo v središču Trsta, ni ravno velika vsota, če pomislimo, da so vrednost stavbe leta 1996 ocenili za nekaj več kot dvajset milijonov evrov. Sedaj so jo dejansko prodali za polovično ceno, kar je precej nenavadno. Razen če nista stečajna upravitelja presodila, da zaradi sedanje krize in nepremičninskega »krča« predstavlja prodajna cena v danih razmerah edino poslovno-finančno možnost. Upoštevajoč dejstvo, da je palača že nekaj časa na prodaj in da so se vsi morebitni kupci odpovedali poslu, vključno z deželno upravo (predsednik Riccardo Illy), zavarovalnico Generali in neko neznano slovensko (iz FJK ali iz Slovenije?) družbo, ki naj bi za palačo Arrigoni ponudila 12 milijonov evrov, potem je vse skupaj padlo v vodo.
Stavba nasproti Narodnega doma predstavlja največjo »stečajno maso« kraha TKB, katere smrt je 21. novembra 1996 z odlokom formalno potrdil takratni zakladni minister in bodoči italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi.
S.T.
Kakšna namembnost čaka palačo Arrigoni v središču Trsta?
kroma
dežela fjk
Nove dolžnosti tudi za De Anno
TRST- Deželna vlada Fur-lanije-Julijske krajine od včeraj tudi formalno šteje osem članov oziroma članic. To je posledica odstopov odbornikov Vladimir-ja Kosica (zdravstvo) in Andree Garlattija (osebje in lokalne uprave).
Resorje, za katere je skrbel Kosic, je predsednik Renzo Ton-do poveril podpredsedniku odbora Luci Cirianiju, odbornica Sandra Savino, ki že odgovarja za finance, bo odslej skrbela tudi za energijo in okoljsko politiko. Zelo veliko dela čaka tudi Elia De Anno, kateremu je Tondo poveril še skrb za javne uprave, poleg resorja kulture, izseljenstva ter narodnih in jezikovnih manjšin. Desna sredina upa in računa, da bo odbor v tej sestavi vodil FJK vse do spomladanskih volitev, na katerih se bo Tondo pomeril z Deboro Serracchiani.
nova gorica - Obilna letina bukovega žira in dve zaporedni relativno mili zimi
Množenje miši ima vzroke
V naravi je mogoče naleteti na poginule miši - Pomebna je osebna in splošna higijena - V regiji štirje primeri obolelih za mišjo mrzlico
fjk - »Ni alarma«
Ljudje naj
upoštevajo
navodila
TRST - Centralna direkcija za zdravje v deželi je včeraj izdala tiskovno noto v odziv na zaskrbljenost prebivalcev goratih predelov Furlanije, ki opozarjajo na očitno povečano prisotnost miši na teritoriju. Direkcija ocenjuje, da ni nikakršnega tveganja za zdravje, fenomen pa gre pripisati nadpovprečni rasti semen bukve in rdeče smreke, kar se ponavlja približno vsakih deset let. Miši so množičen porabnik teh semen, kar pospešuje tudi njihovo razmnoževanje.
Trenutno je po oceni direkcije največje razmnoževanje zaslediti v hribih na Trbiškem, v okolici Humina in Pušje vesi, poleg tega pa v pokrajini Belluno, na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Direkcija vsekakor priporoča ljudem, naj se držijo higijenskih predpisov, kar je največje jamstvo pred možno okužbo.
Glodavcem moramo preprečiti dostop do naših bivališč, kjer so shranjena živila
GORICA - Dve zaporedni mili zimi ter obilna letina bukovega žira - to so razlogi, da so se v Sloveniji močno namnožile miši, enak pojav sicer beležijo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. V zadnjem času so začele vznemirjati vesti o večjem številu obolelih ljudeh za mišjo mrzlico, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Strokovnjaki ugotavljajo, da je za nenavadno obsežen razplod miši in še nekaterih drugih glodavcev kriv omenjeni splet okoliščin: zadnji mili zimi, za povrh pa še obilje hrane.
Vršilec dolžnosti direktorja novo-goriškega Zavoda za zdravstveno varstvo Marko Vudrag pa je prepričan še, da ima svoj delež pri tem tudi človek, ki že dol-
go časa vztrajno ruši naravno ravnovesje. Da je v naravi mogoče naleteti tudi na poginule miši, Vudrag pripisuje dejstvu, da je pač populacija povečana, zato je tudi pogin večji, sogovornik pa nima podatkov o tem, da naj bi poginu mišk na tem območju botroval kak alarmantni vzrok. Eden je preprosto tudi ta, da jim že primanjkuje hrane, pojasnjuje. Ko jo začno iskati drugje, tudi v kleteh, shrambah, na njivah in podobno, pa pride med ljudmi do veliko nejevolje in zaradi mišje mrzlice tudi do strahu.
»Pomembna je osebna in splošna higiena. Glodavcem moramo preprečiti dostop do naših bivališč, kjer so shranjena živila. Virus okuženi glodavci iz-
ločajo z iztrebki, sečem in slino. Nikoli pa se ta bolezen ne prenaša s človeka na človeka,« dodaja Dragica Prinčič iz enote za nalezljive bolezni na novogoriškem Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Če pa v svoji shrambi, kleti ipd. opazimo mišje iztrebke ali zavohamo mišji urin, je treba prostor najprej pol ure dobro prezračiti, nato pa predel, kjer so iztrebki, razkužiti z raztopino varikine, najbolje je razkužiti tudi ostala mesta in predmete, kjer bi se lahko miši zadrževale. Dela se lotimo ustrezno zaščiteni: z rokavicami in masko. Če pa najdemo mrtvega glo-davca, ga odstranimo sami: primemo ga z rokavicami, nato pa zakopljemo v zemljo in ga še prej posujemo z apnom ali polijemo z varikino. Rokavice potem od-vržemo. Roke je nato treba temeljito umiti. »Če bi se pa zgodilo, da nekdo najde veliko število poginulih miši v prostorih, je treba poklicati pristojno službo. Na našem območju deratizacijo izvaja mariborski Zavod za zdravstveno varstvo,« pojasnjuje Prinčičeva. Sicer pa so podatki o mišji mrzlici objavljeni tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja.
Od začetka leta so na omenjenem Zavodu za zdravstveno varstvo v regiji zabeležili štiri primere obolelih za mišjo mrzlico, dva na tolminskem in dva na ajdovskem koncu. Prvi uradno registriran in laboratorijsko potrjen primer so zabeležili 26. aprila, zadnjega pa 22. maja. (km)
4
Četrtek, 26. julija 2012
BHHTrst
~	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
evropski koridor - Soglasno mnenje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Ne proti hitri železnici, temveč proti zelo slabemu in površnemu načrtu
Poročili župana Vladimirja Kukanje in odbornika Masima Veroneseja
Devinsko-nabrežinski občinski svet se je po pričakovanju soglasno opredelil proti staremu-novemu načrtu za hitro železnico Ronke-Trst. Nobenih presenečenj in enak scenarij iz časa, ko je upravo vodila desnosredinska koalicija. In prav nekdanji župan Giorgio Ret je bil na včerajšnji seji še najbolj kritičen do družbe RFI (Rete ferroviaria italiana), ki je skupaj z deželno upravo predložila občinam okoljevarstveni načrt za novo progo. Sejo je uvedel odbornik in podžupan Massimo Veronese, sklenil pa župan Vladimir Kukanja.
Podtalne vode, jame, hrup in izkopni material
Nova železnica naj bi na ozemlju Devina-Nabrežine tekla v glavnem pod zemljo, z izjemo krajšega odseka na območju Cerovelj. V Nabrežini, kot v vseh zainteresiranih občinah, pogrešajo analizo stroškov in prednosti proge, lokalne kritičnosti pa zadevajo podtalne vode, številne jame, hrup, ki bi ga povzročili hitri vlaki, četudi bi vozili pod zemljo, ter od-važanje izkopnega materiala za vrtanje tunelov. Veronese (vse gradivo je le v italijanščini, čeprav bi ga morali obvezno prevesti v slovenščino) je posebej izpostavil podtalne vode pri Brestovici na Krasu, ki napajajo italijanski in slovenski vodovod, največ jam (nekatere so neraziskane) se nahaja na območju stare nabrežinske železniške postaje. Tem problemom, kot je dejal Maurizio Rozza, načrt RFI posveča premalo pozornosti, zato uprava nima drugih možnosti kot to, da ga zavrne.
Ret: Še vedno nas pristojni imajo za norca
Italijanske železnice nas imajo enostavno za norca, je med razpravo dejal nekdanji župan Giorgio Ret. Prizadelo ga je, ker je družba RFI popolnoma prezrla vse dosedanje predloge Občine Devin-Nabre-žina. »Kar se mene tiče, bi lahko občinska uprava enostavno vrnila RFI in Deželi 300 strani dolgo dokumentacijo s pripisom, da je vse skupaj neresno,« je dejal Ret.
V razpravi so se oglasili zastopniki vseh strank. Mitja Terčon in Edvin For-
Železniški viadukt pri Štivanu na »stari« progi Tržič-Trst
kroma
čič (SSk) sta prepričana, da Kras ne bi prenesel novega hudega udarca, ki bi ga mu zadala nova proga, Eleni Legiši (Zveza levice) se zdi neverjetno, da je RFI znova »spregledala« predstavitev koristi hitre železnice, če sploh obstajajo. Podobnega mnenja sta bila tudi Roberto Gotter in Michele Moro iz Demokratske stranke, medtem ko je Massimo Romita (Ljudstvo svobode) opozoril, da so v Venetu še spremenili prvotno traso železnice in ni izključeno, da bo spremembe doživela tudi proga v naših krajih.
Kukanja je podčrtal, da načelno ni nihče proti železnici, ki bi razbremenila avtoceste tovornega prometa, v Na-brežini nasprotujejo tako zastavljenemu načrtu, ki je površen in zelo pomanjkljiv. Podobne misli je izrazil tudi podžupan in odbornik Veronese, ki se čudi, da je bila okoljska presoja načrta izvedena izven vsakršne resne gospodarsko-pro-metne analize. Na predlog občinskega koordinatorja civilne zaščite Danila Antonija so v negativno mnenje o železnici vključili tudi nekatere obveze, ki zadevajo okoljsko in splošno varnost ter tveganja, ki bi jih za občane predstavljala hitra železnica.
stališče
DS: Nova
je potrebna
Nova železnica je življenjskega pomena za Trst in njegovo pristanišče, meni Demokratska stranka (DS), ki je to vprašanje obravnavala na seji pokrajinskega vodstva. Na njej ni bilo sicer napovedanega župana Roberta Co-solinija, zagovornika nove železniške povezave od Nabrežine do pristanišča.
Kot je na seji podčrtal podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, ne gre za hitro železnico, pač pa za železnico z veliko tovorno zmogljivostjo. »Železnica ne potrebuje Trsta, pač pa mesto nujno potrebuje boljše prometne povezave,« je dejal Dolenc, ki sicer razume zaskrbljenost in pomisleke mnogih upraviteljev in izvoljenih predstavnikov, predvsem kar zadeva okoljske posledice tega načrta. Pozitivno mnenje tržaškega občinskega odbora sicer določa celo vrsto vinkulacij in omejitev, ki ji bodo morali načrtovalci nove proge strogo upoštevati, je dejal Dolenc.
Večina članov strankinega vodstva je podprla to usmeritev, slišati pa je bilo tudi pomisleke in odklonilna stališča.
železnica - Nasprotovanje na vzhodnem Krasu
Vse se konča v Zgoniku
Dva rajonska svetnika Demokratske stranke proti železnici, eden se je vzdržal
• ••
Vzhodnokraški rajonski svet je negativno ocenil okoljevarstveni projekt hitre železnice na relaciji Ronke-Trst. Proti načrtu so ob predsedniku Marcu Milkovicu glasovali predstavniki Demokratske stranke, Slovenske skupnosti in Severne lige, podprla ga je edino Carmela Palumbo (Lista Dipiazza), medtem ko se je demokrat Matej Iskra vzdržal. To je bilo že tretje negativno mnenje sosveta, ki ima sedež na Opčinah.
Rajonski svet je ugotovil, da v zajetni dokumentaciji sploh ni to-čnejših načrtov o novi železnici na območju vzhodnega Krasa, tako da se proga za projektante dejansko konča v zgoniški občini. Milkovic in
Marco Milkovic
arhiv
kolegi so mnenja, da bi se morala Občina Trst opredeliti proti tako zasnovanemu načrtu vse dokler ne bodo pristojni pojasnili kakšne prednosti in koristi bo dejansko našemu ozemlju prinesla nova železnica, če jih sploh bo. Družba RFI tu-
di ni pojasnila, kako in kje bo potekal odvoz materiala, ki ga bodo izkopali pri vrtanju predorov.
Načrt za hitro železnico bo danes obravnaval zgoniški občinski svet, nakar bo na vrsti tržaška občinska skupščina, kjer se pojavljajo problemi politične narave za upravo župana Roberta Cosolinija. Leva frakcija (Zveza levice in SEL) je namreč že napovedala nasprotovanje železnici, ki jo je sicer podprl odbornik Umberto Laureni (SEL), sicer z bizarno utemeljitvijo, češ da je le formalno pristal na sklep, čeprav mu nasprotuje. Cosoliniju bodo v občinskem svetu najbrž »prišli na pomoč« svetniki opozicijske desne sredine.
protest - Proti krčenju državnih izdatkov
Lekarne danes zaprte
Odprte bodo le dežurne lekarne - Dopoldne bo demonstracija pred sedežem deželnega sveta
Na Tržaškem bodo danes lekarne zaprte. Odprte bodo samo dežurne lekarne in občinska lekarna Al Cedro na Trgu Oberdan, ki bo odprta od 9.30 do 13. ure in od 16. ure do 19.30.
Tržaški lekarnarji bodo namreč skupaj z drugimi lekarnarji iz dežele Furlanije-Julijske krajine sodelovali pri zaprtju lekarn, za katerega se je odločila državna skupščina zveze lekarnarjev Federfarma v znak protesta proti krčenju državnih izdatkov v okviru t.i. »spending review«. Na Tržaškem pa bodo poleg zaprtja lekarn danes dopoldne priredili tudi demonstracijo na Trgu Oberdan pred sedežem deželnega sveta. Delegacija Federfarme bo zahtevala srečanje z deželnim predsednikom Renzom Tondom. Nato bo na pre-fekturi izročila prefektu Alessandru Giacchettiju dokument z zahtevami lekarnarjev.
Razloge za protest je predstavil včeraj dopoldne predsednik deželne zveze Federfarma Alessandro Fumaneri in izrazil bojazen, češ da ne bo v prihodnosti več lekarn. Od politikov do občanov morajo vsi razumeti, da bodo ukrepi italijanske vlade dejansko uničili sistem lekarn, zato jih je potrebno spremeniti. Lekarnarji so ogorčeni še predvsem zaradi dveh ukrepov. Po eni strani se bodo državni finančni prispevki na tem področju znižali s 13,5 odstotka na 11,5 odstotka, je povedal Fumaneri. Po drugi se bo popust, ki ga morajo narediti lekarnarji na zdravilih, ki jih krije zdravstveni sistem, povečal z 1,82 odstotka na 3,65 odstotka.
občina milje - Osebje in izdatki
Varčevalni ukrepi v kriznem času
Občina Milje je bila v zadnjem letu zelo varčna, saj je skrbno upravljala z osebjem in kolikor mogoče krčila druge izdatke. Potem ko je v bieniju 2009-2010 število stalno zaposlenih naraslo (zaradi zmanjšanja prekernih delavcev), se je trend zdaj obrnil in število se je zmanjšalo oz. uravnovesilo, predvsem zaradi združevanja različnih občinskih služb. Posledično se je seveda zmanjšalo tudi število odgovornih - od 14 na 10, kar navrže od 60 do 70 tisoč evrov letnega prihranka.
Miljska občinska odbornica za osebje Valentina Parapat je v sporočilu za medije pojasnila, da je bila združitev služb potrebna zlasti z ekonomskega vidika, prav gotovo pa bo privedla k večjemu sodelovanju med službami. Pri tem je uprava upoštevala mnenja zainteresiranih uslužbencev.
»Število uslužbencev se je zmanjšalo in kaže, da bo ta trend nadaljeval, tudi ker pakt o stabilnosti javnih financ krajevnih uprav ne dovoljuje, da bi sprejemali v službo novo osebje. In naša občina pakt spoštuje,« piše Parapatova. Pri tem je opo-
Miljski župan Nerio Nesladek
kroma
zorila tudi na nezanemarljivo dejstvo, da Občina Milje ponuja svojim občanom tudi več dodatnih storitev, med katere spadajo dom za starejše občane in pa socio-zdravstvene storitve, za upravljanje katerih prejema povračilo stroškov. Redno se miljska občinska uprava udeležuje tudi deželnih razpisov, kar ji dovoljuje, da nudi delovna mesta - sama ima pri tem omejene ali celo nične stroške. V prihodnje bo občina še okrepila sodelovanje s krajevnimi ustanovami, spodbudila ustanovitev delovnih skupin in izbrala vse sodobnejše računalniške sisteme.
/
ŠPORT
Četrtek, 26. julija 2012
5
tržaški občinski svet - Po poročilu tržaškega župana v dvorani skupščine in 8 resolucijah
Cosolini dobil mandat za nadaljnja pogajanja glede fuzije Acegas-Hera
Združitev sta včeraj pozno popoldne formalno zapečatila skupščina oz. upravni svet družb
Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj dopoldne prejel neformalno zaupnico za nadaljevanje pogajanj glede združitve družbe Acegas-Aps in skupine Hera iz Emilije-Romagne. V dvorani tržaškega občinskega sveta je bilo namreč izredno zasedanje skupščine, ki sicer ni bilo obvezno, pa vendar je Cosolini na njem seznanil občinske svetnike s postopkom za fuzijo. Po poročilu župana je občinski svet obravnaval skupaj osem resolucij, od katerih je zadnja zadevala stališče strank glede združitve, ki so jo predstavili Demokratska stranka, Italija vrednot, gibanje Trieste cambia in Občanska lista. Resolucija je bila sprejeta z glasovi levosredinske večine, a brez glasov Zveze levice in SEL. V ostalih resolucijah (dve je vložilo Ljudstvo svobode, dve SEL, eno Zveza levice, eno gibanje 5 zvezd in eno več opozicijskih sil skupaj), je bilo več zahtev, od večjih kontrol pri pogajalskem postopku in županovih korakih do zamrznitve postopka. Vsi pa so složno zahtevali ohranitev pravnega sedeža družbe Acegas-Aps v Trstu in zaščito delovnih mest.
S tem je Cosolini v bistvu prejel politično podporo za nadaljevanje pogajanj, medtem ko bo tržaški občinski svet o združitvi formalno razpravljal in glasoval oktobra, ko naj bi bile znane vse podrobnosti. Na osnovi odločitev skupščine družbe Acegas-Aps in upravnega sveta Here, ki sta zasedala včeraj popoldne in potrdila
sporazum za združitev dveh podjetij iz prejšnjega tedna, se bodo namreč zdaj nadaljevala pogajanja za pripravo pogodbe, o kateri se bo moral izreči občinski svet in ki bo zapečatil združitev.
Razloge za fuzijo in pogoje je obelodanil Cosoli-ni v občinskem svetu. Sodobno gospodarstvo zahteva vključitev Acegasa v večjo družbo, je povedal Cosolini in poudaril, da bodo v prihodnosti glede tega imeli vsekakor pomembno besedo župani na podlagi t.i. pakta županov. Acegas pa bo postal del velike in pomembne skupine Hera, ki ima danes promet 4,1 milijarde evrov, medtem ko je promet Acegasa približno 580 milijonov evrov. Acegas bo tako zaplul v mirnejše vode, je dodal Cosolini in spomnil, da je bila zadolžitev družbe Ace-gas-Aps 31. decembra lani 447 milijonov evrov. Po združitvi bo Hera druga družba v Italiji na tem področju in bo njen promet skupaj 4,6 milijarde evrov s kapitalizacijo na borzi v vrednosti 1,4 milijarde evrov. Občini Trst in Padova naj bi nazadnje razpolagali s približno 18 odstotki delnic Here.
Spomnimo naj, da je danes Občina Trst lastnica 51 odstotkov družbe Acegas-Aps holding (49% je v lasti Občine Padova), ki je lastnica delniške družbe Acegas-Aps. Po novem bo Hera večinski lastnik holdinga (s 62,9 odstotka) in torej tudi družbe Acegas-Aps d.d., ki pa naj bi ostala samostojna in s sedežem v Trstu. Dodati velja, da je skupina Hera v lasti 186 občin (skupaj 62 odstotkov), pretežno iz Emilije-Romagne, preostale delnice pa si delijo razne banke, fundacije in zasebni skladi.
Aljoša Gašperlin
fundacija crtrieste - Obračun ob pomembnem jubileju
150 milijonov v dveh desetletjih
Velika pozornost do kulture, sociale, izobraževanja, zdravstva in drugih sektorjev - Na razburkani novinarski konferenci tudi o honorarjih, ne pa o finančnem položaju
Fundacija CRTrieste že okroglih dvajset let podpira razvoj Trsta, v tem času je v krajevni kulturni, socialni, zdravstveni, šolski, znanstveni, turistični in športni sektor vložila 150 milijonov evrov - to je 7,5 milijona na leto. Trenutna slika na finančnih trgih je skrajno negotova, od tega pa je odvisno tudi delovanje fundacije, saj je količina razpoložljivih sredstev za prispevke v bližnji prihodnosti neznanka.
Večji del včerajšnje novinarske konference na sedežu Fundacije CRTrieste je bila posvečena obračunu dvajsetletnega delovanja. Zgodovina te ustanove sega pravzaprav v 19. stoletje, saj so leta 1842 v Trstu ustanovili zvezo mestnih in trgovskih korporacij Monte Civico Commerciale. Leta 1877 so zvezo spremenili v hranilnico Cassa di risparmio di Trieste, leta 1992 pa so na osnovi t. i. Ama-tovega zakona ustanovili fundacijo. Tržaška ustanova sodi po premoženju med srednje-velike fundacije, na absolutni italijanski lestvici je po velikosti na 21. mestu s 445 milijoni evrov premoženja (največja je fundacija CR Provincie Lombarde s 6,4 milijarde evrov premoženja, na drugem mestu je Compagnia di San Paolo di Torino s 5,5 milijarde). »Pred dvajsetimi leti se s preobrazbo niso vsi strinjali, danes pa vemo, da je bil ta korak pravilen. Banka namreč ne bi mogla prispevati 150 milijonov evrov za mesto in okolico,« je poudaril podpredsednik Renzo Piccini.
Predsednik Massimo Paniccia je spomnil, da Fundacija podpira različne sektorje, ki so med seboj tesno povezani in katerih skupni imenovalec je razvoj Trsta ob pomoči potrebnim občanom. Med več kot štiri tisočimi ukrepi je recimo odprtje dnevnega centra za brezdomce, ki ga v Ulici Udine upravlja skupnost San Martino al Campo, pa tudi središče za pomoč revnim na Montuci. Fundacija sodeluje z bolnišnico Burlo Garofolo, »prste vmes« ima pri obnovi nekdanje ribarnice na mestnem nabrežju, odprtju bazena Acquamarina in organizaciji raznih razstav, koncertov ter festivalov, pa tudi pri povečanju vrtca K. Štre-klja v Sesljanu, kjer so odprli otroške jasli. »Nazadnje pa smo se v dveh dneh soglasno odločili, da rešimo zbirko umetnin podjetja Stock, ki so bile na tem, da jih prodajo na dražbi,« je povedal Paniccia. Kulturi in izobraževanju je fundacija namenila več kot 60%, sociali pa 23% prispevkov.
Začetek novinarske konference je bil idiličen, konec pa razburkan. Na novinarsko vprašanje, ali ni 900.000 evrov na leto za plače in honorarje predstavnikov fundacije pretirana vsota, je Paniccia odgovoril, čeprav ga je opazka precej motila. Razložil je, da je 23 članov glavnega in upravnega sveta ter nadzornega odbora, honorarji pa so v skla-
du z ravnijo, ki jo določa zveza hranilnic ACRI. »Naše plače so v resnici med srednje-nizkimi. To še ne pomeni, da se tega vprašanja ne smemo dotikati, lahko razmišljamo o spremembah. Glavno je, da dobro delamo, to morate upoštevati. Ustvarjanje polemik pa ni smiselno,« je pristavil. Ker ga je potrpljenje minilo, predsednik na naslednje vprašanje o težavah zaradi težkega finančnega in gospodarskega položaja ni odgovoril. Novinarska konferenca se je tako zaključila, Pa-niccia pa se je šel ukvarjat s prihodnostjo družbe AcegasAps, v katerem ima fundacija petodstotni delež.
Predsednik in njegovi sodelavci so vsekakor razložili, da je premoženje fundacije investirano in nedotakljivo: prispevki so odvisni od dividend in torej primernih naložb. »Nevarne« obveznice je fundacija prodala že leta 2007, trenutna slika na trgih pa ne daje nobene gotovosti. Dejstvo je, da je fundacija tesno povezana z banko Unicredit, delnice ima v AcegasAps, skupini Espresso, Friu-ladrii, Mediocreditu itd. Če bo splošni trend še naprej negativen, bo tudi za Trst manj denarja. (af)
Adalberto Donaggio, Renzo Piccini, Massimo Paniccia in Paolo Santangelo kroma
lombardija - Enzo Marigonda
Profesor umrl v gorah
Na gori Le-gnone v lombardski pokrajini Lecco je izgubil življenje 69-letni tržaški univerzitetni profesor Enzo Marigonda, ki je že nekaj let živel v Milanu, a je bil še vedno zelo navezan na
Trst in na svoje istr-. .	' , Enzo Marigonda
ske korenine. Gorska
nesreča se je zgodila že prejšnji torek na območju, ki mu v Leccu pravijo Ca de Legn. Marigonda, ki je v planine odšel s prijateljem, je na grebenu med vrhom in bivakom izgubil ravnotežje in padel 150 metrov v globino. Reševalci so se po pokojnega odpravili s helikopterjem.
Enzo Marigonda je bil na Univerzi v Trstu več let docent psihologije potrošništva in komunikacij (na psihološki fakulteti in fakulteti za izobraževalne vede), ukvarjal se je s kvalitativnim raziskovanjem. Diplomiral je leta 1969 na tržaški filozofski fakulteti (diplomsko nalogo iz eksperimentalne psihologije je zagovarjal z Gae-tanom Kanizso), specializacijo iz psihologije pa je opravil v Milanu. Več let je bil marketinški svetovalec in raziskovalec v raznih podjetjih (Unilever, Nestle, Mondadori itd), mednarodnih oglaševalskih agencijah (SSCB Lintas) in raziskovalnih inštitutih (Doxa, Makrotest).
občina trst - Selekcija
Išče se varuh zapornikov
Predsedstvo tržaškega občinskega sveta je na podlagi sklepov, sprejetih v tem letu, uvedla postopek za imenovanje prvega varuha zapornikovih pravic. Ta lik poznajo v 22 državah Evropske unije in Švici, na osnovi italijanskih zakonov pa zagotavlja zaščito oseb, ki jim je delno ali pa popolnoma odvzeta prostost. Varuh prejema obvestila o nespoštovanju zapornikovih pravic in se o tem pogovarja s pristojnimi oblastmi. Lahko pa obenem organizira javne pobude na temo pravic zapornikov in spodbuja sklepanje dogovorov za izboljšanje njihovega položaja.
Urad predsednika občinskega sveta sprejema kandidature z življenjepisi, ki jih morajo interesenti poslati najpozneje do petka, 28. septembra ob 12.30. Dokumente je treba izročiti v uradu generalnega protokola Občine Trst v Ul. Punta del forno 2 (pritličje, soba št. 2) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi med 14. uro in 16.30. Informacije nudijo na telefonskih številkah 0406754403, 040-6754024 in 040-6754378. Kandidat mora biti izvedenec za pravo, človekove pravice ali socialne in zdravstvene službe. Varuha bo na koncu izvolil občinski svet s tajnim glasovanjem, mandat traja največ pet let ali vsekakor do razpustitve občinskega sveta.
preiskava - Triestina
Stefano Fantinel odvzel štiri milijone evrov?
Stefano Fantinel
kroma
Furlanski podjetnik in nekdanji predsednik Triestine Stefano Fantinel je osumljen, da je med predsedovanjem odvzel tržaškemu nogometnemu klubu večje vsote denarja. Državni tožilec Federico Frezza domneva, da naj bi šlo celo za štiri milijone evrov. Mimogrede: dolgovi, zaradi katerih je klub v stečaju, znašajo le nekaj milijonov več. Fan-tinel naj bi Triestinin denar preusmerjal v sestrino podjetje Punto Logistica e Distriobuzione, v neko tovarno na Madžarskem in v družbo Narita Ltd v Angliji: nakazila so bila povezana s plačili za prestope nogometašev, v stečajnem postopku Triestine pa se je izkazalo, da so bile vsote napihnjene, nekatere nogometaše pa je klub v resnici najel brezplačno. Finančni stražniki so preiskali Fantinelovo hišo v San Danieleju ter sedeže njegovih podjetij.
Zaradi podobnih dejanj je bil pred leti obsojen Fantinelov predhodnik Fla-viano Tonellotto, ki je prav tako izsušil klubsko blagajno, Fantinel pa je tedaj predstavljal »zdravo« rešitev za klub na robu prepada. Lani je Triestino predal Sergiu Alettiju, ki je na čelu kluba zdržal samo pet mesecev - do stečaja.
Lupieri (DS): Železarno je treba po letu 2015 zapreti
Nadaljevanje delovanja škedenjske železarne tudi po letu 2015 je nesprejemljivo, ker onesnažuje že preveč časa in je prebivalstvo že dovolj trpelo. To je poudaril v tiskovni noti deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri in opozoril, da so emisije železarne v prvem tro-mesečju letos prekoračile po zakonu predvideno stopnjo benzopirena. Deželna, pokrajinska in občinska uprava morajo torej resno premisliti, ali podpisati ustrezni dokument italijanske vlade, pravi Lupie-ri. Rim je namreč pred dnevi zahteval od lokalnih uprav, naj formalno zapišejo, da se bodo dejavnosti na območju škedenjske železarne nadaljevale tudi po letu 2015. V primeru prekomernega onesnaževanja morajo namreč lokalne in deželna uprava v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem odrediti ustrezne ukrepe, je še povedal Lupieri.
V Nabrežini drevi ne bo javne skupščine
Včeraj smo poročali, da bo drevi v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini javna skupščina o novih urbanističnih načrtih v Devinu in med Križem in Nabrežino. Informacija je napačna. Skupščine ne bo, pač pa bo danes zjutraj v Grudnovi hiši (začetek ob osmih) odprta seja pristojne občinske komisije o teh vprašanjih.
Obisk generalnega konzula Južnoafriške republike
Generalni konzul Južnoafriške republike v Milanu Saul Kgomotso Molobi se v teh dneh mudi v Trstu. Včeraj je bil s tržaškim častnim konzulom Lesliem S. Ferlatom gost na tržaškem županstvu, kjer se je z županom Robertom Cosolinijem pogovarjal o vzdrževanju gospodarskih in kulturnih odnosov med državama, ter spodbujanju sodelovanja na znanstvenem področju. Konzul je obiskal tudi tržaško pre-fekturo in se srečal s prefektovim namestnikom Rinaldom Argentie-rijem.
6 Četrtek, 26. julija 2012	TRST
/
pogovor z odličnjaki - Andrea Ghersevich (Geometrska smer Tehniškega zavoda Žige Zoisa)
■ I • ■	v •	■	■ • vtv •	vtv
»Najlepše je, da se nekaj ucis in naucis, ob tem pa se tudi smeješ in zabavaš«
V referatu je predstavil načrt obnove stare dedkove hiše v Škednju - Na univerzi bo študiral industrijsko ali gradbeno inženirstvo
Osebna izkaznica
Zodiakalno znamenje: ribi
Najljubša jed in pijača: pizza in ledeni čaj
Knjiga na nočni omarici: letos sem prebral Se questo e un uomo Prima Levija.
Najljubši film: Forrest Gump
Najljubša gledališka predstava: Oblomov v SSG.
Najljubša TV oddaja: letos nisem gledal televizije.
Naj osebnost: nimam najljubše osebnosti, povzamem bistvene lastnosti vsakega.
Življenjsko geslo: Viva la e po bon.
Na geometrski smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa se letos ponašajo z odličnjakom, ki si je poleg najvišje ocene 100/100 prislužil tudi pohvalo. To je Andrea Ghersevich iz Trsta, čigar stoti-ca je toliko bolj pomembna, ker gre za mladeniča, ki izhaja iz italijanske družine (kot nam je povedal, je mama pozabila na slovenščino, ki jo je še kot otrok govorila z babico, ded je tudi pozabil, slovensko pa govori le še z babico). Ocena ga je presenetila, o njej pa misli, da je ocena vseh petih let višje srednje šole in ne samo zadnjega leta oz. izpita. Kot pravi, na začetku se mu pisne naloge niso zdele tako dobre: »V resnici me je zanimala edino ocena prve pisne naloge iz slovenščine. Tu sem se res potrudil, sestavil sem res zanimivo nalogo, izbral sem temo o mladih in krizi, pri drugi pisni nalogi sem si čakal, da bomo za topografijo imeli več časa (na razpolago so imeli namreč šest ur, medtem ko je bilo v prejšnji letih na voljo osem ur, op.p.). Po mojem niso računali, da smo ljudje in da imamo morda tudi mi kake »zadeve«, da moramo iti na stranišče, da vsaj nekaj spijemo in pojemo idr. Glede tretje pisne naloge sem mislil, da bo težja, v resnici pa je bila res enostavna. Potem sem imel maksimum kreditov, vsako leto sem izdelal s srednjo oceno devet. Sem tudi igral košarko (pri klubu Venezia Giulia v Žavljah, op.p.): letos sem končal prvenstvo februarja in sem si rekel: ne, zdaj ne bom nadaljeval s treningi in bom začel študirati.«
Andrea Ghersevich je v maturitetnem referatu predstavil načrt obnove stare dedkove hiše v Škednju. Temo je izbral, ker se mu
je zdela zanimiva in težka, pri tem pa se ni omejil samo na načrt, ampak je želel predstaviti tudi Ške-denj, njegovo zgodovino, značilnosti in običaje. V komisiji namreč niso sedeli samo profesorji tehničnih predmetov in da bi zadevo naredil nekoliko bolj zanimivo, je referat razširil na opis celotnega kraja.
Andrea je pred petimi leti izbral geometrsko smer zaradi tehničnega risanja in ker je slišal, da je res dobra šola, ki te zelo dobro pripravi, po petih letih pa to zanj ostaja najboljša šola: »Profesorji so strogi, ampak smo se z njimi tudi dobro imeli. Najlepše je, da se nekaj učiš in naučiš, ob tem pa se tudi sme-ješ in zabavaš,« pravi odličnjak, ki pa se zaveda, da je treba v šolstvu marsikaj popraviti, saj šola »nima sponzorstva, lepo bi bilo, da bi vsaka šola imela telovadnico, razna igrišča. V Sloveniji je res drugače.«
Andrea Ghersevich pravi, da so bili nazaj s snovjo in zaradi tega so morali predelati ves program: »Učne ure so bile res polne, nismo imeli niti pet minut, da bi zadihali. Meni je všeč biti urejen, imeti vse zapiske pripravljene, da bi jih potem za maturo samo vzel v roke in jih prelistal,« pravi odličnjak, ki je vse delal sproti: »Jaz sem vedno študiral zvečer po poldrugo uro to, kar je bilo potrebno, in potem zjutraj. Letos sem se vsak dan zbujal ob petih, petih in pol, se učil do šestih, potem pripravil zajtrk, potem se še malo učil, nato pa odhajal v šolo. Včasih pa sem
se moral začeti učiti dan ali dva prej,« pravi Andrea, ki se je prostem času poleg košarke vsak teden posvečal tudi študiju angleščine, ki je zanj zelo pomembna.
Andrea se je udeležil strokovne ekskurzije za izbrane maturante, drugače ob nastajanju intervjuja ni imel posebnih načrtov za poletje. Glede univerze pa se bolj nagiba k študiju industrijskega inženirstva, ker obsega tudi študij obnovljivih virov energije, ki so zanj prihodnost, drugače bo nadaljeval z gradbeništvom. (iž)
dijaški dom - Poletni center za malčke od 6. do 12. leta
Madagaskarske pustolovščine
Doživeti poletni dnevi v znamenju živalske olimpijade, športnih turnirjev, likovnih in kuharskih delavnic, zanimivih izletov... in lov na vzgojitelje
Letos poleti so se živali iz divjine Madagaskarja preselile v Dijaški dom Srečka Kosovela, kjer od 11. junija (vse do 10. avgusta) poteka tradicionalno poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Na devettedensko središče se je vpisalo 90 otrok (vsak teden jih je 30).
Vzgojitelji Erika B. Robert, Nikol, Aljoša, Erika K. in Elena so si za male goste tudi letos zamislili bogat program dejavnosti in iger, ki so seveda vezane na risanko - enkrat tedensko zaživi Madagaskar game, poskrbeli pa so tudi že za prave Madagaskar olimpijade.
Seveda pa to še ni vse, saj se mali gostje v domu nikakor ne dolgočasijo -pomerjajo se na turnirjih nogometa, košarke in zbijanja, uživajo v vodnih igrah ter preizkušajo svoje likovne in kuharske spretnosti. Od začetka poletnega centra so namreč naredili kar nekaj umetnin - morski okvirček s skupinsko fotografijo, obeske iz fimo mase, ribice in morske pse iz recikliranih plastičnih stekleničk ter več izdelkov s pirografom. Tudi kuhanje jim je šlo od rok: mesili so kruh, zvijali slane polžke, pekli pico, muffine, piškote, torto »pan di stelle«, čokoladno salamo in pa poletni tiramisu s sladoledom.
V prostem času se deklice posvečajo pripravi plesne točke in vežejo zapestnice, vsi pa se z velikim užitkom po-merjajo v petju (turnir ultra star), pišejo dnevnike o tedenskem dogajanju, najboljši spisi pa so tudi nagrajeni. V domu so vzgojitelji zanje priredili tudi lov na zaklad in svojevrsten lov na vzgojitelje (z vprašanji o tem, koliko jih malčki poznajo).
Otroke je letos čakal veliki podvig - z avtobusom so se odpeljali do Trbiža in se peš pridno povzpeli do vrha Viša-rij, dol pa se spustili z žičnico. Doživetje je bilo seveda enkratno, so nam zagotovili. Zabavni pa so tudi izleti k morju v Sesljan ali do kopališča Sirena, pa tudi plezanje v Glinščici, sprehodi po Rilkejevi pešpoti. Izredno lepo pa je bilo tudi na obisku jame v Samatorci -otroci so se s svetilkami podali do dna jame, kjer se v bazenčkih zbira voda. V popolni temi so poslušali kapljanje in »lovili« netopirja. Obiskali so vrstnike v Dijaškem domu v Gorici, ki so potem vrnili obisk.
Do avgusta pa čaka male goste še veliko dogodivščin - vožnja s čolnom Delfino verde, fotografski lov na zaklad po Trstu in pa obisk kmetije Omarja Marucellija. Pa še kaj bo gotovo vmes skočilo ... (sas)
Z vzklikom Madagaskaaaaaar so malčki pozdravili našega fotografa!
kroma
opčine - Slikovita prometna nesreča
Avto na strehi
Rock na gradu in jazz na Verdijevem trgu
Na gradu sv. Justa bo drevi ob 21. uri zaživel prvi koncert v okviru Trieste Summer Rock festivala. Nastopil bo bend Three Friends s poklonom angleški rock zasedbi Gentle Ginat Tri-bute+Ibrido Hot Six. Na Verdijevem trgu pa bosta v sklopu niza Trieste-LovesJazz nastopila Eddie Cat in Lu-crezia Lo Surdo.
Razstava o ... spolnosti
V	prostorih DoubleRoom v Ulici Ca-nova 9 bodo drevi ob 18. uri v sodelovanju z združenjem Trieste Contemporanea, Osservatorio queer in Skupino 78 odprli razstavo posvečeno spolnosti in razlikam med spoloma Siamo in un periodo di transi-zione. Uredil jo je Massimo Premu-da, tekste pa sta prispevala novinar Fabio Bozzato in Caterina Skerl, ki se tako kot umetniki posvečata vplivu Trsta na spolne tranzicije, spremembo spola, erotiko, transseksualnost.
Film in predstava v Revoltelli
V	muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bodo drevi ob 20.30 v okviru pobude Trieste Estate predvajali dokumentarni, zgodovinski film Cave of Forgotten Dreams Wernerja Herzoga. Ob 21. uri pa bo zaživela tudi predstava posvečena življenju barona Revoltelle Il barone e l'arciduca. Sogni d'oltremare nel salotto Revoltella v režiji Davideja Del Degana.
Voznica iz Slovenije lažje poškodovana - Avtomobilsko kolo »splezalo« na kolo kombija Ogled razstave o D'Osmu
Prevrnjeni avtomobil pred opensko picerijo
tresteallnews
Včeraj nekaj minut pred 12.30 se je v središču Opčin zgodila slikovita prometna nesreča, ki ji je prisostvovalo veliko število očividcev. Na Dunajski cesti se je prevrnil avtomobil znamke Škoda s koprsko registrsko tablico, vozilo je upravljala 51-letna avtomobi-listka z začetnicama J. J.
Kot navaja tržaška občinska policija, je bil avto na poti s Fernetičev proti Trstu, ko je v centru Opčin voznica izgubila nadzor nad vozilom, slednje pa se je znašlo na strehi. V bližini hišne številke 16 je škoda z desnim prednjim kolesom »splezala« na levo pnevmatiko kombiniranega vozila, ki se je z desne strani vključevalo v promet na Dunajski cesti. Avto znamke Škoda je izgubil ravnotežje in padel na streho prav pred picerijo Rino. Voznica je sama zlezla iz vozila, doživela je šok in se lažje poškodovala. Osebje službe 118 jo je prepeljalo v katinarsko bolnišnico. Navzoči so bili tudi openski gasilci, ki so poškodovani avtomobil postavili spet na kolesa. (af)
V palači Gopčevic bo danes ob 18. uri na sporedu vodeni, dramatizirani ogled razstave Il teatro di Dodo. Omaggio a Sergio D'Osmo. Razstava ponuja vpogled v bogato umetniško zgodbo tržaškega scenografa in komediografa, ki si je pred smrtjo kar sam zamislil postavitev razstave, ki naj bi bila bolj gledališko kot muzejsko obarvana.
Nocoj v Biti koncert dvojice Di sole note
Nocoj bo v kriški gostilni Bita - Ljudskemu domu nastopil duo Di sole note, ki ga sestavljata Roberta Gentilo-ne (vokal-pevka pri nekdanjem ben-du Soul Bandido) in Cristiano Devi-tor (kitara). Priložnostno se jima bo pridružil Emanuele Diego Primosi na tolkalih. Izvajali bodo priredbe raznih soul, pop, rythm'blues avtorjev. Koncert se bo pričel ob 21. uri, vstop na prizorišče je prost.
/
ŠPORT
Četrtek, 26. julija 2012
7
sv. jakob - God zavetnika
Sinoči sveta maša,
• • • I	|V*t	•
procesija in bolšji sejem
Pri Sv. Jakobu v Trstu so včeraj obhajali god svojega zavetnika. Praznovanja so sinoči ob 19. uri dosegla vrhunec s slovesno mašo in evharistično procesijo v slovenskem in italijanskem jeziku, ki jo je v mogočni cerkvi daroval župnik Roberto Rosa. Po obredu so se verniki zbrali na procesiji, ki se je vila po rajonskih ulicah. Slovenski verniki so pri tem nosili ban-dero sv. Cirila in Metoda, slavja pa so se
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 26. julija 2012
ANA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 14.58 - Luna vzide ob 14.04 in zatone ob 24.05
Jutri, PETEK, 27. julija 2012
SERGIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
SiVince Tutto 25 julija 2012 Super Enalotto št. 7
16 22 47 48 53 78
Nagradni sklad	1.808.177,50 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
92 dobitnikov s 4 točkami	3.836,48 €
2.281 dobitnikov s 3 točkami	398,73 €
32.554 dobitnikov z 2 točkama	16,76 €
U Kino
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN
iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto.
I!3 Obvestila
udeležili tudi predstavniki krajevnih obla-sti.Včeraj so obhajali tudi obletnico posvetitve šentjakobske cerkve (leta 1855).
Okrog cerkve pa je bilo živahno že v popoldanskih urah, saj je na trgu zaživel bolšji sejem (na fotografiji KROMA). Prodajalci so na svojih stojnicah vse do poznih večernih ur ponujali raznorazno šaro in na tak način »razgibali« običajno len poletni šentjakobski večer.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Biancaneve e il cacciatore«.
ARISTON - Poletna Arena: 21.15 »Albert Nobbs«.
CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.30 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del caccia-tore di vampiri 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Marina Abramovic - The artist is present«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra amici«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »I colori della passione«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 17.45, 19.50, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.20 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 16.20, 18.20 »Mrha«; 16.20, 18.30, 20.40 »Ledena doba 4«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 21.40 »Na varnem«; 20.50 »Ted«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Un matrimonio da incubo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 22.15, 22.15 »Contraband«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La leg-genda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.30, 20.05, 22.15 »The amazing Spider-Man«; 18.40 »Il dittatore«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 2: 20.00, 22.00 »Il cacciato-re di vampiri 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »The Amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Una cena tra amici«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Contraband«.
H Šolske vesti
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
Jožef Stefan obvešča, da bodo v poletnih mesecih julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti.
NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.0012.30.
¿i Čestitke
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 26. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Trstu zaprt ob ponedeljkih in petkih.
AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152.
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest v poletnih centrih jasli, vrtec in osnovna šola ter v projektu »Šolski zvonec že zvoni«. Info urad@dijaski.it ali tel. št.: 040-573141.
OBČINA ZGONIK sporoča, da bo na občini v Zgoniku danes, 26. julija, ob 10.30 v prvem sklicanju potekala izredna seja občinskega sveta za razpravo na javnem zasedanju o predhodnem načrtu nove železniške proge za visoke hitrosti Benetke - Trst.
GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
ZVEZA LEVICE - TRST vabi na praznik v ljudski dom »Canciani« v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio št. 24, avtobus št. 35 in 35/): v petek, 27. julija, ob 21. koncert skupin Myspace Invaders in Black Pope; v soboto, 28. julija, ob 19.30 pred show dj set by Alice Murder, ob 21.00 koncert skupin Shock Rocket in Gravelead. Oba dneva odprtje kioskov ob 18. uri.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 28. julija, ansambel »Old Stars«; v nedeljo, 29. julija, ansambel »Souvenir«; v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Experience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbe-nega Društva Prosek na Balancu.
ŠAGRA V BAZOVICI - Mladi, pozor! V soboto, 28. in v nedeljo, 29. julija, vas pričakujemo v Bazovici, na poletni ša-gri »Pri Kalu« v kiosku za mlade v exotičnem stilu vsak konec tedna do Velikega šmarna od 17.00 dalje. Pridite, ne bo vam žal!
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnico umetnosti in ustvarjalnosti v naravi v ponedeljek, 30. julija, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586.
TABORNIKI RMV sporočajo, da se bodo vrnili v ponedeljek, 30. julija, ob 17.50 na železniško postajo v Sežano.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 3497597763 Nastja ali info@cheerdance-millenium.com.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta.
SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karak-terni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igo-gruden@yahoo.it.
Dobra dela odlikujejo naše gospe ANICE, ki danes godujejo. Na zdravje in vse najboljše jim kličemo vsi iz Trebč, ki jih imamo radi.
Vsak dan se naš FULVIO na tek odpravi, danes bo Abraham z njim v postavi. Da bi njuno srečanje lepo uspelo, mu družba solet-nikov vošči veselo.
S Izleti
www.primorski.eu
KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure na tel. št.: 040360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure na tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Prireditve
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00: danes, 26. julija, »Glasba in besede v črno-be-lem«, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku', Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. Več na www.skdta-bor.it. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani. Odprto bo parkirišče ZKB.
SKD FRENCE PREŠEREN Boljunec bo v nedeljo, 29. julija, gostil na dvorišču društvenega bara na G'rici gledališkega umetnika Maurizia Zacchigna s predstavo »L'eredita dell'ostetrica« v italijanskem jeziku. Začetek ob 20.45. Toplo vabljeni!
OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža prireja v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev; nastopila bosta soprana Stefania Antoniazzi in Elisabetta Cordenons, spremljava Sonia Ballarin - klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu).
SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040-200123; 040299795.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00.
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM od septembra dalje, opremljeno stanovanje v bližini Mon-tebella. Pokličite v večernih urah tel. št.: 347-7442294.
DAJEM V NAJEM stanovanje na Op-činah: pritličje, dve sobi, dnevna soba, kuhinja s teraso, kopalnica, shramba, boks v kleti, z osebnim ogrevanjem in parkiriščem. Tel. št.: 040214309 ali pa 333-2130947.
ODDAM NA OPČINAH (center) prostor s parkiriščem in skladiščem. Informacije na tel. št.: 040-211043.
PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664.
PRODAM KNJIGE za 3. razred elektronskega oddelka zavoda J. Štefan. Tel. št.: 040-4528575.
PRODAM MOTOR 125 sym xs125-k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem stanju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 333-8008025.
PRODAM knjige za klasično smer liceja F. Prešeren. Tel. št.: 040-422128.
PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295.
SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803.
STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766.
VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin-Nabrežina. Tel. 334-6824002.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka bolnih oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3478601614.
IH Osmice
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni!
GROZDANA IN EDO sta odprla osmi-co v Repnu. Tel. št.: 040-327472.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987.
PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191.
V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
Namesto cvetja na grob Violette Elle-ro darujeta Marija in Lučka 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V spomin na Ano Guštinčič daruje nečakinja Irma 30,00 evrov za KD Bar-kovlje.
26.7.1999
26.7.2012
Sonja Pahor por. Budin
Vedno z nami, v naših srcih in spominu.
Tvoji najdražji
Zgonik, 26. julija 2012
Ob boleči izgubi GIORGIA KOVAČIČA izreka sožalje družini
FC Primorje
Ob izgubi MIRKE OTA izrekamo iskreno sožalje Mariotu in družini.
Družini Grdina in Di Donato
8
Četrtek, 26. julija 2012
KULTURA
/
razstava - Ob 150-letnici potovanja Pasquala Revoltelle v Suez
Kako je tržaški baron sodeloval pri gradnji Sueškega prekopa
Razstavo v tržaškem muzeju Revoltella sta uredili Vanja Štrukelj in Luisa Crusvar
Sinoči so v muzeju Revoltella uradno odprli razstavo Trieste - Suez. Storia e modernita nel »Voyage en Egypte« di Pasquale Revoltella (Trst - Suez. Zgodovina in modernost v Voyage en Egypt Pasquala Revoltelle), ki obiskovalca popelje skozi 19. stoletje, ko je Trst igral pomembno vlogo v mnogih mednarodnih poslih. V kuratorski viziji Vanje Strukelj in Luise Crusvar razstava preko raznolikih eksponatov predstavlja potovanje barona Revoltelle v Egipt in zlasti njegovo sodelovanje pri gradnji Sueškega prekopa. Razstavo sta pripravila Občina Trst in muzej Revoltella, in sicer z gmotno podporo Pokrajine Trst in Fundacije CRTrieste, z njo pa želijo počastiti 150-letnico potovanja barona Revoltelle v Suez. V letih 1861-1862 se je namreč baron Revoltella s tržaško delegacijo odpravil nadzirati gradnjo Sueškega prekopa, v katerega je tudi on investiral in postal celo podpredsednik družbe za gradnjo prekopa, ki je močno skrajšal trgovske poti med Zahodom in Vzhodom.
Več o razstavi, njeni postavitvi in bogatih eksponatih sta na včerajšnjem srečanju z novinarji povedali kuratorki Vanja Strukelj in Luisa Crusvar, ki sta postregli s podatkom, da je barona Revol-tello in njegovo »obsedenost« s Sueškim prekopom, pa tudi zveze Trsta z Vzhodom na sploh, mogoče spoznati v treh muzejskih nadstropjih. Eksponati, ki prihajajo iz različnih tržaških muzejev in arhivov, so na ogled tako v nekdanjih bivalnih baronovih prostorih kot tudi v prizidku Carla Scarpe. Vanja Strukelj je povedala tudi, da sta se s kolegico osredo-tičili zlasti na tržaško gradivo, v nadaljevanju pa sta si večkrat zastavili vprašanje, kako bi to bogato gradivo pretvorili v razstavo, ki bi bila povezana celota.
Več o tem vidiku postavitve je povedala Luisa Crusvar, ki je razložila, da ima razstava več sklopov; v prvem sklopu obiskovalec lahko spozna Trst in njegove povezave z Vzhodom še pred baronom Revoltello, restavrirana kočija barona Revoltelle v pritličju muzeja nakazuje začetek potovanja v Egipt, en sklop razstave je posvečen baronu kot podjetniku, ki je imel posle vsepovsod, v drugih dveh muzejskih nadstropjih pa sta se kuratorki osredotočili na modernost in kozmopolitskost Trsta. Kuratorki sta na ogled postavili zelo heterogeno gradivo; od Revolltelovih knjig, korespondence, albumov, do skic, slik in egipčanskih kipov. Zanimiv segment razstave so tudi avdio-vizualni pripomočki, s pomočjo katerih obiskovalec bolje ujame duh tistega ča-
Eksponati prihajajo iz različnih tržaških muzejev in arhivov
kroma
sa. Zelo zanimive so velike video instalacije, na katerih lahko, kot je pojasnil sodelavec pri razstavi Lorenzo Michelli, občudujemo gradnjo Sueškega prekopa, podobe Svetovne razstave iz leta 1867 in podobe Egipta v 19. stoletju. Avdio instalacije pa so med drugim prisotne tudi v bivalnih prostorih barona Revoltelle, v katerih lahko prisluhnemo odlomkom iz njegovih zapiskov in dnevnikov, med drugim tudi odlomkom iz dnevnika Voyage en Egypte, ki ga je dan za dnem pisal Revoltellov spremljevalec na potovanju Luis Corboz.
Kronološko zasnovana razstava v žarišče postavlja zgodovinsko obdobje, ki je bilo potrebno ponovnega ovrednotenja, smo še slišali na včerajšnjem srečanju, na katerem sta kuratorki tudi povedali, da Pasquale Revoltella žal ni dočakal otvoritve Sueškega prekopa. Na razstavi je prikazana tudi slovesnost ob odprtju prekopa, poleg pisane besede pa sta kuratorki zbrali tudi slikovno gardivo. Na splošno rečeno, je razstava zelo zanimiva in poučna tudi zato, ker predstavi zelo različne dejavnosti barona Revoltelle, ki je v takratni družbi užival poseben ugled. Čisto mimogrede naj povemo tudi, da je bil baron znan tudi po svojih bogatih sprejemih in tudi po svoji rado-darnosti. Njegovih sprejemov se je udeleževal tudi Francoz Ferdinand de Les-seps, ki je projektiral izgradnjo Sueškega prekopa.
Veliko pregledno razstavo o Sue-zu, ki bo na ogled do 4. novembra letos, spremljajo tudi spremljevalni dogodki, med katerimi naj omenimo dve gledališki predstavi in ustvarjalne de-
lavnice za otroke. Več o teh dogodkih in spremljevalni razstavi, ki je na ogled v Lapidariju sv. Justa, je mogoče izvedeti tudi na spletni strani www.mu-seorevoltella.it. (sč)
Paolo Conte nocoj pod zvezdami v Palmanovi
Paolo Conte, italijanski kantavtor, pianist in skladatelj, verjetno eden najboljših predstavnikov italijanske džez scene, bo nocoj nastopil v Palmanovi. Koncert priljubljenega glasbenika spada v evropsko turnejo, v sklopu katere je avtor nekaterih nepozabnih hitov in preko 20 plošč, nastopil na prestižnih odrih, kot so dunajska Konzerthaus in Alte Oper v Frankfurtu. Na sporedu bodo stare in nove uspešnice, ki jih je Conte zbral na najnovejši plošči Gong-Oh!. Koncert, ki ga prireja kulturno društvo Euritmica, je predviden ob 21. uri na osrednjem mestnem trgu; vstopnice so še na voljo in stanejo med 30 in 65 evrov.
Kdor se ne bo mogel udeležiti nocojšnjega koncerta, pa lahko na spletni strani www.euritmica.it prisluhne nizu radijskih oddaj »Ce soir Paolo Conte«, ki jih je njegovi poeziji posvetila postaja Rai Radio 2.
Brezplačna koncerta Emme Marrone in Fiorelle Mannoia
Poletno glasbeno ponudbo Furla-nije-Julijske krajine bosta obogatila še dva koncerta, ki bosta nedvomno zadovoljila ljubitelje italijanske glasbe. Toliko bolj, ker bosta oba brezplačna. Lignano bo namreč v ponedeljek, 30. julija, gostil energično zmagovalko letošnjega sanremskega festivala Emmo Marrone, teden kasneje (6. avgusta) pa priljubljeno rdečelaso kantavtorico Fiorello Mannoia. Oba koncerta se bosta pričela ob 21.30 v Beach Areni v kraju Lignano Sabbiadoro.
V knjižnici pod krošnjami tudi Rezijanka Luigia Negro
Pod brezo na igrišču osnovne šole v Kanalu ob Soči so prejšnji torek odprli knjižnico, ki vabi na listanje in branje knjig pod krošnjami: vsak dan do 4. avgusta (od ponedeljka do sobote, med 9. in 20. uro). Prireditelji so poskrbeli tudi za niz srečanj z avtorji in kulturnimi delavci. Tako bodo na primer v ponedeljek gostili Luigio Negro, ki bo otrokom približala svet rezijanskih pravljic (pričetek ob 18. uri). V četrtek, 2. avgusta, bodo ob 19.30 gostili pesnika in novinarja Esada Ba-bačica, sicer tudi avtorja knjige Trdobojec o slovenskem boksarju Dejanu Zavcu.
Naslednjega dne bodo ob istem času gostili poročevalca s kriznih žarišč Boštjana Videmška, avtorja prvenca Vojna terorja, niz Na obisku pa bo v soboto, 4. avgusta, zaključila pesnica Miljana Cunta.
zabava - Danes se začenja prvi Overjam Festival v Vrtojbi
Tri dni z jamajško glasbo
Številni izvrstni izvajalci - Prireditev sad sodelovanja italijanskih in slovenskih organizaicj
književnost - Pri Mladinski knjigi
Novitete Zlobca, Poniža, Kanonija
Ljubitelji reggae glasbe in »pozitivnih vibracij«, tokrat ste vi na vrsti, saj se bliža prvi Overjam International Reggae Festival. Od danes do sobote se bo območje pri Šempetru - Vrtojbi spremenilo v mednarodno srečanje vseh oboževalcev jamajške glasbe. Glasbeno prireditev prirejajo tako italijanske kot slovenske organizacije, ki so v zadnjih letih pridobile veliko izkušenj na področju organiziranja tovrstnih pobud in glasbenih večerov; Tržačani Triesteinlevare in Ticket to Jamaica so se tako v imenu skupnih interesov in vrednot reggae glasbe povezali z goriško organizacijo Huntin Sound in z ljubljansko KUD Bigup. Iz tega sodelovanja je nastalo novo, mešano, italijansko - slovensko kulturno društvo Bigup.
Organizatorji Overjam International Reggae festivala upajo, da bo nova glasbena pobuda združila pod isto jamajško streho vse tiste, ki so prejšnja leta obiskovali festivala Sun-splash v Osoppu in Riversplash v Tolminu. Vse kaže, da jim bo glasbeni projekt uspel, tudi zaradi kvalitetnega in obsežnega seznama sodelujočih glasbenikov.
Zion Train
Na prireditvenem prostoru bo na treh različnih odrih nastopilo veliko domačih zasedb in pa tudi mednarodnih zvezd. Nocoj bodo na primer na glavnem odru nastopili Srbi ZAA, tržaški bend Makako Jump, ki praznuje svojo prvo desetletnico, in jamajška zvezda Sizzla. Dan kasneje bodo prišli na vrsto Videmčani skupine Resistance in Dub, zasedba Train to Roots s Sardinije in še jamaj-ška legenda Jah Mason. Zaključni večer pa je namenjen vodilnemu slovenskemu reggae bendu Siti hlapci, za njim bo nastopila kra-
ška ska-rocksteady zasedba The Authentics, za zaključek pa še pionirji dub-dance glasbe, angleška skupina Zion Train.
Poleg glavnega odra so organizatorji poskrbeli še za manjši oder Over Stage, na katerem se bodo vsak večer predstavile lokalne zasedbe. Predvidena pa je tudi Dub Area, kjer bodo prisotni lahko zaplesali z dub glasbo lokalnih in mednarodnih soundsystemov.
Udeleženci festivala bodo imeli v neposredni bližini prizorišča možnost brezplačnega kampiranja, žejo in lakoto pa bodo potešili kioski društva Mladi Renče-Ogr-sko, ki bodo hrano in pijačo nudili čez cel dan in celo noč. Festivala se bo udeležilo tudi društvo ARCI iz Trsta, katerega člani bodo urejali informativni šotor »Tendarci«, pod katerim bodo potekala številna srečanja, delavnice in druge dejavnosti.
Vstopnica za festival so seveda še na voljo, kupite jih lahko kar ob vhodu na prizorišče. Današnja vstopnica znaša 25 evrov, medtem ko bo treba za petkovo in sobotno vsakič odšteti po 15€, tridnevna karta pa stane 50€.
R.D.
Pri Mladinski knjigi so predstavili tri knjižne novosti. Med njimi je tudi nova esejistična knjiga Trn ali radost v srcu? literata, urednika in prevajalca Cirila Zlobca, ki je pričujoči izbor začel sestavljati in dopisovati po svojem dopolnjenem 80. letu. »Začel sem razmišljati o svoji etični drži v javnosti, kako sem se vedel v kriznih trenutkih,« je enega od vzgibov za nastanek knjige opisal Zlobec. Kot je v šali dodal, jo je sprva kot nekakšno aluzijo na Izpovedi svetega Avguština mislil nasloviti Izpovedi grešnika Cirila. »Trn iz naslova ni namenjen bralcem, ta trn se je zadrl globoko vame. Življenje ni črno-belo, je trn in je radost,« je povedal Zlobec.
Zbrana in dopolnjena besedila se nanašajo na polja kulture, umetnosti in politike - na vsa tista področja, na katerih je bil Zlobec dejaven: so avtorjev portret in zajemajo vse od obdobja, ko je Zlobec v partizanski uniformi prišel študirat v Ljubljano.
Pri Mladinski knjigi je izšla tudi zbirka »esejev in legend« Nasprotja, ki jo
je napisal literarni teoretik in literat Denis Poniž. To je Poniževa osma knjiga esejev, ki so nastali posebej za to priložnost. »V knjigi sem najprej zelo pošteno obračunal s seboj v določenih obdobjih in situacijah. Zato mislim, da imam pravico biti neusmiljen tudi do drugih. Seveda z opombo pod črto: če se človek zmoti, mora imeti toliko moči in poguma, da zmoto tudi prizna,« je prepričan Poniž.
Knjigo Moj oče, psihiater Kanoni, pa je sin Črt posvetil življenju in delu pionirja slovenske psihiatrije, dr. Janeza Ka-nonija; to je hkrati zgodba o zgodovini slovenske psihiatrije in psihiatričnih zavodov na Studencu, Poljanskem nasipu, Razorih in Begunjah ter njegovih sodelavcih, psihiatrih Alfredu Šerku, Bogo-mirju Magajni, Leonu Kaminu in drugih. Janez Kanoni je bil tudi glasbenik, mislec, navdušen smučar in alpinist. Kot je dejal Kanoni, je bil oče zaslužen za širjenje psihiatričnih dispanzerjev po slovenskih bolnišnicah in s tem za »odpiranje« psihiatrije. (STA)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 26. julija 2012
9
frankfurt - Kriza v območju evra Damoklejev meč nad borznimi trgi
Borze so si včeraj opomogle, toda velika negotovost ostaja
Madrid te dni išče podporo v Berlinu in Parizu
LONDON/FRANKFURT/PARIZ -Osrednje evropske borze so včeraj večinoma zabeležile rast. Vlagatelji so morali prebaviti veliko objav poslovnih izidov, poleg tega pa nad trgi še vedno visi senca krize v območju evra. Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem precej dvignil, potem ko je eden od članov sveta ECB znova obudil zamisel o bančni licenci za stalni sklad za zaščito evra. Četrtletne poslovne izide je danes objavila vrsta evropskih in ameriških podjetij. Nekateri rezultati, kot na primer Daimlerjevi, Boeingovi in Caterpillarjevi so trge pozitivno presenetili, medtem ko so na primer rezultati Appla, Forda in PSA Peugeot Citroena pri vlagateljih pustili negativen priokus.
Kriza v območju evra ostaja Damo-klejev meč nad borznimi trgi, čeprav včeraj pretirano negativnih novic ni bilo. Bonitetna agencija Moody's je sicer spremenila obete za oceno dolgoročnega dolga začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) iz stabilnih v negativne. Bonitetna ocena EFSF, ki je trenutno najvišja, torej Aaa, bi se tako lahko v prihodnje znižala.
Po drugi strani pa se je Nemčija kljub torkovi odločitvi Moody's, da spremeni obete za nemško bonitetno oceno Aaa v negativne, včeraj s 30-letnimi obveznicami zadolžila najceneje doslej.
Tudi zahtevana donosnost na španske državne obveznice je po jutranji rasti popoldne nekoliko upadla, a se še vedno nahaja precej nad psihološko mejo sedmih odstotkov.
Londonske vlagatelje je razočarala novica, da se je britansko gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo precej bolj, kot je bilo pričakovano. Obseg britanskega bruto domačega proizvoda se je zmanjšal za 0,7 odstotka, tako da se je recesija na Otoku še poglobila.
Cene nafte so se znižale, potem ko je ameriška Agencija za energetske informacije poročala, da so se zaloge črnega zlata minuli teden povečale za 2,7 milijona 159-litrskih sodov, medtem ko so analitiki pričakovali padec zalog za 250.000 sodov. Rast zalog sredi glavne avtomobilske sezone je znak padajočega povpraševanja v gospodarsko najmočnejši svetovni državi.
Evro se je medtem okrepil, kar so povzročile predvsem izjave guvernerja avstrijske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke (ECB) Ewalda Nowotnyja, da obstajajo argumenti v prid podelitve bančne licence stalnemu skladu za zaščito evra. To bi okrepilo njegovo finančno moč.
Madrid te dni išče podporo v Berlinu in Parizu. V Nemčiji so opozorili, da je razmišljanje o tem, da bo Španija potre-
sirija
Monti, Hollande, Merklova in Rajoy
bovala pomoč, napačno, Francija in Italija pa sta zanikali, da sta skupaj s Španijo pozvali k hitri implementaciji dogovora junijskega vrha EU. Španski finančni minister Luis de Guindos se je v torek v Berlinu sestal z nemškim kolegom Wolfgangom Schaublejem, v skupni izjavi pa sta ministra poudarila, da zahtevana donosnost na španske obveznice na sekundarnem trgu ni skladna z gospodarskim položajem Španije ali vzdržnostjo njenih javnih financ, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ansa
Ministra sta ob tem ocenila, da je te dni uradno potrjeni dogovor o pomoči za reševanje španskega bančnega sistema v višini do 100 milijard evrov bistvenega pomena za povrnitev zaupanja v četrto največje gospodarstvo območja evra. To bo po njunih besedah prispevalo k zlomu »začaranega kroga med bančno in dolžniško krizo«.
Tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministrstva je izpostavil, da je razmišljati o tem, da bo Španija prisiljena za-
prositi za zunanjo pomoč, »narobe«. Dejal je še, da razprave o tem, da bi Španija zaprosila za splošno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ni bilo na dnevnem redu.
Včeraj se je de Guindos v Parizu srečal še s francoskim finančnim ministrom Pierrom Moscovicijem. Tudi na tem sestanku je prišlo do ugotovitve, da stroški španskega zadolževanja ne ustrezajo finančnemu položaju Španije. Ministra sta zato izrazila prepričanje, da se bodo obrestne mere na španske državne dolžniške vrednostne papirje takoj, ko bodo vlagatelji ugotovili, da imajo španske banke ustrezno finančno podporo, znova znižale.
Kot smo poročali, je bonitetna agencija Moody's je včeraj spremenila obete za oceno dolgoročnega dolga začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) iz stabilnih v negativne.Poslabšanje obetov za EFSF, ki je bil z namenom pomagati ranljivim državam z evrom ustanovljen pred dvema letoma, je posledica torkove odločitve bonitetne hiše, da zniža obete za oceno dolgoročnega dolga Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, poročajo tuje tiskovne agencije. Moody's, ki ima sedež v Londonu, je v zvezi z omenjenimi državami v torek opozoril na možne proračunske in gospodarske posledice izstopa Grčije iz območja evra. (STA)
milan - Predsednik dežele Lombardije
Formigoni v preiskavi zaradi korupcije »Ne bojim se ničesar in ne odstopam«
Formigoni se je tudi včeraj obregnil ob novinarje
ansa
Turčija zaprla mejo za tovornjake
Potekajo odločilni boji za Alep, opazovalci ZN zapuščajo državo
ALEP - V največjem sirskem mestu Alep potekajo po navedbah prič odločilni boji za mesto. V mesto prihaja vse več nasprotnikov režima, svoje sile pa krepi tudi režim. Sirijo je medtem po odločitvi, da se misija ZN v Siriji Unsmis zmanjša za polovico, včeraj zapustilo 150 opazovalcev Združenih narodov.
V	Alep prihajajo nasprotniki režima iz vse države, uporniki pa imajo v rokah okoli deset četrti na obrobju mesta. Okrepitve v mesto pošilja tudi režim. 2,5-milijonski Alep je nedavno postal nova fronta v 16 mesecev trajajoči vstaji proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Po navedbah vodje opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice Ramija Abdela Rahmana je Alep za sirske upornike približno enakega pomena kot je bil Bengazi v času libijske vstaje za tamkajšnje upornike.
V	več predelih Alepa so včeraj potekali spopadi med režimskimi silami in
uporniki, med drugim blizu lokalnega sedeža vladajoče sirske stranke Baas. Mesto so preletavala sirska vojaška letala, ki pa ne izvajajo napadov.
Po vsej državi je bilo včeraj do popoldneva ubitih najmanj 45 ljudi, večinoma civilistov, je še sporočil observatorij za človekove pravice. Največ žrtev so terjali spopadi v Alepu. Boji so med drugim potekali še v četrti Al Hadžar al Asvad v Damasku, eni zadnjih v prestolnici, ki je po desetdnevnih bojih še ostala v rokah upornikov.
Iz Sirije pa je odšla polovica opazovalcev ZN. »V torek zvečer in včeraj je Sirijo zapustilo 150 opazovalcev Združenih narodov, ki se ne bodo več vrnili. Opazovalci so državo zapustili po odločitvi, da se misija zmanjša za polovico,« je povedal neimenovan član misije, ki ni podal podrobnosti o tem, kdo je to odločitev sprejel.
Opazovalna misija ZN je bila doslej sestavljena iz 300 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki jih je sprem-
ljalo 100 članov civilnega osebja. Opazovalni misiji se je mandat začel aprila, ko naj bi opazovalci preverili spoštovanje prekinitve ognja, ki pa sta jo obe strani kršili.
Sredi junija pa so delo misije začeli ovirati vedno hujši spopadi. 20. julija je Varnostni svet ZN izglasoval podaljšanje mandata misiji za dokončnih 30 dni.
Turčija je včeraj zaradi vse slabših varnostnih razmer na meji s Sirijo to zaprla za tovornjake in s tem ukinila pomembno pot za oskrbovanje nemirne države. Prepoved bo sicer veljala samo za vstop tovornjakov v Sirijo, medtem ko za vstop tovornjakov v Turčijo omejitve ne bodo veljale. Turčija je obenem zatrdila, da bo meja ostala odprta za begunce iz Sirije.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je včeraj sporočil, da je v Jordaniji, Libanonu, Turčiji in Iraku registriranih že 120.000 sirskih beguncev, vendar so dodali, da so lahko dejanske številke veliko večje. (STA)
MILAN - V zapleteni in več mesecev trajajoči preiskavi o zdravstvu v deželi Lombardiji je včeraj prišlo do preokreta. Predsednik deželnega odbora Roberto Formigoni je bil vključen med preiskovance zaradi korupcije in bo moral odgovarjati o milijonih evrov, ki so šli skozi bančne račune v Švici. Dejstvo, da je šel denar v tujino, je za predsednika dežele dodatna obremenilna okoliščina.
O tem, da je Formigoni v preiskavi, je bilo govora že dalj časa, a včeraj je novico tudi uradno potrdil vodja milanskih tožilcev Edmondo Bruti Liberati. Predsednik lombard-ske deželen uprave je preiskovan zaradi korupcije v zvezi z domnevnimi črnimi fondi, ki so bili ustvarjeni s sodelovanjem fundacije Maugeri. Sodniki so Formigoniju skupaj z jamstvenim obvestilom izročili poziv, naj se zglasi na sodišču v soboto, 28. julija, a je predsednik dežele že vprašaj za odlog na drugi datum. Formi-goni naj bi bil podkupljen s kakimi 8,5 milijoni evrov glede na 15 eaželnih odlokov, s katerimi je fundacija Mau-geri v desetih letih prejela kakih 200 milijonov evrov javnega denarja. Fundacija Maugeri pa je, kot je znano, neposredno povezana s finančnim kra-hom bolnišnice San Raffaele.
Formigoni, ki je že mesece pod pritiskom novinarjev zaradi »neplačanih« luksuznih počitnic z njegovim osebnim prijateljem Pierangelom Daccojem, prav tako vpletenim v krah bolnišnice, je tudi včeraj samozavestno sporočil novinarjem, da se nima česa bati. Preiskava da ni prinesla nič novega, gre za vedno iste zgodbe, ki jih novinarji razlagajo po svoje, on pa bo na koncu zmagal nad sodniki z 12 proti 0, kajti to je že dvanajsta preiskava proti njemu, potem ko se jih je enajst izjalovilo.
Tako Formigoni, medtem ko deželno vodstvo Demokratske stranke poziva guvernerja, naj si prevzame svoje odgovornosti, česar do danes ni storil. Za Demokrate so edina možna rešitev predčasne volitve. Na drugi strani Severna liga potrjuje svojo podporo predsedniku deželne vlade.
Grčijo čakajo novi rezi v zdravstvo in pokojnine
ATENE- Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. t.i. trojke, ki so se v torek znova vrnili v Atene, bodo pregled izpolnjevanja grških zavez sklenili septembra. Grška vlada mrzlično išče načine, kako privarčevati še 11,5 milijarde evrov. Znova bi lahko zarezala v zdravstvo in pokojnine. Trojka bo prvi del tokratne misije, katere cilj je ocena poteka implementacije ukrepov in reform, ki jih je Grčija obljubila v zameno za finančno pomoč, sklenila v začetku avgusta, v grško prestolnico pa se bo nato za dokončne ugotovitve vrnila septembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prav od poročila trojke bo odvisno, ali bo Grčija do septembra prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin. Atene zato mrzlično iščejo načine, kako med letoma 2013 in 2014 privarčevati 11,5 milijarde evrov, k čemer so se zavezale v okviru februarskega dogovora. Načrt varčevanja naj bi predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Grška televizija NET je poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov pa naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih. Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov. Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja.
Predstavniki trojke se bodo danes sestali z grškim finančnim ministrom Janisom Sturnarasom, v petek pa še s premierom Antonisom Samara-som. Ta se bo srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Ma-nuelom Barrosom, ki bo Atene obiskal prvič po letu 2009.
Nova konservativna vlada je sicer upala, da bo lahko čas za fiskalne prilagoditve podaljšala za dve leti, saj naj bi nepričakovano huda recesija onemogočila uresničitev prej pripravljenih načrtov o proračunskih prihodkih. Ti naj bi bili tako v prvih šestih mesecih od pričakovanih nižji za 1,5 milijarde evrov. A grške prošnje očitno ne bodo uslišane. Evrske države in IMF so dali Atenam že vedeti, da niso v položaju, da bi lahko zahtevale več časa. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.451,27 € +671,19 SOD NAFTE
(159 litrov)
89,22 $	+0,28
EVRO
1.2134 $	+0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
25. julija 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 25.7. 24.7.	
ameriški dolar	1,2134	1,2089
japonski jen	94,97	94,63
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,560	25,539
danska krona	7,4386	7,4392
britanski funt	0,78320	0,77850
madžarski forint	288,61	288,93
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6962
poljski zlot	4,1936	4,2133
romunski lev	4,6093	4,6388
švedska krona	8,4592	8,4215
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	7,3695	7,3720
hrvaška kuna	7,5023	7,5020
ruski rubel	39,7300	39,6240
turška lira	2,2140	2,2105
avstralski dolar	1,1792	1,1754
braziljski real	2,4738	2,4710
kanadski dolar	1,2360	1,2307
kitajski juan	7,7518	7,71993
indijska rupija	68,1450	67,8430
južnoafriški rand	10,2333	10,2830
1 0 Četrtek, 26. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
goriška - Zagotovila direktorja zdravstvenega podjetja
»Zdravstva ne razdiramo, porodnišnica v rokah politike«
»Goriškega zdravstvenega sistema ne razdiramo. Finančnih sredstev ni nihče krčil, število zaposlenih se ni znižalo, noben oddelek ne trpi zaradi pomanjkanja osebja z izjemo goriške urgence, za kar ravnokar skušamo najti ustrezno rešitev.« Tako trdi direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli v svojem obračunu prvih šestih mesecev delovanja v letošnjem letu, o čemer bo tekla beseda na zasedanju pokrajinske konzulte za zdravstvo v ponedeljek prihodnjega tedna. Bertoli pravi, da so v prvem polletju izpeljali celo vrsto projektov, ki so jih zastavili še lani, ko je podjetje vodil Gianni Cortiula.
»Okrepiti skušamo teritorialne storitve, ki so že leta šibki člen goriškega zdravstva. V ta namen smo uvedli dve novi figuri: teritorialnega bolničarja in bolničarja za nadaljevanje zdravstvene oskrbe na domu. Teritorialni bolničar je že na delu v Panca-nu in Romansu, v kratkem bomo z njim operativni še v Šlovrencu in Gradežu. Pred koncem leta bomo imeli pet teritorialnih bolničarjev,« navaja Bertoli in pojasnjuje, da bodo odigrali pomembno vlogo tudi bolničarji, ki bodo bolnikom zagotavljali nadaljevanje zdravstvene oskrbe na domu ob zaključku hospitalizacije. Tako bo vzpostavljen tesnejši stik s teritorijem, ki ga je treba poznati, saj bo le tako mogoče s preventivo in s čim hitrejšo pomočjo preprečiti marsikateri hujši zdravstveni problem, je prepričan direktor. V pobude za okrepitev prisotnosti na teritoriju uvršča tudi polmilijonsko naložbo v projekte socialnega vključevanja, ki jih vodi oddelek za duševno zdravje. Kot primer omenja socialno kmetijo v Moraru, kjer se je cela vaška skupnost strnila okrog socialno ogroženih posameznikov, vključenih v zadrugo, ki obdelujejo vinograd.
Po Bertolijevih besedah so v zadnjih letih veliko vložili tudi v integracijo tržiške in goriške bolnišnice. »Pred dvema letoma smo odobrili sklep, s katerim smo bolnišnici združili v eno samo bolnišnico z dvema sedežema. Dežela zatem ni nadaljevala združevalne upravne poti, ker se je lotila priprave osnutka reforme deželnega zdravstva. Kljub temu pa smo mi nadaljevali z združevanjem, saj imata bolnišnici enega samega direktorja. Poleg tega želimo izboljšati njune storitve in hkrati odpraviti dvojnike,« pravi Bertoli in poudarja, da nimajo nikakršnega razdiralnega namena. »Tudi s pomočjo Fundacije Goriške hranilnice smo v zadnjih letih obnovili našo tehnologijo; imamo novo napravo za ak-sialno tomografijo (TAC), nov laser za uro-logijo, novo sobo za okrevanje po operacijah, ravnokar obnavljamo zunanji videz goriške bolnišnice, v kratkem bomo sobo za okrevanje uredili tudi v Tržiču,« navaja Bertoli in ugotavlja, da je treba stopiti tudi na pot spremembe pristopa do zdra-
vljenja. Direktor opaža, da so zdravniki »ujeti« v posamezne stroke, zato bo potrebno povečati sodelovanje med njimi.
Med najbolj »vročimi« temami na zasedanju konzulte za zdravstvo bosta seveda goriška in tržiška porodnišnica. »O njuni usodi bo odločala politika, potem ko jim bodo tehniki predstavili podatke o delovanju. Iz tehničnega vidika bo morala dežela FJK upoštevati kriterije, ki zagotavljajo varnost v porodnišnicah. Kot znano je v goriški in tržiški porodnišnici spoštovanje teh kriterijev - začenši s številom porodov - dokaj problematično,« pravi Marco Bertoli in napoveduje, da bo treba počakati na poročilo dežele in nato sprejeti čim bolj dogovorjeno odločitev. Strokovna komisija dežele FJK bo prišla ravno jutri v Gorico, predmet pogovorov pa bo samo eden: usoda porodnišnice.
Generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli (spodaj) in porodna soba goriške bolnišnice (desno)
bumbaca
gorica - V občinskih uradih stekla preverjanja
IMU: unovčili tri milijone, količnika ne bodo dvignili
Priliv odgovarja pričakovanjem iz občinskega proračuna, zato pa količnika ne bodo dvignili. Na goriški občini so stekla preverjanja plačil novega davka na nepremičnine IMU, ki so ga italijanski državljani prvič plačevali letos.
Do 18. junija, ko je zapadel rok za plačilo davka IMU, se je v blagajno goriške občine prililo 2.996.760 evrov, od katerih jih je bilo 1.104.189 evrov plačanih za prvo hišo, 1.820.764 evrov pa za druge nepremičnine. Skupno so Go-ričani opravili 20.825 plačil, med katerimi jih bo 8.657 zagotovilo polnjene državne blagajne. V tem primeru znaša vsota plačil, namenjenih državi, 1.832.987 evrov, kar predstavlja večin-
ski del celotnega zneska, ki ga je goriška občina unovčila z davkom IMU.
»Glede na naša proračunska pričakovanja v plačilih ni bilo večjih presenečenj, kar pomeni, da so bili naši izračuni v glavnem pravilni. Edino smo mogoče pričakovali malce nižji skupni znesek za prve hiše in nekoliko višji za ostale nepremičnine, ne glede na to pa lahko trdimo, da celotna slika kaže na precejšnje ravnovesje med prvimi hišami in ostalimi nepremičninami,« pravi pristojna občinska funkcio-narka Anna Maria Cisint in napoveduje, da spričo unovčenega denarja občina ne bo dvignila količnika v vidiku plačila drugega obroka davka IMU.
»Do 30. septembra imajo občine čas, da spremenijo količnik za drugi obrok davka IMU, vendar glede na pozitivni obračun dosedanjih plačil tega v Gorici ne bomo storili,« pravi Cisintova in pojasnjuje, da so občani lahko izbirali plačilo v dveh ali treh obrokih, vendar se je velika večina Goričanov odločila za plačilo v dveh obrokih. »Samo deset občanov je zaprosilo za možnost plačila v treh obrokih, medtem ko bodo vsi ostali plačali še en obrok, kar bodo storili decembra,« pravi Cisintova in pojasnjuje, da uradi ravnokar preverjajo vsa plačilo, vendar na prvi pogled zgleda, da ni nihče skušal utajiti poravnave davka IMU.
podgora
Črevesna tromboza vzrok Katjine smrti?
Po prvih ugotovitvah zdravnikov v bolnišnici v Brunecku naj bi smrt 17-letne Katje Persoglia povzročila črevesna tromboza, le-ta pa naj bi bila posledica travm zaradi prometne nesreče. Kot smo včeraj poročali, se je nezgoda pripetila v petek na avstrijskih tleh, v bližini italijanske državne meje. Med vračanjem s počitnic v Avstriji se je v avto-dom, s katerim so se peljali Elena Rustja, Ivan Persoglia in njuna 17-letna hči Katja, čelno zaletel avtomobil. Italijanskega voznika so v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico v Lienz, medtem ko so Eleno Rustja in Ivana Persoglio ter njuno hčer sprejeli na zdravljenje najprej v italijanskem Innichenu, nato pa - ko se je Katjino stanje poslabšalo - v Brunecku. Med tremi naj bi dekle na videz utrpelo najlažje poškodbe, zato so na njem zdravniki južnotirolske bolnišnice opravili le rentgenski posnetek, ne pa pregleda z napravo za računalniško tomografijo. Dan kasneje je zaradi notranje krvavitve umrlo. Ko osebje bolnišnice ne bi podcenjevalo simptomov in bi pravočasno interveniralo, bi bila Katja še živa? se sprašujeta njena oče in mati, vprašanje pa povečuje njun obup. Na hčer sta bila izredno navezana, skupaj so živeli na podgorskem domu, skupaj so se z av-todomom odpravljali na potovanje domala vsak vikend in ob počitnicah. Ker si je potovanj posebej želela ravno Katja.
Nalogo, da spremlja pojasnitev okoliščin nesreče in smrti, sta Ivan Persoglia in Elena Rustja včeraj poverila odvetniku Damijanu Terpinu, ki se bo danes obrnil na tožilstvo v Bocnu, kjer vodijo preiskavo; s pomočjo odvetnika iz Celovca bo poiskal tudi stik z avstrijsko policijo in zahteval vso dokumentacijo o nesreči. Danes dopoldne bo tudi znano, če je bila včeraj opravljena obdukcija, kot je bilo napovedano. Če ni še bila, bo odvetnik imenoval izvedenca, ki se je bo udeležil, je včeraj povedal Lovrenc Persoglia, Ivanov brat in Katjin stric, in potrdil, da družina včeraj ni prejela nikakršnih informacij o tem, če je bila obdukcija opravljena in kaj naj bi iz nje izšlo. Predvsem bo povedala, če je bilo ugibanje, da naj bi smrt povzročila črevesna tromboza, pravilno. »Katja se je pritožila zaradi bolečin v spodnjem delu trebuha, pri bruhanju se je v izbljuvku pojavila temna, krvi podobna tekočina. Zdravnika so na to opozorili, ni pa ocenil, da bi lahko to bil znak notranje krvavitve ali poškodbe notranjih organov,« je pojasnil Lovrenc Per-soglia in povedal, da sta brat in žena močno pretresena, pod vtisom tragedije, ki ju je prizadela, tudi na sebi nosita posledice trčenja, v uteho pa so jima izrazi sočutja, ki jih prejemata od znancev, kolegov, domačinov. Vsem je Katjina smrt nerazumljiva, še bolj pa je njenemu očetu Ivanu in mami Eleni, ki sta prepričana, da bi hčeri lahko pravočasno pomagali. A ji niso. (ide)
gorica - Danes
Zaradi stavke lekarne zaprte
Odprte le dežurne in občinske lekarne
Danes bodo stavkale tudi goriške lekarne. K protestni mobilizaciji poziva zveza lekarnarjev Federfar-ma, pri kateri trdijo, da bodo vladni ukrepi za krčenje državnih izdatkov »kaznovali« ravno lekarne, čeprav so iz finančnega vidika krepostne, poslabšane razmere pa bodo oškodovale ljudi. Zato da bodo zagotovljene osnovne storitve, bodo danes odprte le dežurne lekarne, in sicer Marzini na Korzu Italia 89 v Gorici (tel. 0481-531443), Sorc na Trgu Montesanto 1 v Šlovrencu (tel. 0481-80023), v Ulici XXIV Maggio 70 v Bračanu (tel. 0481-60395), Centrale na Trgu Republike 16 v Tržiču (tel. 0481-410341) in San Pietro e Paolo v Ulici Trieste 31 v Štarancanu (tel. 0481-481252). K stavki ne pristopajo občinske lekarne: ker je štandreška zaprta zaradi dopusta, bo danes odprta le še lekarna v Ulici Garzarolli 154 v četrti Sv. Ane v Gorici.
ronkah - Na zasedanju občinskega sveta
Soglasje za železnico
Zavrnjen amandma svetnika SKP Luigija Bona, kije zahteval prevod dokumentacije v slovenščino
Ronški občinski svet je dal svoje soglasje k preliminarnemu načrtu za hitro železnico med Benetkami in Trstom, ki ga je pripravilo podjetje Italferr. V nadaljnjem postopku se bo o njem izrekel še medministrski odbor CIPE, ki bo glede lokalizacije trase prisluhnil opombam predsednikov dežel in pokrajin, le-ti pa se bodo sklicevali na mnenja posameznih občin.
Od leta 2003 se je ronški občinski svet na to temo izrekel že četrtič, kljub temu pa se je med ponedeljkovim zasedanjem sprožila živahna razprava. Proti gradnji hitre železnice se je izrekel občinski svetnik Stranke komunistične prenove Luigi Bon, ki je vložil tri amandmaje. S prvim se je zavzel, naj se pri načrtovanju železniške proge pri San Polu med Tržičem in Ronkami ne upošteva poenostavljenih postopkov, ki jih drugače predvideva projektiranje hitre železnice. Drugi amandma je zadeval zahtevo po prevodu dokumentacije v slovenščino,
saj bo hitra železnica zgrajena tudi po območju, ki je vključeno v območje izvajanja zaščitnih določil. S tretjim amandmajem je Bon zahteval, naj občinski svet zavzame politično stališče proti hitri železnici. »Za odsek pri San Polu je odbornica Sara Bragato predlagala zavrnitev amandmaja, kar so podprli svetniki Demokratske stranke (DS) in občanske liste Insieme per Ronchi, medtem ko so se v njegovo korist izrekli svetniki SKP, Severne lige in Italije vrednot. Glede zahteve po prevodu v slovenščino je zavrnitev amandmaja predlagala odbornica Elena Cettul; amandma sta tako podprla le svetnika SKP in Severne lige, medtem ko so se proti izrekli svetniki DS in liste Insieme per Ronchi. Vzdržali so se svetniki Italije vrednot, lista Citta Comune, SEL in Flavia Iacchini iz DS. Zadnji amandma so podprli svetniki SKP, Italije vrednot in Severtne lige, zavrnili pa so ga z glasovi DS in liste Insieme per Ronchi,« pojasnjuje Luigi Bon.
Z uvajanjem novih figur krepijo prisotnost na teritoriju - Potrebna je sprememba pristopa do zdravljenja
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. julija 2012
1 1
tržič - Priziv delavca zoper družbo Fincantieri
Tuširanje morajo plačati in vključiti v delovni urnik
Odločitev goriškega sodišča predstavlja pomemben precedens na državni ravni
Čas, ki ga po vstopu v ladjedelnico vsak dan porabi za preoblačenje v delavska oblačila in tuširanje ob zaključku delovnega dne, mora biti vključen v redni delovni urnik in zato mora biti plačan. Tako je dosodila goriška sodnica Barbara Gallo, ki je sprejela priziv zaposlenega iz tržiške ladjedelnice Fincantieri.
Delavec je s podporo avtonomnega sindikata Fismic zahteval, naj se v redni delovni urnik vključi 45 minut časa, ki jih vsak dan po vstopu v ladjedelnico porabi za jutranje preoblačenje v delavska oblačila in za tuširanje ob zaključku delovnega dne. Sodnica je ugotovila, da se delavec ne more izogniti preoblačenju in tuširanju, sploh pa s časom, ki ga za to vsak dan potrebuje, ne more razpolagati po svoji volji. Goriška sodnica je v svoji razsodbi pojasnila, da je treba čas za preoblačenje in tuširanje obravnavati kot sestavni del delovnega dne, zaradi tega pa mora biti plačan. Delavci po njenih besedah ne morejo res svobodno odločati, ali zjutraj priti na delo v delavskih oblačilih, zanje pa je še toliko bolj problematičen povratek domov, ko so ob zaključku delovnega
V ladjedelnici
bonaventura
dne umazani in še kako potrebni tuširanja.
Priziv je pripravil in vložil goriški odvetnik Daniele Compagnone s pomočjo tržaških odvetnikov Fabia Petrac-cija in Mattea Bellija, odločitev goriške sodnice Barbare Gallo pa ustvarja pomemben precedens na državni ravni. V kratkem naj bi podoben priziv vložili še številni drugi tržiški delavci; v kolikor bodo tudi njihove zahteve sprejete, se bo vodstvo ladjedelnice Fincantieri znašlo pred velikim organizacijskim problemom, saj bo moralo upoštevati, da bodo delavci 45 minut svojega delovnega dne lahko posvetili pre-oblačenju in tuširanju.
tržič - Ob vznožju hriba Rocca
Odstranili šotore
V njih so dalj časa živeli brezdomci, ki so beračili po mestu - Županja: Pravila je treba spoštovati
LP l 'Vf tlS. m ' L. AM-
Odstranjeni šotor ob vznožju hriba Rocca
foto c.v.
Ob vznožju hriba Rocca nad Trži-čem so včeraj dopoldne odstranili nekaj šotorov, v katerih so v izredno slabih higienskih razmerah živeli brezdomci, ki so se preživljali s prošenjem miloščine v središču mesta. Za odstranitev šotorov so poskrbeli mestni redarji s pomočjo policije in karabinjer-jev, ki so s svojim posegom uresničili temu namenjeni odlok tržiške županje Silvie Altran, izdan izpred nekaj dnevi. Pet brezdomcev so tudi pospremili na tržiški komisariat, kjer so sprožili predvideni postopek.
»Pravila obstajajo in jih je treba spoštovati,« poudarja tržiška županja Silvia Altran in poudarja, da nezakonito šotorišče ni nikakor spadalo na območje, ki je zaščiteno iz okoljskega vidika. Poleg tega iz tržiške občine pojasnjujejo, da je bil že februarja leta 2000 odobren odlok, ki prepoveduje nameščanje šotorov na območjih, kjer to ni izrecno predvideno.
»Šotorišče ob vznožju hriba Roc-ca je dejansko predstavljalo nezakonito zasedbo javne površine,« pravijo iz tiskovnega urada tržiške občine in pojasnjujejo, da je šotorišče med domačini in sprehajalci vzbujalo neprijetne občutke, tudi zaradi tega pa so se odločili za odstranitev šotorov.
doberdob - Bodeča neža se je vrnila z uspešnega nastopa v Kataloniji
Prisrčen sprejem za dekleta
S svojim kakovostnim delom vnašajo presežek v slovensko narodno skupnost - Posebno priznanje zborovodji Mateji Černic
Včeraj se je iz Španije vrnila dekliška vokalna skupina Bodeča neža. Letošnji že 30. zborovski festival Can-tonigros v Kataloniji si bodo dekleta zapomnila kot eno izmed svojih najuspešnejših poti na tuje. Svoje večletno delo pod vodstvom Mateje Černic so okronala z dvema odličnima uvrstitvama: z drugim mestom v kategoriji ženskih zborov in četrtim mestom v kategoriji ljudskih pesmi moških, ženskih in mešanih sestavov. V konkurenci vrhunskih zborov z vsega sveta so ponovno pokazala, kaj zmorejo. Ob včerajšnji vrnitvi jim je odbor Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela pripravil prisrčen sprejem pred cerkvijo v Doberdobu: v imenu občine Sovodnje ob Soči je pevke pozdravila odbornica Vesna Primožič, za SSO in ZSKP pa Walter Bandelj. Oba sta poudarila presežek, ki ga v slovensko narodno skupnost s svojim kakovostnim delom vnaša Bodeča neža, in izrazila ponos, s katerim nas navdaja, ko slovensko pesem na najboljši možen način predstavlja v svetu. Dekletom sta zaželela še nadaljnje uspehe in izrekla posebno priznanje zborovodji Mateji Černic.
Članice vokalne skupine so ob včerajšnji vrnitvi obdarili s šopom rož
bumbaca
nova gorica
Obtožnica zoper direktorja bolnišnice
»Napake, ki je nisem storil, ne morem priznati. Smrt Franja Batagelja obžalujem, a zanjo v nobenem pogledu nisem odgovoren,« je včeraj za Primorski dnevnik komentiral Silvan Saksida, direktor šempetr-ske bolnišnice. Novogoriško tožilstvo naj bi namreč te dni na okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper njega in zdravnika Andreja Bartoliča zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Zdravnika - Saksida je bil tedaj glavni dežurni zdravnik, Bartolič pa je pacienta sprejel - naj bi bila odgovorna za smrt tedaj 67-letnega Franja Batagelja.
Franjo Batagelj je leta 2006 umrl v šempetrski bolnišnici. Bil je tedanji predsednik društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, član nadzornega odbora Atletske zveze Slovenije in Atletskega kluba Gorica, v prejšnjih mandatih pa tudi podžupan novogoriške mestne občine in občinski svetnik. Dežurna zdravnica v novogoriškem Zdravstvenem domu, ki je Batagelja sprejela zaradi bolečin v prsnem košu, je posumila na razslo-jevanje aorte, zato ga je z reševalnim vozilom urgentno napotila v šempetrsko bolnišnico. Pacient je tja, kot so za Primorski dnevnik po tragičnem dogodku pred šestimi leti pojasnili svojci, prispel nekaj minut pred enajsto dopoldan. Kljub temu, da je bil napoten kot nujen primer, pa naj bi moral dolge ure čakati na preglede, in to kar na hodniku. Ko so ga štiri ure in pol po prihodu v bolnišnico hoteli pregledati z aparatom CT, je med preiskavo omedlel, nato pa so ga dve uri in pol oživljali. Dvajset minut čez peto popoldan je umrl. V šempetrski bolnišnici so kot vzrok za njegovo smrt navedli pljučno embolijo. Po opravljeni obdukciji pa se je izkazalo, da je bila omenjena diagnoza napačna ter da je smrti botrovalo ravno razslojevanje aorte.
Pokojnikovi svojci so od bolnišnice nato zahtevali dokumentacijo v zvezi z zdravljenjem in obravnavo in jo nato poslali sodnemu izvedencu medicinske stroke. Ta je ocenil, da bi ob sicer tvegani operaciji imel pokojnik 85 odstotkov možnosti za preživetje, če bi ga pravilno obravnavali. Strokovna komisija šempetrske bolnišnice pa je ocenila, da je bila obravnava pacienta prepočasna, dogajanje v zvezi s tem povzema Večer.
Bolnišnica je družini Batagelj ponudila odškodnino, ki pa so jo bili pripravljeni sprejeti pod pogojem, da se dežurni zdravnik Saksida javno opraviči in prizna napako. Ker slednji tega ni naredil, so leto po Batagelje-vi smrti na državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper oba omenjena zdravnika.
»Do danes z obtožnico novogori-škega tožilstva še nisem bil seznanjen in je zato ne morem komentirati. Osebno sem prepričan, da je bilo ravnanje v primeru Ba-tagelj pravilno in v skladu z medicinsko doktrino ter sem napravil vse, kar sem v danih okoliščinah lahko in brez vsakega odlašanja. Zato tudi menim, da podlage za vložitev obtožnice ni,« je včeraj še dodal Silvan Saksida. (km)


Razstavni prostori fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia 21. april - 30. september 2012
Ulica Carducci 2, Gorica
II TEMPO SOSPESO
GORIŠKA ZASTAVLJALNICA SKOZI CAS (1831 - 1929)
URNIK
torek - petek 16/19 sobota - nedelja 10/19
(ob ponedeljkih zaprto) vstop prost
info@fondazionecarigo.it
tel. 0481 537111
Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi
Ič
19 9 2
MED DOBRODELNO IN KREDITNO DEJAVNOSTJO
	s*
l	."1
FondazionE
Cassa di Risparmio di Gorizia
Konjušnice
Palače Coronini Cronberg 22. april - 2. september 2012
Drevored XX. septembra 14 / ulica Coronini 1, Gorica
"DELLE MlE GIOIE
ED O G G E T T I D'OR 0_»
MODE IN ČUSTVA V DRAGOTINAH GORIŠKIH GROFOV CORONINI CRONBERG
URNIK
torek - sobota 10/13 - 14/19 nedelja 10/13 - 15/20
(ob ponedeljkih zaprto) info@coronini.it tel. 0481 533485
Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi
. « c >.
O
FONDAZIONE FWLAZZO
CoroniniCronberg
12
Četrtek, 26. julija 2012
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Na festivalu Amidei o Michelangelu Antonioniju
Glasba šumenja
Danes okrogla miza o filmih in medijih - V parku vile Coronini bodo predvajali film »Diaz«
Predstavitev knjige z naslovom »Antonioni« muzikologa in profesorja Videmske univerze Roberta Calabret-ta je bila v okviru festivala za najboljši scenarij Sergio Amidei priložnost za širši pogovor o velikem in nepozabnem italijanskem režiserju. Po predvajanju enega izmed najbolj uspešnih Anto-nionijevih filmov »L'Eclisse« sta se v ponedeljek v goriškem Kinemaxu s Cala-brettom pogovarjala filmski kritik Lorenzo Cuccu in Antonionijev sodelavec Carlo Di Carlo.
Michelangelo Antonioni je poznan po svojih natančnih kadrih, po odtujenosti, s katero so prevzeti njegovi liki, izgubljeni v neskončnih in abstraktnih predmestjih. Kritiki so doslej posvečali skromno pozornost njegovi uporabi glasbe in zvoka, zato je Calabret-to opozoril, da je Antonioni večkrat zamenjal glasbenike, s katerimi je sodeloval. Medtem ko je bil Visconti vezan na klasično glasbo, Fellini na čudovite melodije, ki jih je zanj ustvaril Nono Rota, je bil Antonioni večkrat kritiziran, češ da glasbi ne namenja prave pozornosti. V svojih filmih je vedno hotel čim krajše skladbe s čim manj inštrumenti. »Če deluje tudi brez filma, potem to ni glasba za film,« je bil prepričan An-tonioni, ki je od glasbenikov zahteval, naj mu napišejo dolgo skladbo, a kaj, ko je potem uporabil le nekaj njenih delov. Zaradi tega so večkrat nastala z glasbeniki trenja. Znamenita sta primera s Harbiejem Hancockom za film »Blowup« in s Pink Floydi za film »Zabriskie Point«. Ravno za ta film je Antonioni namenil poslušanju takratne glasbe
Okrogla miza o Antonioniju in glasbi
cele mesece. V glasbi je prepoznal eno glavnih vezi, ki so povezovale takratno generacijo mladih Američanov. Ne glede na vprašanja, ki so vezana na filmsko glasbo, je Antonioni po mnenju Carla Di Carla eden izmed ključnih režiserjev filmske zgodovine, tisti, ki se je verjetno najbolj poglobil v probleme modernizacije današnjega človeka. Ni naključje, da so ga po obdobju, ko je bil na zahodu pozabljen, ponovno »odkrili« azijski režiserji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so dognali, da je veliko pred drugimi razumel tiho melodijo modernosti.
V okviru današnjega festivalskega dne bo ob 18. uri v Kinemaxu okrogla miza o filmu in medijih; spregovorili bodo scenarist filma »Diaz« Ema-
bumbaca
nuele Scaringi ter novinarji Maurizio Bekar, Roberto Covaz in Igor Devetak. Film »Diaz«, ki je posvečen udoru policistov v genovsko šolo med vrhom G8 leta 2008, bodo nato ob 21. uri predvajali v parku vile Coronini. Danes ob 12. uri bodo v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi predstavili knjigi »Il cinema della convergenza« in »Le nuo-ve forme della cultura cinematografica«, ki sta ju napisala Federico Zecca in Roy Menarini. Ob 14. uri bodo v Kinemaxu predvajali filma »Il lamento sul sen-tiero« v dvorani 1 in »Gelosia« v dvorani 2, ob 16. uri v dvorani 3 pa bo na vrsti film »Tu ridi«. Današnji program bo zaključil opolnoči v Kinemaxu s predvajanjem filma »La masseria delle allodole«. (jm)
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31,
tel. 0481-481252.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX: zaprt.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Una cena tra amici«.
Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »Contraband«.
9 Šolske vesti
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela).
GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovod-njah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 0481-531508 (tajništvo: od 9. do 12. ure do vključno 27. julija) ali tel. 333-7044780 (Jana).
SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do
31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilko-mel.eu.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 3341243766, 328-3155040, 0481-546549536455 ali po elektronski pošti mla-dinskidom@libero.it.
& Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov.
□ Obvestila
OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Se-sljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Se-sljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču).
PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Roj-cah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gori-zia.it/palabrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Gorici zaprt ob ponedeljkih in petkih.
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti).
GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA IN ODBOR ZA SPODBUJANJE ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA prirejata 3. nagradni natečaj »Magicamente Impren-ditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Informacije in obrazec za vložitev prošnje na www.go.cam-com.gov.it v okencu »news« ali v uradu goriške trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.cam-com.it, tel. 0481-384202/261) do 27. julija. Podelili bodo štiri nagrade: 1. nagrada 2500 evrov, 2. 2000 evrov, 3. 1500 evrov in 4. 1000 evrov.
KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta od 27. julija do 20. avgusta.
TABORNIKI RMV sporočajo, da se bodo vrnili v ponedeljek, 30. julija, ob 17.50 na železniško postajo v Sežano.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
Prireditve
KINO V RONKAH v parku Excelsior (Ul. Roma), ob 21.15: v četrtek, 26. julija, »Scialla!«.
POLETJE V TRŽIČU: kino na Trgu Falcone e Borsellino, ob 21.30: v četrtek, 26. julija, »Io sono Li«; vstop prost. Ob slabem vremenu bodo film predvajali en dan kasneje.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR vabi v kmečki turizem Al diaul nasproti cerkve v Moraru na večer poezije v sklopu festivala »Acque di acqua« v organizaciji združenja Culturaglobale iz Krmina. Ob glasbeni spremljavi bodo Marco Marangoni, Luisa Gastaldo,
pevma - Sv. Ana
Praznik se začenja
Drevi odbojka, jutri glasba
Drevi se v Pevmi začenja tradicionalno praznovanje vaške za-vetnice sv. Ane. Štiridnevni praznik prireja domače društvo Naš prapor v sodelovanju z novoustanovljeno Krajevno skupnostjo Pevma, Štma-ver in Oslavje, ki je nastala kot nadomestilo za ukinjeni rajonski svet. Današnji večer je namenjen odbojki, na sporedu bo 2. memorial v spomin na Davida Sossoua, učitelja in kulturno-političnega delavca. Nastopilo bo osem ekip, ob zaključku pa bosta sledila nagrajevanje in glasbeni večer z DJ Filipom. Turnir se bo pričel ob 19.30 uri. Zelo pestro bo jutri, ko se bosta na odru pevmskega prizorišča zvrstila dva znana glasbena ansambla. Ob 20.30 se bo predstavila skupina Dac-capo iz Ločnika, ob 22.30 pa bodo z balkanskimi vižami nastopili člani skupine Radio zastava. Glasbeno bo zaznamovana tudi sobota. Na vrsti bo že tradicionalen rock koncert, ki je postal nepogrešljivi trenutek na vaških praznikih v Pevmi. Bučni večer se bo pričel ob 20.30 uri, nastopilo pa bo pet skupin, in sicer Evil Kevil iz Slovenije, Dusty Dreams iz Gorice, PNG iz Čente, Statale 56 (Brda in Furlanija) ter BK Evolution iz slovenske Benečije. V nedeljo, 29. julija, ob 9. uri bo slavnostna maša s procesijo po vasi. Sledila bo tradicionalna družabnost z razglasitvijo nagrajencev natečaja »V našem vrtu cvetijo«. Ob 20. uri bo na vrsti ples z ansamblom Brjar iz goriških Brd. Zaradi bolezni v skupini pa bo žal odpadla predvidena gledališka predstava. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru in z dobro kapljico. V prostorih bivšega župnišča bo na ogled nadvse zanimiva razstava rezbarskih in intarzijskih del, ki so jo postavili člani umetniškega društva iz Solkana. (vip)
Valter Lauri, Luigina Lorenzini in Rita Usso predstavili svoje poezije v petek, 27. julija, ob 20.30.
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) prireja v petek, 27. julija, ob 18. uri na notranjem dvorišču knjižnice na Korzu Verdi 67 v Gorici predstavitev knjige »Friuli Venezia Giulia - La via dei sapori - I solisti del gusto« Walterja Fi-liputtija. Avtorja in knjigo bosta predstavila Joško Sirk, Mario Busso in Stefano Cosma.
POLETNA SREČANJA V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke: v občinskem avditoriju potekajo glasbena srečanje v organizaciji združenja Il Giardino Musicale za otroke med 3. in 6. letom starosti do 27. julija; brezplačna udeležba s prijavo pri občinski knjižnici; informacije po tel. 0481-477205, 3477731937, biblioronchi@yahoo.it, www.facebook.it/biblioronchi.
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo v soboto, 28. junija, med 10. in 12. ter med 18. in 23. uro Barbara Pascoli predstavila svoj roman »Senza Scru-poli« v sklopu prireditve »Il Banco del Giallo«.
»PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: v ponedeljek, 30. julija, srečanje z Mauri-ziom Mattiuzzo, glasba Sandra in Mat-tea Bucciola; vstop prost.
»KAPLJICE KULTURE« bodo potekale v Ljudskem vrtu v Gorici od 30. julija do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulina-riko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481-531495 ali 3270340677 in na gorica@zskd.org.
TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): v nedeljo, 12. avgusta, 8.0012.00 prodaja izdelkov in pridelkov, sejem v sodelovanju s Klubom keramikov Kanal, predstavitev starodobnih vozil v okviru tradicionalnih skokov z mosta, v sodelovanju s TD Kanal.
-/
Skuterist zdrsnil in padel
Na krožišču Anconetta v Tržiču se je včeraj popoldne poškodoval skuterist po rodu iz Apulije. S svojim skuterjem tipa Kym-co Xciting 500 je zdrsnil med zavijanjem, padel na tla in utrpel udarec v hrbet. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci iz službe 118, gasilci in mestni redarji.
Ukinjajo polete za Španijo
Ob zaključku poletne sezone bo letalska družba Ryanair ukinila polete, ki ronško letališče povezujejo z Barcelono in Valencio. Odločitev so sprejeli zaradi porasta cene goriva in zaradi težav na španskem trgu. Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa je prepričan, da bi morala dežela pritisniti na podjetje Ryanair in ga prisiliti, naj ohrani polete za Španijo.
Zaposlitev vrtnarja
Goriška občina bo v okviru socialno koristnega dela zaposlila enega vrtnarja za obdobje 52 tednov in s 36-urno tedensko delovno pogodbo. V pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri zbirajo prošnje za nadaljnje selekcije do 7. avgusta; vložijo jih lahko le delavci v dopolnilni blagajni ali na mobilnosti.
Parmezana ni dovolj
Iz kraja Finale Emilia so sporočili, da ne bodo uspeli zagotoviti vsega parmezana, ki so ga v Gorici naročili med solidarnostno tombolo ob prazniku sv. Petra in Pavla. »Sporočili so nam tudi, da bo dodatna količina parmezana na voljo septembra,« pravi občinska odbornica Silvana Romano.
Srečanje s Kersevanovo
Na prazniku Liberazione v parku Milleluci v Zagraju bo nocoj z začetkom ob 20. uri javno srečanje z zgodovinarko Alessandro Kersevan; govor bo o zgodovini in revi-zionizmu.
Mosetti v Števerjanu
Na posestvu baronice Tacco na Dvoru v Števerjanu bo jutri ob 20. uri predstavitev knjige »E se«; z avtorjem Giorgiom Mo-settijem se bo pogovarjala publicistka Margherita Reguitti.
4 Koncerti
1. OVERJAM INTERNATIONAL REGGAE FESTIVAL poteka na prireditvenem prostoru ob nekdanjem mejnem prehodu v Vrtojbi do 28. julija; nastopile bodo skupine Sizzla & Firehouse Crew, Jah Mason, Train To Roots, Zion Train, The Authentics, Makako Jump, Zaa, Siti Hlapci in Resistence In Dub. Obiskovalci festivala bodo imeli na voljo brezplačno kampiranje v neposredni bližini prizorišča, tisti, ki si želijo prave postelje, pa bodo lahko prenočili v Dijaškem domu v Novi Gorici. Informacije o predprodaji vstopnic na presales@overjamfestival.com.
NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: danes, 26. julija, v dvorani goriškega gradu Ens. Les Nations »Fra Didone e la bella Rosina«; vstop prost.
»MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: v deželni kongresni palači bo v petek, 27. julija, ob 21.30 koncert z naslovom »Concerto di Tchaikovsky«, nastopata violinist Štefan Milenkovich in državni filharmonični orkester Olte-nia iz Romunije; vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397.
KONCERTI »GRADO FESTIVAL OSPI-TI D'AUTORE 2012« na nasipu Naza-rio Sauro v Gradežu ob 21.30: 28. julija Simple Minds; informacije in pred-prodaja vstopnic na www.ticketone.it.
Pogrebi
DANES V KRMINU: 15.00, Giovanna Malacarne (sestra Armella) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Anna Hou-ska iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. julija 2012
13
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Čaplja
20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
M

^ Rai Due
Rai Tre
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere (pon.) 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale (pon.) 15.15 Film: Il promontorio di Annie (dram., ZDA, '05) 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Io e Max Minsky (kom., Nem., '07, r. A. Justice) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - La rosa piu bella (rom., Nem., '09) 16.30 Film: L'amore non ha prezzo (dram., Kanada, '06) 18.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 21.20 Film: Una proposta per dire si (kom., Irska/ZDA, '10, r. A. Tucker, i. A. Adams) 23.30 Film: French kiss (kom., ZDA, '95, r. L. Kasdan, i. M. Ryan)
O Italia 1
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Human Target
23.35 Glasb.: Concerto delle fraternità (dir. Riccardo Muti)
6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The good wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Rubrika: Fratelli d'Italia (v. A. Bruchi)
23.00 Film: Jennifer's body (horor, ZDA, '09, r. K. Kusama, i. Megan Fox, A. Seyfried)
La l
LA
7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: In Onda (pon.) 11.40 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Un tocco di classe (kom., VB, '73, r. M. Frank) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda
6.00 Dnevnik 8.00 Film: Non c'e pace tra gli ulivi (dram., It., '50, r. G. De Santis) 9.45 Dok.: La Storia siamo noi 10.45 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Il soldato di ventura (pust., Fr./It., '76, r. P. F. Campanile) 17.30 Rubrika: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law & Order 22.45 Nočni in deželni dnevnik 23.25 Film: Tony Arzenta (noir, Fr./It., '73, r. D. Tessari, i. A. Delon)
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Più forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life 16.30 Film: I due carabinieri (kom., It., '84, r. in i. C. Verdone) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Renegade 20.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Nan.: Due imbroglioni e... mezzo! 23.05 Film: Sono pazzo di Iris Blond (kom., It., '96, r. in i. C. Verdone)
21.10 Film: Puerto Escondido (kom., It., '92, r. G. Salvatores, i. Diego Aba-tantuono)23.25 Aktualno: La valigia dei sogni
^ Tele 4
20.55 Film: Il testimone (krim., It., '45, r. P. Germi, i. R. Lupi) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Una donna chimata moglie (dram., ZDA, '74, r. J. Troell, i. G. Hackman, L. Ullmann)
(t Slovenija 1
6.45 22.50 Poletna scena 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.35 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.35 Pozabljene knjige naših babic: Deček Jarbol 9.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.35 Poučno-razv. nan.: Taborniki in skavti 10.50 Nan.: Potplatopis (pon.) 11.15 Dok.: Nenavadne in prismuknjene živali 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 11.55 Črno-beli časi (pon.) 12.10 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Lutk. odd.: Studio Kriškraš - Črtek detektiv (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.45 Eko utrinki 17.55 Nad.: Mi se imamo radi 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Kjer je denar (ZDA, '00, r. M. Kanievska) 21.25 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Sveto in svet: Študij kot industrija (pon.)
{p Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.25 Zabavni infokanal 11.50 18.40 Bilo je... (pon.) 13.05 Igralci brez maske: Miranda Caharija (pon.) 14.05 Igralci tudi pojejo (pon.) 14.20 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.) 14.55 EP v nogometu: Portugalska -Španija, polfinale (pon.) 17.35 Dok. serija: Prašna dežela? (pon.) 18.05 Mostovi -Hidak (pon.) 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Balet: Don Kihot 22.05 Film: Tahan, deček z bombo (dram., Indija, '08, r. S. Si-van) 23.40 Nad.: Sodobna družina (pon.)
(t Slovenija 3
6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.25 Beseda volivcev 12.35 Slovenija in Evropa 13.00 22.00 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.00 Globus 16.00 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 0.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 23.15 Odmevi (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS
-	glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Alpe Jadran 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Effe's Inferno 20.30 Vas tedna 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Glasba zdaj 22.30 Primorska kronika 23.50 Na obisku 23.20 Koncert: Lynx 00.20 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00
Novice in Videostrani 17.30 Vaš krog 18.00 Žogarija v Novi Gorici 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Naj NVO 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.00 14.00 Dok.: Piccola grande Italia 11.30 Dok.: I colli Berici 12.00 20.10 Aktualno: Salus Tv 12.10 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.25 16.00, 22.30 Rotocalco Adnkronos 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: 20 minuti... 13.30 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 19.30 Dnevnik 20.25 Tg Agenparl 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved
6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Sinhronizi-rane ris. serije 10.4014.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 22.55 Misli zdravo 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Brodolomka ljubezni (kom., ZDA, '05 r. R. Kleiser, i. A. Bynes) 21.40 24UR zvečer 22.00 Nan.: Detektiv na Floridi 23.00 Nan.: Zvit in prebrisan 23.50 Nan.: Enajsta ura
A Kanal A
7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.30 13.05 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Navihanci iz Benidorma (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.35 17.10 Na kraju zločina - Miami (nan.) 14.25 Film: Pravica do umora (krim., ZDA, '99, r. B. Beresford, i. A. Judd, T. L. Jones) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Še-rifova pravica
20.00 Film: Munich (dram., ZDA, '05, r. S. Spielberg, i. E. Bana, D. Craig)
22.55 Film: Čarovnice s Karibov (horor, ZDA, '05) 0.25 Film: Na ciljni črti (krim., ZDA, '08)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Ju-rinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost - Polona Fur-lan; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val -V studiu Tjaša Dornik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 31. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olim-pijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Večerni dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna
zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00, 17.10 Frekvenca X (pon.); 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Val in 40; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuo-zi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Četrtek, 26. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik

-1 dan do odprtja olimpijskih iger v Londonu
ZAPLET V GLASGOWU
CARDIFF - Prvi dan na ženskem nogometnem turnirju je zasenčil zaplet v Glasgowu. Na velikih zaslonih so prireditelji OI namesto severnokorejske zastave predvajali južnokorejsko. Zato Severna Koreja ni želela začeti tekme s Kolumbijo in no-gometašice so se vrnile v garderobo. Po uri čakanja in opravičilu se je tekma vendarle začela. Izidi: skupina E: VBr - Nova Zelandija 1:0, Kamerun - Brazilija 0:5; skupina F: Japonska - Kanada 2:1, Švedska - Južnoafriška republika 4:1; skupina G: ZDA - Francija 4:2, Kolumbija - Severna Koreja nočna tekma
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
OB IGRE ZARADI RASIZMA
ATENE - Grška atletinja Voula Papachristou je nekdaj dni pred začetkom olimpijskih iger v Londonu ostala brez nastopa, potem ko je na družbenem omrežju Twitter objavila rasistično opazko. Povezali pa so jo tudi s skrajno desno stranko Zlata zora. Grški olimpijski komite je njeno izključitev obrazložil
s «kršitvijo idealov in vrednost olimpijskega gibanja.» Kot odziv na novico, da so se v Grčiji pojavili komarji, prenašalci virusa Nilske mrzlice, je atletinja zapisala, da bodo imeli «v Grčiji obilo domače hrane, glede na to, koliko je tukaj Afričanov». Sprva je atletinja kljub ogorčenim odzivom ostala neomajna, v torek pa se je le opravičila, a je bilo že prepozno.
olimpijske igre 2012 - Ducat slovenskih športnikov prihaja s Primorske
Primorski upi
Stavke ne bo
LONDON - Na olimpijski nastop se pripravlja tudi ducat primorskih športnikov. Trije Koprčani, Novogoričan, Idrijca, Portorožana, dva iz Mosta na Soči, Izolan in Ajdovec bodo skušali povečati slovensko bero kolajn na angleških tleh. Največ je jadralcev, po štirje (Vasilij Žbogar, Tina Mrak, Teja Černe in Karlo Hmeljak). Primorsko bo zastopal še namiznoteniški igralec Bojan Tokič, ka-jakašica Špela Ponomarenko Janič, kanuista Saša Taljat in Luka Božič, teniška igralka Andreja Kle-pač, kolesarja Polona Batagelj in Borut Božič in gorska kolesarka Tanja Žakelj.
Jadralec Vasilij Žbogar bo na letošnji olimpijskih igrah tekmoval v jadralnem razredu finn. Pred tem je Izolan, ki je tudi član posadke Simčičevega Esimit Europe 2, Sloveniji prispeval že dve olimpijski kolajni: bron v Atenah in srebro v Pekingu (v Sydneyu leta 2000 je bil 19.). Takrat je 37-letni Vaško nastopal v razredu laser, za prehod v razred finn pa se je moral Žbogar, absolvent na Fakulteti za menedžment, zrediti vsaj za nekaj kilogramov. Izolan bo z regatami začel že v nedeljo.
V jadralnem razredu 470, kot Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki ju ne bo v Londonu, bosta na olimpijskem prizorišču v Weymouthu jadrali Teja Cerne in Tina Mrak. Portoroška posadka, ki bo začela jadrati v petek, 3. avgusta, cilja na dober rezultat. Med jadralci si je nastop na olimpijskih igrah izboril še 29-letni Karlo Hmeljak. Koprčan, absolvent na Fakulteti za humanistične vede, bo nastopil v jadralnem razredu laser, ki je nekoliko poseben, saj je med desetimi jadralnimi razredi edini, v katerem za plovilo in vso opremo poskrbijo organizatorji. S tem ne bo noben jadra-
nogomet - Triestina
lec v prednosti zaradi boljše opreme oziroma jadrnice.
Prvi Primorci bodo tekmovali že v soboto. V boj za kolajno se bo podal
koprska teniška igralka Andreja Klepač. Tokič je bil prvi primorski športnik, ki si je zagotovil nastop v Londonu. Že lanskega maja se je znašel dovolj visoko na svetovni jakostni lestvici. Tokič, ki igra v močni nemški ligi, se je rodil v Jajcu in se je v Slovenijo preselil med vojno v nekdanji Jugoslaviji. 31-letni Bojan je na svetovni jakostni lestvici 36. V Londonu se bo vsaj malo poskušal približati še vedno nepremagljivim Kitajcem.
Čim boljše bosta skušala opraviti svoje delo kanuista Saša Taljat iz Mosta na Soči in Luka Božič iz bližnjega Modreja.
Višje ambicije pa ima Spela Ponomarenko Janič, ki je na slovesnosti ob zaprtju olimpijskih iger v Pekingu nosila slovensko zastavo. Ponomarenkova, ki bo tekmovala v zadnjem olimpijskem tednu, cilja na izboljšanje pekinške uvrstitve. Pred štiri leti je bila članica KKK Žusterna 6.
Cestna kolesarka Polona Batagelj bo v sredo, 1. avgusta, nastopila v vožnji na čas. Že v nedeljo pa jo čaka cestna dirka. 23-letna Ajdov-ka, absolventka prava, bo na 140 kilometrov dolgi progi tekmovala kot edina slovenska predstavnica, kar zagotovo ji ne bo v veliko pomoč.
Kot zadnja primorska športnica bo 11. avgusta, dan pred zaključkom OI, nastopila še gorska kolesarka Tanja Žakelj. Absolventko kemijskega inženirstva, doma z Ledin nad Idrijo, je leta 2008 doletela huda nesreča, saj ji je nakladni stroj pri siliranju koruze odrezal mezinec in prstanec. Prsta so ji zdravniki uspešno prišilili in Tanja je lahko nadaljevala s svojo kolesarsko kariero, (jng)
LONDON - Stavke med olimpijskimi igrami v Londonu, ki jo je napovedoval javni sektor, ne bo,Tiskovni predstavnik zveze, ki je stavko načrtovala za danes, je sporočil, da je prišlo med vlado in zvezo do velikega premika v pogovorih in bo zagotovila dovolj obmejnih uradnikov na letališčih.Vlada, ki je zagrozila s pravno akcijo, če bi prišlo do stavke, bo zagotovila dodatno osebje na letališčih dan pred uradnim odprtjem iger, ki bo jutri.
Velik posel
LONDON- Olimpijske iger ostajajo velik posel kljub negotovim ekonomskim razmeram v svetu; Mednarodni olimpijski komite (Mok) pa bo z igrami v Vancouvru 2010 in Londonu 2012 zaslužil več kot sedem milijard ameriških dolarjev.Izračun prikazuje, da je dobiček večji kot z iger v Torinu 2006 in Pekingu 2008, ko je Mok prišel do prihodka v višini 5,45 milijarde dolarjev. Denarni promet Moka prihaja iz štirih večjih virov: televizije, mednarodnih in državnih sponzorjev, televizijskih pravic ter prodaje vstopnic in licenciranja.
Kauzer bo zmagal!
LJUBLJANA - Znana britanska stavnica William Hill napoveduje zmago slovenskega kajakaša na divjih vodah Petra Kauzerja, za katero je kvota 4,50. Pri William Hillu so zelo visoko postavili tudi judoistki Urško Žolnir in Lucijo Polavder, ki sta na tretjem mestu, ob zmagi prve pa je kvota 1:6,5, pri drugi pa 1:8. Na peto mesto stavnica uvršča zlatega Primoža Kozmusa (1:10) in judoistko Rašo Srako (1:10).
cestni kolesar
Borut Božič. 32-letni Idrijčan, strojni tehnik po izobrazbi, tekmuje za Astano. Mestno-ravninska proga mu je pisana na kožo, čeprav ne spada med favorite.
S kvalifikacijskimi nastopi bosta v soboto začela tudi novogoriški namiznoteniški igralec Bojan Tokič, lanski športnik leta na Primorskem, in
Danes
Nogomet, moški, kvalifikacije: 13.00 Hondu ras - Maroko (skupina D); 15.30 Mehika Južna Koreja (skupina B); 15.45 Španija - Japonska (skupina D); 18.00 ZAE Urugvaj (skupina A); 18.15 Gabon Švica (skupina B); 20.45 Belorusija - Nova Zelandija (skupina C); 20.45 Brazilija -Egipt (skupina C);21.00Velika Britanija - Senegal (skupina A)
Prav jim je!
LONDON - Zaradi dopinga je moralo udeležbo na poletnih olimpijskih igrah v Londonu odpovedati 107 športnikov, je povedal predsednik Svetovne protidopinške agencije (Wada) John Fahey. «Vesel sem, da niso z nami,» je njegove besede povzela ameriška tiskovna agencija AP.
Mrzlična pogajanja
Tržaški klub najverjetneje iz elitne lige - Živahna razprava v občinskem svetu
Včeraj v večernih urah je na tržaški Občini prišlo do novega srečanja - težko je določiti katerega po vrsti - na katerem so se znova pogovarjali o rešitvi Triestine. Po številnih neuspelih pogovorih naj bi se podjetniki, ki jih je skupaj zbrala tržaška uprava, le dosegli kompromis in odobrili načrt ustanovitve novega kluba, ki bi iz elitne lige nadaljeval tradicijo tržaškega kluba. Najbolj optimisti sicer še upajo na možnost igranja D-lige. Slika pa bo dokončna danes, ko bodo razjasnili tudi podrobnosti teh pogovorov in dogovarjanj.
V jutranjih urah pa je občinski svet na to temo tudi razpravljal. Uvodno poročilo -sprožilo je kar nekaj polemik s strani desno-sredinske opozicije na račun vloge, ki sta jo imela v tem obdobju sam odbornik in župan Co-solini - je podal odbornik za šport Emiliano Edera. Predstavniki ljudstva svobode so med drugim predlagali, da bi rešitev Triestine župan vključil v pogovore z družbo Hera, ki naj bi v kratkem prevzela tržaško-padovsko delniško družbo AcegasAps.
Odbornik Edera je orisal številne pogovore in kontakte, ki jih je v zadnjih mesecih imel s podjetniki zlasti zunaj dežele, saj je bil
odziv tržaških možnih kupcev skorajda ničen. Po vseh neuspehih - noben potencialni nov gospodar ni bil prepričljiv in ni predstavil zadovoljivih finančnih zagotovil - se je možnost vpisa v D-ligo vse bolj oddaljevala; obratno je postajala vse realnejša zamisel o vpisu v elitno ligo ob podpori skoraj izključno tržaških in deželnih podjetnikov, ki bi vajeti igre prevzeli v svoje roke tudi zaradi ljubezni do kluba z bogato zgodovino in tradicijo. Glede registriranega simbola društva je odbornik Edera znova potrdil, da občinska uprava resno razmišlja o tem, da bi ga sami prevzeli od stečajnega upravitelja Turazze, saj je simbol Triestine last celotnega mesta in številnih navijačev Trie-stine. Prav zato ni izključil niti možnega sodelovanja z navijači, ki so že nabrali preko 20.000 € z namenom, da bi odkupili edino kar od propadlega kluba ohranja v tem trenutku še neko vrednost: blagovna znamka.
Povsem neresnične pa so govorice, ki so se širile v zadnjih dneh oziroma urah, da bi se za prevzem Triestine zanimal nekdanji predsednik Amilcare Berti, ki je tržaški klub popeljal skoraj do A-lige. Najbrž so te glasove širili nekateri navijači z namenom, da bi pordenon-
skega podjetnika le zvabili za omizje, vendar je Berti očitno že sit nogometnega sveta in je večkrat zanikal možnost, da bi se ponovno vrnil v to okolje. (I.F.)
»NE« FIGC - Italijanska nogometna zveza nasprotuje predlogu, da bi v prihodnosti združili sedanji prvenstvo združenja Lega Pro 1. in 2. divizije v enotno prvenstvo s 60 klubi in tremi skupinami, je potrdil podpredsednik zveze FIGC Demetrio Albertini.
PREVLADA - V elitni belgijski nogometni ligi bo v sezoni 2012/13 nastopalo več tujih kot domačih nogometašev. Po pisanju časnika Het Nieuwsblad bo v 16 prvoligaških moštvih nastopalo 216 domačih in 217 tujih nogometašev.
TEŽKO BO - Nogometaši ljubljanske Olimpije in Mure 05 bodo danes v gosteh igrali povratni tekmi 2. predkroga evropske lige. Tako Ljubljančani kot Sobočani so na prvih tekmah proti Tromsoeju oziroma sofijskemu CSKA iztržili izid 0:0. Tekmi bosta ob 19. uri.
V primeru napredovanja se bo Olimpija v 3. predkrogu pomerila z boljšim iz dvoboja med Metalurgom iz Donjecka in Čelikom iz Nikšica (prvo tekmo so Ukrajinci dobili kar s 7:0), Mura pa z Arsenalom iz Kijeva.
odbojka - ACH Volley
Še dva tujca za slovenskega prvaka
Francoz Sidibe je bil lani rezerva v Piacenzi
LJUBLJANA - Za odbojkarski klub ACH Volley bosta v prihodnji sezoni igrala tudi 27-letni ameriški sprejemalec Jayso Michael Jablon-sky in 25-letni francoski korektorj Mory Sidibe. Jablonsky je preteklo sezono igral za ekipo Seams Tourcoing VB, ki je v francoskem prvenstvu zasedla sedmo mesto. Sprejemalec, visok 198 cm, je bil tudi na širšem seznamu igralcev reprezentance ZDA za svetovno ligo. Mory Sidibe je občasni francoski reprezentant; 193 cm visoki igralec je v pretekli sezoni kot rezerva (24 setov, 31 točk) igral za Copra Piacenza.
KURTIC - Slovenski vezist Jasmin Kurtic, ki je v minuli sezoni igral za Varese, a je last Palerma, naj bi bil tarča različnih klubov. Zanj se zanimajo Chievo, Catania, Atalanta, Torino in Pescara.
JULIO CESAR - Dosedanji vratar Interja Julio Cesar, ki mu je mesto v začetni postavi odvzel Samir Handanovic, bo odšel k Arsenalu ali Tottnhemau
KANDIDAT - Sebastian Coe, nekdanji atletski zvezdnik in sedaj prvi mož organizacijskega komiteja OI v Londonu, naj bi želel nekoč postati predsednik Mednarodne atletske zveze (Iaaf). «Pripravljen sem, vem, kako se temu streže. Toda trenutno imamo dobrega predsednika, tako da bodo naslednji koraki sledili, ko se bo umaknil,» je dejal Coe. Od leta 1999 je na čelu Iaaf 79-letni Senegalec Lamine Diack, katerega sedanji predsedniški mandat se izteče leta 2015.
CHELSEA - Komaj 20-letni Brazilec Oscar dos Santos Emboaba Junior, v nogometnih krogih bolj znan kot Oscar, je najnovejša okrepitev angleškega Chelseaja. Letošnji zmagovalec evropske lige prvakov je za dosedanjega vezista Internacionala iz Porto Alegreja odštel 38,7 milijona ameriških dolarjev.
/
ŠPORT
Četrtek, 26. julija 2012
15
košarka - Andrea Mura uradno trener Jadrana, pomožna trenerja Oberdan in Švab
Prva želja ohranitev lanske skupine, druga pa Jan Budin
Kot smo napovedali, bo trener Jadrana Slovenec s Tržaškega Andrea Mura. Še ne 32-letni Mura se je Jadranu pridružil lani v vlogi pomožnega trenerja, letos pa bo prevzel vodenje ekipe s pomočjo Marka Švaba, ki je več sezon vodil najmlajše pri Sokolu, sicer pa je igralec Kontovela, in Deana Oberdana, ki bo v sezoni 2012/13 hkrati tudi odgovoren za člansko ekipo in trener mladincev U19.
Več kot mesec dni je minilo od prvih namigov, da boste trener. Kdaj je prišlo do uradnega dogovora?
V ponedeljek na skupnem sestavku so odborniki predstavili letošnjo sezono s finančno sliko vred in predstavili trenerski kader. Poudarili so, da želijo biti še naprej korektni kot doslej, torej nočejo obljubljati kaj več, kot zmorejo. To smo seveda vsi sprejeli.
Gospodarska kriza namreč vpliva tudi na športne dejavnosti.
Podatek, da se je letos v državno divizijo C in B vpisalo 44 ekip manj, je zgovoren. Letos so sestavili osem skupin po 14 ekip, lani pa je bilo skupin v diviziji C devet, v vsaki pa 15 oziroma 16 ekip.
Kdaj so vas prvič vprašali, ali bi sprejeli vlogo glavnega trenerja?
Približno pred mesecem dni. Povedali pa so mi, da pred dokončno odločitvijo želijo biti gotovi, da lahko izpeljejo sezono na določenem nivoju. Zato nisem bil nestrpen. Imam srečo, da je naša ekipa že uigrana.
Razumem, da bodo tudi letošnji cilji visoki.
Želja kluba je, da se nadaljuje pozitiven trend zadnjih dveh sezon. Seveda bo to odvisno od različnih dejavnikov, od naše ekipe, tekmecev, naše pripravljenosti ... Čeprav bo ekipa enaka lanski, pa je vsaka sezona zgodba zase. Mi sicer startamo z dobro bazo in tudi mladimi igralci, ki se lahko na tem nivoju izkažejo.
Če jedro ostaja, so torej potrdili čisto vsi igralci, vključno s Petrom Francom?
Ne, pod vprašajem ostajajo trije igralci. Franco, ki je že napovedal slovo, si bo vzel nekaj časa zase, vendar bi se nam lahko pridružil kasneje. Massimi-liano Spigaglia se še ni odločil, ali bo še zraven, Saša Malalan pa bo zaradi delovnih obveznosti od časa do časa odsoten, vendar bo igral. Šele potem, ko nam bodo vsi dali dokončne odgovore, bomo odločili, ali bo treba koga nadomestili.
Kaj pa novi prihodi? Je Jan Budin še vedno na seznamu želja?
Res bi si želel, da bi se vrnil. Vedno sem ga občudoval, bil bi počaščen, če bi ga treniral. Naredili bomo vse, da se ekipi pridruži že letos. Društvo dela na tem.
□ Obvestila
Andrea Mura bo šestnajsti trener Jadrana, med Tržačani pa sta na klopi sedela samo Svetoivančan Walter Vatovec in Openc Andrej Vremec
kroma
Je to edina želja?
Budin je sicer druga želja, moja prva želja je, da se stoodstotno ohrani lanska ekipa, torej da bi bila na razpolago še naprej tudi Franco in Spigaglia.
Trenersko ekipo bosta dopolnjevala letos Dean Oberdan in Marko Švab, ki pa še nista imela izkušnje v članskih ekipah. Ali je to lahko ovira?
Vsi smo nekje začeli. Dean ima dolgoletno košarkarsko znanje in veliko izkušenj, obenem so ga predavatelji na trenerskem tečaju pohvalili. Marko pa je med mladimi trenerji tisti, ki je pokazal največjo željo na tem področju. Njega sem poklical jaz in povabilo je sprejel z velikim navdušenjem. Obema bom pomagal, da napredujeta, prav tako pa bosta meni v pomoč, da se izboljšam. Kot gradimo nove igralce je prav, da skrbimo tudi za nove trenerje. Tako je bilo z mano.
Kaj pomeni, da boste sedli na klop po dveletnem obdobju Vatovca?
Naj povem, da sem kot prvemu ravno Vatovcu zaupal, da so mi ponudili mesto trenerja. Bil je zadovoljen in mi dal blagoslov. Ga zelo spoštujem, bil mi je zgled, sva pa različna. Težko mu bo torej naslediti, saj je on najboljši v ligi. Prepričan pa sem, da lahko tej skupini dam še kaj. Lani sva odlično zastavila delo, Va-tovčeva zapuščina je velika.
Trenerska ekipa je mlada. Lahko to vpliva na odnose v ekipi?
Ne, vedno sem vodil ekipe s starejšimi igralci. Če pokažeš znanje in si pošten, ni težav. Nastopati moramo prepričano, si zastaviti kratkoročne cilje in začrtano pot morebiti tudi spremeniti, kot smo to storili lani. (V.S.)
kroma
umetnostno kotalkanje
Martina Pecchiar na DP brez kolajne
Martina Pecchiar
ROCCARASO - Na državnem prvenstvu v umetnostnem ko-talkanju je tržaška Slovenka Martina Pecchiar (PAT) med mladinkami ostala brez željene kolajne v prostem programu. Potem ko je po kratkem programu zasedala obetavno 3. mesto, se je morala po včerajšnjem dolgem programu zadovoljiti s končnim nehvaležnim 4. mestom (313,00 točke). Usodna je bila zanjo zlasti slaba izvedba dvojnega axla. Nova prvakinja je Silvia
Lambruschi (La Spezia, 341,80 točke), ki je na končni lestvici prehitela vodilno po »shortu« Valentino Mariotti (329,30) iz Trevisa. Bronasto kolajno je osvojila Viviana DAlessandro (319,30) iz Beneven-ta. Prvi dve uvrščeni sta si priborili pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu.
V finalu 22 najboljših tekmovalk je nastopila tudi poletovka Valentina Scamperle in pristala na 20. mestu (228,20 točke).
jadranje
44. Barcolana: Koga bo osrečil zreb?
TRST - Hočeš postati lastnik več kot 20 tisoč evrov vredne jadrnice elan 210? Vpiši se na 44. Barcolano. Organizatorji popularne jesenske regate bodo namreč med vsemi, ki bodo letos nastopili na regati, izžrebali dobitnika jadrnice slovenske izdelave, ki je še posebej primerna za plovbo v Tržaškem zalivu. Srečnega dobitnika bodo razglasili na nagrajevanju 25. novembra. Formalno bo jadrnico dobil v dar nosilec vpisa, lahko pa si bodo jadrnico v lasti pridržali vsi člani posadke. V dneh pred regato bodo tudi letos organizirali dvobojevanja na jadrnicah elan 210. Na voljo jih bo deset, na njih pa bodo lahko regatirali vse udeleženci Barcolane.
Podjetje Zzero je včeraj predstavilo tudi novo uradno uro Barcolane. Predstavili so tudi tehnološko različico za tekmovanje in pa uro za ženske.
Prvega avgusta bodo organizatorji na spletni strani www.barcolana.it objavili regatna pravila za letošnjo regato. Stran bo prvič vsebovala tudi vodnik varne plovbe.
LOKOSTRELSTVO
Granzottova FJK odlična 3.
Deželna lokostrelska reprezentanca Furlanije Julijske krajine je konec tedna nastopila na italijanskem pokalu v Terniju in osvojila odlično tretje mesto. »Že 22 let se naša reprezentanca ni uvrstila tako visoko,« je sprva dejal deželni selektor Moreno Granzotto (selekcijo iz FJK vodi že četrto leto), sicer trener tržaškega Ascata. Pred njimi so se uvrstili le lokostrelci iz Lombar-dije in Veneta. Granzotto je v Terniju vodil poljske lokostrelce, ki so se prav tako v svoji disciplini uvrstili na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru. Lokostrelci iz naše dežele so v Terniju skupno odnesli domov še dve srebrni in bronasto kolajno.
NOGOMET
Nocoj v Gabrjah ženski, jutri pa še moški finale
Drevi se bo v Gabrjah začel sklepni del letošnjega, po vrsti že 26. turnirja v malem nogometu na travi. V pol-finalu bodo nocoj igrali ob 19.20 Agro-sosič - Ribičija in ob 20.20 Kleparstvo Mucci - Gorica. Nocoj bo na vrsti tudi ženski finale. Za tretje in četrto mesto se bosta ob 21.20 spopadli ekipi So-vodenj in Rupe/Peči. Ob 22.20 pa bo finale med ekipama Doberdoba in Štan-dreža. Jutri bo še moški finale. Ob 19.20 bo tekma za 3. in 4. mesto, ob 22.20 pa bo za 1. Sledilo bo nagrajevanje in izvolitev Miss Turnir Gabrje 2012. Večer se bo končal s plesom in glasbo.
AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Odvijal se bo od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v zabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI
organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Kosarkarski Kamp na stadionu 1. Maja,namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek 27. 8.-petek 31. 8. Druga izmena: ponedeljek 3. 9.-petek 7. 9. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com ali v uradu: torek in petek 18-19.30.
ZSŠDI sporoča, da urada v Trstu in Gorici delujeta po poletnem urniku od 8.00 do 14.00.
PLANINSKI SVET
Izlet na Veliko Babo
Letošnji julij planincem res ni bil posebno naklonjen. Muhasto vreme je prekrižalo marsikateri načrt. Tako je npr. tržaškim planincem nepredvideno močno poslabšanje vremena v nedeljo, 15. julija preprečilo že večkrat
prenešeni vzpon na planoto Laghi d'Obe pod goro Ferro. In ko smo v Sappadi nemočno zrli v čudovite vrhove, ki se dvigajo nad dolino, do katerih pa nismo mogli, smo v trenutku postavili nov termin za izvedbo načrtovanega izleta; nedelja, 19.
Med počitkom pri domu Pri krnskih jezerih
avgusta se nam je zdela najbolj primerna.
Tudi naslednji konec tedna smo zaskrbljeno sledili vremenskim napovedim, a tokrat smo imeli več sreče. Čeprav napovedi niso bile najboljše, se je skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Trsta v nedeljo, 22. julija v zgodnjih jutranjih urah podala proti Bovcu in naprej proti koči K. Juga v Lepeni. Cilj je bil osvojitev Velike Babe nad Krnskim jezerom. Vzpon smo začeli v prijetno svežem jutru, saj je ves prejšnji dan deževalo in prijetno ohladilo ozračje. Po široki poti, speljani po gozdnatem pobočju, smo se povzpeli do Koče pri Krnskem jezeru. Tu so se nekateri člani skupine odločili za sprehod do jezera, glavnina pa je naglo zavila proti Veliki Babi, saj so se že začeli zbirati nevihtni oblaki. K sreči nas je zastrto nebo le branilo pred hudo pripeko, ko smo se vzpenjali po strmem, s travo poraslem melišču do manjše doline med Veliko Babo in Veliko Monturo ter naprej po deloma
travnatem deloma kamnitem pobočju do 2016 m visokega vrha Velike Babe. Med vzponom smo občudovali gorsko floro, predvsem prave šopepla-nik ter čudovite poglede na bližnje vrhove. Z vrha pa se je odprl edinstven razgled na bližnje vršace in še naprej saj je pogled segal vse do morja. Človeka kar čudi, da ob toliki lepoti, ki jo nudi vzpon na to goro, vrh ostaja še vedno malo poznan in skromno obiskan.
Ko smo se naužili lepot tega koščka gorskega sveta, smo naglo sestopili do koče, kjer se je skupina združila in skupno nadaljevali pot v do-lino.Za uspeh izleta gre posebna zahvala Maurotu za idejo in Walterju, za varno vožnjo.
1 6 Četrtek, 26. julija 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
vremenska slika
K0BENHAVN
išar o _ — "• -
AMSTERDAM LONDON O	O ij/28
16/29
BERLIN
17/28 O
O PARIZ
15/29
OBRUSELJ
13/27

MOSKVA
19/24 0
A
O KIJEV
16/27
ŽENEVA 15/29 O MILAN
o 18/31
DUNAJ 18/29 O
LJUBLJANA
0 16/28
1010
BEOGRAD
r' 21/26
LIZBONA
O 18/31
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
SKOPJE O
1 19/34 Sij '
v
' \„ATENE ^
, ^6/36 ^
O SOFIJA
24/32
C
C
Nad Srednjo Evropo se zadržuje ciklonsko območje, ki bo do danes vplivalo tudi na naše kraje. Jutri se bo deželi približal anticiklon, vendar bodo že v soboto popoldan atlantski vetrovi prinesli ^ novo estanovitnost predvsem v Alpe.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40
Dolžina dneva 14.58
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 14.04 in zatone ob 24.05

Nad Italijo, Jadranom in zahodnim Balkanom je plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se pomika proti Panonski nižini. Od severovzhoda doteka nad naše kraje vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.46 najvišje -5 cm, ob 9.28 najnižje -6 cm, ob 17.02 najvišje 39 cm.
Jutri: ob 1.05 najnižje -37 cm, ob 8.34 najvišje 6 cm, ob 11.48 najnižje 1 cm, ob 18.15 najvišje 39 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........25 2000 m ..........14
1000 m ..........22 2500 m ..........11
1500 m ..........18 2864 m............9
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sâ mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
16/26
éi
TOLMEČ O
13/26
TRBIŽ O
12/25
ČEDAD O VIDEM O 17/31 16/32
O 13/22 KRANJSKA G.

19/32
O N. GORICA
18/27
PORTOROŽ O
18/28 ,
LJUBLJANA
16/25
O 14/24
KOČEVJE
■0
CELOVEC O 16/25
O
TRŽIČ
15/24 _ O
KRANJ
o 14/23 S. GRADEC
CELJE 16/25 O
MARIBOR
016/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 16/26

N. MESTO 14/25
ZAGREB 17/26 O

UMAG OPATIJA PAZIN O
REKA 17/27
ÍNAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo povečini spremenljivo vreme, popoldan pa bo predvsem ob morju bolj jasno vreme. V predalpskem svetu bodo možne posamezne nevihte, ki se bodo ponekod premaknile tudi nad nižino.
Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, nastale bodo posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 31 stopinj C.

O
GRADEC
17/28

TOLMEČ O
14/31
,TJ\ VIDEM o
lij-i	18/34
O PORDENON 19/33
TRBIŽ O
13/30
O 15/24 KRANJSKA G.

CELOVEC
O 15/25
O
TRŽIČ
16/27
O 14/25 S. GRADEC
CELJE 17/27 O
MARIBOR
017/27
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 18/28
ČEDAD O
19/33
5 N. GORICA
o
LJUBLJANA
17/28
POSTOJNA
O 17/27
KOČEVJE
N. MESTO 16/27
o ^
ZAGREB 18/29 O
_ o
ČRNOMELJ
REKA 18/29
Po vsej deželi bo povečini jasno in vroče, popoldan predvsem v nižini. Ob morju bo popoldan pihal lahen morski veter, ki bo zmanjšal vročino, zvečer pa bo povečana so-parnost.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
V petek in soboto bo sončno in vroče. V soboto bo zapihal jugozahodni veter, proti večeru v gorskem svetu zahodne Slovenije ni izključena kakšna nevihta.
rrj MESNI CENTER
KOPER Ulico 5. mojo MHM) Koper
NOVO V KOPRU: NAJBOLJŠE SLOVENSKO MESO NA ENEM MESTU
V Kupru smu udp-rti MESNI CENTER AVE /. bLigulu ponudbo mesa, mesnih ijodelkuv m :/de) kov i/, programa AVE GRILL. Skupin j Panvila ¿cdfUÏUjt Î3 podjmj, ki n admirai« cclwnn rcprcdtikcii*ko vcri&o, od pridelave žit, lïjc živali d o končnega mesneja izdelka. 90-]crnii tradiciji se odraia itidi v certifikatih vLije kakottmi m rejo pištančjtga in svinjskega men.
CliVAPClCl NA PA1-ČK1
SMO?
SVINJSKA REBRA brc? fcioic
AKCIJA 16.7. - 2.8.2012
Jhupirta
nvita
KUPON
-10%
pri iuku|™ ici cu iü ifirs Mili
jzddküh Ja MÍÚÍÍ
PHP!
JHCIÚKt,
L'tkca Ismail. 1"+. knpri
B
zda - Prva zaporna kazen
Duhovnik William Lynn obsojen zaradi prikrivanja pedofilije katoliških duhovnikov
PHILADELPHIA - Duhovnik William Lynn iz nad-škofije Philadelpia je v torek zaradi prikrivanja pedofilije katoliških duhovnikov dobil zaporno kazen v trajanju od najmanj treh do največ šest let. S tem je postal prvi dostojanstvenik Cerkve, ki mora v zapor ne zaradi spolne zlorabe otrok, ampak zaradi prikrivanja zlorabe drugih duhovnikov. Lynn je bil od leta 1992 do leta 2004 tajnik kongregacije za duhovščino pri kardinalu Anthonyju Bevilacqui. Na tem položaju je imel dostop do vseh informacij o spolnih zlorabah otrok v nadškofiji. Kardinal, ki je bil Lynnov nadrejeni, se je upokojil leta 2003, v zadnjih letih življenja pa je bolehal za demenco in rakom. Umrl je januarja letos.
Tožilci so zato obtožili Lynna, ki pa je po besedah odvetnikov skušal pomagati žrtvam in je kardinala opozarjal na zlorabe. Tožilstvo je nadškofijo z 1,5 milijona verniki preiskovalo zadnjih deset let in sodni proces je pokazal, da je bil za pometanje spolnih zlorab pod preprogo v bistvu najbolj odgovoren kardinal Bevilacqua. Med drugim je Lynnu leta 1994 ukazal, naj uniči seznam duhovnikov, ki so bili obtoženi spolnih zlorab.
A ker je kardinal že umrl, je Lynn ostal najvišji predstavnik nadškofije, ki so ga lahko preganjali. Sodnica Teresa Sarmibna je ob izreku kazni povedala, da je duhovnik omogočal pošastim v duhovniški preobleki uničevanje otroških duš in je dobro vedel, kaj je prav, vendar pa je ravnal narobe.
Porota ga je junija spoznala za krivega ogrožanja dobrobiti otrok, za kar mu je grozila kazen od treh let in pol do sedem let zapora. Porota ga je oprostila ene točke ogrožanja dobrobiti otroka in točke zarote pri skrivanju zlorab. Šlo je za primer duhovnika Edwarda Averyja, ki je že leta 1994 spolno napadel mladoletnika, Lynn pa je vedel, da so ga leta 1999 premestili v drugo faro, kjer je napad ponovil.
Avery je bil za svoje dejanje obsojen in je dobil zaporno kazen od dveh let in pol do pet let zapora. Skupaj z Lynnom je bil obtožen tudi drugi duhovnik James Brennan, vendar pa se porota ni mogla zediniti glede obtožnice, je pa tožilstvo napovedalo ponovno vložitev obtožnice.
Sodni proces, ki je zaradi prekrivanja spolnih zlorab spravil v zapor doslej najvišjega predstavnika Katoliške cerkve v ZDA, je razkril grozljive primere zlorabe zaupanja. Pričali so odrasli, ki so bili nekoč žrtve. Med njimi moški, ki ga je kot osemletnega posilil duhovnik, h kateremu ga je po pomoč in tolažbo poslala mama potem, ko je fanta pred tem posilil družinski prijatelj.
Nekdanji semeniščnik je pričal, da ga je duhovnik posiljeval skozi vso srednjo šolo v gorski koči, nuna pa je podala izpoved o posiljevanju s strani duhovnika, ki je to storil tudi dvema njenima sorodnicama. Lynnovi odvetniki so napovedali pritožbo na izrečeno kazen, ker je višja od kazni za Averyja, ki je zlorabljal otroke. (STA)
Duhovnik William Lynn	ansa