Poštnina plačana ▼ gotovini« Leto XXII., št. 231 Ljubljana, četrtek 2. oktobra 1941XIX Cena cent. 70 CJpravntStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. fnseratnl oddelek: Ljubljana, Pucd-nijeva uL 5. • Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. ptrrj UČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kr. Italije ln inozemstva ima Unione PnbbHcftžk Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate ueeečno L. 12.—> za Inozemstvo pa L. 20.— (Jrednldtvo: LJubljana, Pucclnijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicltA di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitš italiana S. A, Milano Važni sklepi ministrskega sveta Olajšave za slovenske dijake na italijanskih univerzah - Posebne ugodnosti za italijanske učitelje v novih pokrajinah — Avtonomna cestna ustanova za Ljubljansko pokrajino — Uvedba družinskih doklad za delavstvo — Nacionalizacija industrijskih podjetij pod sek-vestrom — 250 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj — Znižanje davčnih bremen za kmete v goratih pokrajinah — Nova tiskovna ustanova Rim, 1. okt. s. Zasedanje ministrskega ■veta se je včeraj pod vodstvom Duceja nadaljevalo. Ministrski svet je sprejel vrsto ukrepov, ki se tičejo rednih upravnih poslov, poleg tega pa še mnogo drugih. Tako je na predlog prosvetnega ministra sprejel zakonski načrt o ustanovitvi posebne kmetijske fakultete pri vseučilišču v Palermu. Sprejet je bfl tudi posebni načrt zakona, ki se nanaša na takse, ki jib bodo plačevali slovenski študentje, ki bi z nepopolne ljubljanske medicinske fakultete prešli na medicinske fakultete drugih vseučilišč v državi. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt s katerim preide v državno last in upravo šest večinoma ženskih vzgojnih zavodov in šol, ki so bile doslej podrejene rimski guvernerski oblasti. Sprejet je bil tudi zakonski načrt, ki se nanaša na gospodarski položaj vodilnega in učiteljskega šolskega osebja, ki je določeno za priključeno ozemlje. Šolskemu osebju bodo zagotovljene primerne plače in določena stalnost, kolikor bodo nameščeni na bivšem jugoslovenskem ozemlju, ki je bilo priključeno Italiji. Priznane jim bodo s tem dekretom tudi druge položajne olajšave. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se glasbena akademija fašističnih mladinskih organizacij v Rimu spremeni v glasbeni konservatorij. Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet zagonski načrt, ki določa posebne kredite za obnovo privatnih hiš, ki so bile razdejane v Montonu in drugih krajih zasedenega francoskega ozemlja v času vojne s Francijo in za porušenje privatnih poslopij, kolikor bo potrebno za obnovo javnih stavb na otoku Krfu in na drugih zasedenih Jonskih otokih. S posebnim zakonskim dekretom so bili določeni tudi krediti za gradnjo porušenih in za popravila poškodovanih poslopij na področju Marsice, kjer je bilo prebivalstvo prizadeto zaradi potresa in poplav. Ministrski svet je sprejel nadalje zakonski načrt s katerim se ukine nacionalni zavod za občinska javna dela. Ta zavod je bil ustanovljen leta 1919. Spočetka je razvil veliko delovanje, ki pa se je pozneje pričelo omejevati tako, da nazadnje ni imel več posebnega pomena. S posebnim zakonskim načrtom se spreminja teritorijalna kompetenca cestnih oddelkov v Trstu in Jacinu ter ustanavlja poseben oddelek v Zadru. Avtonomni cestni ustanovi se poveri skrbstvo za ceste v ljubljanski, reški zaderski, splitski in kotorski pokrajini, kolikor bodo proglašene za državne. Na predlog ministrstva za kmetijstvo in gozdove je bil na seji sprejet zakonski dekret, po katerem se bo s posebnimi nagradami pospeševalo pridelovanje žita, rži in ječmena. S posebnim zakonskim načr-tem bodo v času vojne uredili produkcijo, razdeljevanje in potrošnjo drv in oglja. Dekret določa, da bodo marale vse žage gozdni milici prijaviti svoje potrebe in svoje zaloge. Nadalje je bila s posebnim zakonskim načrtom razširjena na pokrajinske kmetijske konzorcije, kolonizacijske ustanove, kmečke zadruge in druge kmečke gospodarske ustanove pravica, da z državno pomočjo najamejo posojila, ki se bodo obrestovala po 2 in pol odstotka m ki jih potrebujejo za svoje kmetijske naprave. Na predlog prometnega ministra je bil poleg drugih sprejet načrt zakona, po katerem se bodo izdale spominske znamke ob priliki dvatisočletnice rojstva Tita Livija. Na predlog ministra za korporacije so bile razširjene posebne družinske doklade za delavce na Ljubljansko pokrajino, na ozemlje, ki je bilo priključeno reški pokrajini in na pokrajinske dalmatinske guber-nije. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se bolniško zavarovanje v Julijski Krajini in v Tridentski pokrajini spravi v sklad z razvojem socialnega skrbstva v zadnjih 15 letih. Sprejet je bil tudi poseben zakonski načrt o nagradah za mineraloška raziskovanja. Določene so bile tudi posebne odredbe za omejitev potrošnje plina. Na osnovi konzuma v mesecu aprilu tega leta se bo konzum plina kolikor je segel preko 2.000 kubičnih metrov na mesec, blokiral. Za vsak kubični meter plina nad to količino bo predpisan poseben prispevek v znesku 8 lir. Ti prispevki se bodo stekali v državno blagajno. Na seji je bil sprejet tudi važen zakonski načrt o nacionalizaciji industrijskih podjetij. Po tem načrtu bo lahko država prepustila italijanskim zavodom in ustanovam industrijska podjetja, za katere je bil predlagan sekvester na osnovi vojnega stanja. S posebnim zakonskim načrtom se pooblašča fašistični nacionalni zavod za socialno skrbstvo, da določi za posojilo za ljudske stanovanjske hiše 250 milijonov lir, ki bodo razdeljena med avtonomne fašistične zavode za ljudska stanovanja. Sprejet je bil tudi načrt dekreta, ki v smislu dekreta z dne 3. decembra t. 1. s strožjimi sankcijami prepoveduje odtujitev m izvažanje platine, zlata, srebra, biserov ta drugih dragocenih kamnov Nadalje Je bil sprejet zakonski načrt o ukinitvi ali znižanju unificiranih kmetijskih davčnih bremen v prilog delodajalcem in delavcem na višje ležečih in zato manj donosnih zemljiščih. Po tem načrtu se bodo ta bremena odpravila za zemljišča z nad 800 m nad-psorske višine ter znižala na 50 odstotkov za zemljišča v višini od 400 do 800 m nad morsko gladino, kolikor je njihov donos slabši. Te olajšave se bodo uvedle leta 1942, za leto 1941 pa bodo priznane za dve šestini celotnega zneska enoletnih olajšav. Na predlog ministra za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt z določbami o Izkoriščanju del, Id po avtorskem pravu pripadajo podanikom sovražnih držav. Sprejet je bil tudi zakonski načrt o ustanovitvi italijanske gledališke ustanove xa ljudsko prosveto. S tem zakonskim načrtom naj bi se pospešilo gledališko delovanje v smislu navodil ministrstva za ljudsko kulturo. S posebnim zakonskim na- črtom je bilo določeno podaljšanje opredelitve hotelov, penzionov m javnih lokalov v vsej državi. Opredelitev se bo uveljavila 6 mesecev po vojni. Končno je bil sprejet zakonski načrt s katerim se izpremeni zakon lz leta 1940 o tiskovni ustanovi. Z novimi določili bo ustanova vzposobljena za izvajanje novih nalog na področju nacionalne propagande preko tiska. Ustanovi bo priznana pravica izdajati in upravljati dnevnike ln periodične liste taKo v posameznih pokrajinah v državi kakor tudi v tujim. Seja ministrskega sveta se je zaključila ob 12.30. Velika borba za Krim Na ožini pri Perekopu so nemške čete prodrle v sovjetsko obrambno črto — Naraščajoča ofenziva proti Harjkovu Rušenje petrograjskih utrdb se nadaljuje z vso jakostjo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Napadalne operacije vzhodno od Dnjepra potekajo slej ko prej uspešno. Vzhodno od Dnjepropetrovska je zavzela neka oklopna divizija v presenetljivem sunku več sovražnih baterij. Severno odtod je zadela druga oklopna divizija na sovražne oklopne sile ter uničila 45 izmed 80 sovjetskih tankov. Ostanek je bil pognan beg. Bojna letala so napadla v noči na 1. oktober vojaške naprave v Moskvi. V borbi proti Angliji je bombardiral močnejši oddelek bojnih letal ladjedelniško središče v New Castleu. V dokih in ladje-delniških napravah so nastali mnogi požari in močne eksplozije. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti vojaško-važnim napravam ob angleški vzhodni obali in na škotskem. Neka trgovska ladja s 1500 br. reg. tonami je bila potopljena. V severni Afriki so napadla nemška bojna letala dne 30. septembra z dobrim učinkom angleška taborišča pri Tobruku. Angleški bombniki so metali v posled-nj noči rnšilne in zažigalne bombe na stanovanjske okraje v raznih mestih ob Nemškem zalivu in obali Vzhodnega morja. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Več stanovanjskih hiš je bilo porušenih ali poškodovanih. Posamezna letala, ki so skušala napasti Berlin, so bila prisiljena k povratku. Nočni lovci, protiletalski in mornariški topovi so sestrelili tri sovražna letala. & Stockhohn, 1. okt. d. Na vseh odsekih vzhodnega bojišča se nadaljujejo borbe v nezmanjšanem ohsegu. Skrajno južno vojno prizorišče je še vedno na Krimski ožini pri Perekopu, kjer so nemške čete vsekale vrzeli v sovjetsko-ruske obrambne črte, ki branijo pristop na Krimski polotok. Obenem uničuje nemško letalstvo na polotoku samem sovjetske koncentracijske točke ter prometne zveze. Vzhodno od Poltave se razvija nemški prodor proti Harjkovu s čim dalje močnejšimi silami, ki so bile ponovno ojačene z oddelki, sproščenimi po veliki uničevalni bitki vzhodno od Kijeva. Operacije na srednjem bojišču imajo značaj posameznih krajevih borb med pehoto in tankovskimi oddelki, vendar pa se dispozicije sil v tem odseku niso mnogo iz-premenile. V borbi za Petrograd nemški oddelki z nezmanjšanimi silami postopno uničujejo široki obrambni sistem okrog mesta. Mnoge vrzeli, ki so jih izsekale nemške pionirske čete v ta sovjetski obrambni sistem s sistematskim uničevanjem posameznih bunkerjev, skuša sovjetsko poveljništvo sproti zamašiti z dokaj močnimi napadi svojih tankov ne glede na silno obrabo materiala in velike žrtve, ki pri teh poizkusih črpajo sovjetsko-ruske rezerve, v kolikor z njimi petrograjska obramba še razpolaga. Nemško letalstvo neprestano bombardira utrdbe, zbirališča čet ter sovjetsko-rusko bro-dovje. Na finskem bojiščn so finske čete med Ladoškim in Oneškim jezerom po ogorčenih borbah znova pridobile na terenu ter zasedle več krajev na ožini med obema jezeroma. Bern, 1. okt. u. Ne glede na znane dogodke na bojišču moskovska vojna poročila neprestano poudarjajo svojo vsakdanjo trditev: Naše čete še nadalje bi je jo sovražnika na vsej fronti. Neuradne vesti iz Moskve pravijo, da povsod dežuje že nekoliko dni nepretrgoma in da se čete oblegovalcev okoli Petrograda potapljajo v lužah in blatu, vendar se boj nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in nemški tanki še vedno operirajo tudi na tem ozemlju Po ruskih poročilih so nemške oklopne čete že dvakrat prodrle skozi ruske postojanke, toda bra-niteljl so jih vselej odbili in pognali nazaj. Podrobnosti ni mogoče kontrolirati, ker z nemške strani nimamo o tem poročil, iz ruskih vesti pa se dobiva vtis, da je nemška taktika ostala vedno enaka ter obstoja v tem, da nemško vrhovno poveljništvo ne dovoljuje nasprotniku nikakega odloga ta oddiha. Nemci so prepričani, da bodo z neprestanimi napadi izčrpali nasprotnika moralno in fizično ter da se bo moral Pe- , trograd naposled predati brez posebnih izgub za Nemce, ki pa so seveda tudi neizogibne. Na osrednjem bojišču uporablja maršal Timošenko svoje čete za posamezne protinapade, v južnem odseku pa skuša maršal Budjoni zbrati dovoljne čete, da se upre prodiranju sovražnika in da zlasti obrani mesto Harikov. Obrambna dela okoli tega mesta se z mrzlično naglico izpopolnjujejo ta zdi se, da je vse prebivalstvo mobilizirano v ta namen. Pri teh delih, ki se vrše nepretrgoma noč in dan, se uporabljajo moški vseh starosti. Doslej ni znana niti najmanjša podrobnost o tem, katero črto si misli rusko vrhovno poveljništvo izbrati za odločilni odpor, vendar se zatrjuje, da bo maršal Budjoni predvsem izvršil vse za obrambo Kavkaza. Po ruskih vesteh divja sedaj boj zlasti za Krim, kjer general Rundstedt po kretskem vzorcu uporablja padalce ter prevaža napadalne čete s transportnimi letali. Rusko poveljništvo se poslužuje pri teh bojih posebno organiziranih oddelkov za uničevanje padalcev, tako, da na različnih točkah polotoka vrve živahne bitke. Zlasti hudi boji so v teku pri Perekopu. Vso preteklo nedeljo so Nemci silovito napadali prehod na polotok Krim. Nemška poročila o teh akcijah so zelo skromna zato si ni mogoče ustvariti o njih jasnega pregleda. Mednarodni vojaški kritiki smatrajo, da se bo protisovjetska ofenziva nadaljevala še nekoliko tednov, ne glede na vse vremenske okoliščine in smatrajo, da je s tem izpostavljeno veliki nevarnosti, petrolejsko ozemlje ob Kaspiškem morju. Veliko vprašanje je, kako bi še lahko deloval orjaški ruski vojni ustroj, ako bi bila naenkrat odrezan od petrolejskih vrelcev in petro-lejske industrije v Bakuju. Kavkaz proizvaja 31 milijonov ton petroleja, torej pretežni del 35 milijonov ton, petrolejske proizvodnje vse Sovjetske zveze. Vojna požira približno po 2 milijona ton na mesec, k temu pa je treba prišteti Se notranjo potrebo, zlasti motoriziranega poljedelstva. Bern, 1. okt. d. Vojaški sotrudnik švicarskega lista »Nazional-Zeitung« piše v splošnem pregledu vojaškega položaja na vzhodnem bojišču, da so morale v petro-grajskem odseku nemške čete, ki so že večkrat prodrle v utrdbeni pas okrog mesta, pod pritiskom sovjetskih oklopnih oddelkov zopet zapustiti svoje najsprednejše postojanke. Sovjetska vojna mornarica igra še vedno zelo močno vlogo na Baltiku in okrog Petrograda in je njen vpliv občuten zlasti še sedaj, ko je bilo tudi sovjetsko letalstvo ojačeno z eskadrilami britanskih letal. S finskega bojišča Berlin, 1. okt. d. O razvoju operacij na finskem boiišču poročajo s pristojnega finskega vojaškega mesta, da so se 28. in 29. septembra finske čete prebile zopet globlje skozi sovjetsko obrambo med Ladoškim in Oneškim jezerom. Finske čete so zasedle več vasi, ki so jih ogorčeno branili vojaki rdeče vojske. Sovjetske čete so ponovno zaman skušale ustaviti finsko napredovanje s silovitimi protinapadi, ki pa so bili vsi odbiti z izredno hudimi izgubami za sovražnika. Na nekem odseku je finska divizija po borbah naštela nad 500 mrtvih sovjetskih vojakov. Finci so uplenili mnogo vojnega materiala. Na Ladoškem jezeru so finske čete okupirale še poslednji otok, ki je bil v rdeči posesti. Nemški letalski napadi Berlin, 1. okt. s. V ponedeljek so nemške letalske sile na Ladoškem jezeru potopile sovjetsko 500-tonsko tovorno ladjo ter hudo poškodovale dve nadaljnji ladji s skupno 1.800 tonami. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so večje letalske sile znova intenzivno posegle v borbe na tleh. Okrog Harjkova so bili razdejani celi odseki železniških prog. Razdejanih in poškodovanih je bilo med drugim 33 vlakov. Na istem odseku je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 12 sovjetskih letal. Nadaljnjih 6 pa je bilo uničenih na napadenih ruskih letališčih. Gostija v ameriškem poslaništvu v Moskvi New York, 1. okt. d. Ameriški radio poroča iz Moskve, da sta ameriški poslanik Nove izgube angleške mornarice in letalstva Ena ladja poškodovana, druga potopljena — Pet angleških letal sestreljenih Glavni stan Oboroženih Sil je izdal dne 1. oktobra naslednje uradno poročilo št. 486: V severni Afriki so naša letala z uspehom bombardirala britanske položaje in skladišča v Marsa Matruhu. Nemška letala so napadla in zadela sovražno ladjo na morju ter so metala bombe na pristaniške naprave v Tobruku. Razen tega so sestrelila eno letalo tipa Blen-heim, ki je skušalo napasti neko našo trgovsko ladjo. Sovražna letala so izvršila polete nad Bengazi in nad Tripolis, kjer so poškodovala nekoliko cest ter bivališč. Eno izmed napadajočfh letal se je v plamenu zrušilo v Tripoiisn. drugo pa v Bengaziju. V vzhodni Afriki so naši oddelki z uspehom izvršili drzne izvidniške akcije v sovražne črte. Včeraj popoldne je bila skupina 7 lovcev, ki Je v strmem poletu napadala neko letalfšče na Siciliji, presenečena od treh naših lovcev, ki so sestrelili eno sovražno letalo. Pilot slednjega se je s padalom vrgel v morje pri rtu Scarpia. Naše letalo Rdečega križa, ki je bilo poslano, da reši britanskega letalca, je bilo napadeno od 7 Hurricanov. Naša lovska skupina, ki je križarila, Je z bliskovito naglico napadla sovražnika ter prinesla pomoč ogroženemu našemn letalu. Pri tem je sestrelila dve sovražni letali. Britansko brodovje Je po hudih udarcih, ki mn jib je prizadelo naše letalstvo in ki so bili omenjeni v izrednem poročilu št. 484, pretrpelo v tekn svojega nmika proti Gibraltarju nove škode. Te so povzročile naše podmornice, ki so operirale v onem delu^ morja, ki so ga morale prepluti britanske ladje. Pet naših podmornic jih je napadlo ter z gotovostjo potopilo vsaj eno sovražno ladjo. Odmevi letalskega uspeha v Sredozemlju MOnakovo, 1. okt. s. O bitki na Sredozemlju poročajo monakovski listi na prvih straneh in objavljajo z velikim poudarkom italijansko izredno poročilo ter podrobnosti o poteku akcije. »Miinchner Neueste Nachrichten« pišejo, da italijanski uspeh nepobitno dokazuje, da Anglija resnično nima več v rokah oblasti nad Sredozemljem, kadar se drzne v presledkih dveh ali treh mesecev dokazati, da močno zaščiteni konvoj lahko pride skozi nevaren prehod. Mnogo bolj važno kot potopitev trgovskih ladij s tovori je to, da se onesposobijo za borbo bojne ladje, ki konvoj soremljaio. Bratislava, 1. okt. s. Tudi tukajšnji listi objavljajo na prvih mestih vesti o sijajni zmagi italijanskih letalskih sil na Sredozemskem morju- Listi podrobno opisujejo akcije italijanskih torpednih letal. Obenem objavljajo tudi poročilo o junaškem odporu posadke v Uolkefitu, ki je trajal, dokler posadka ni izčrpala vsa svoja obrambna sredstva. Bogota, 1. okt. s. Posebno poročilo italijanskega vrhovnega poveljništva so tukajšnji listi objavili pod velikimi naslovi. V svojih komentarjih opozarjajo na sijaino zmago italijanskih letalskih sil in na silni udarec, ki je bil prizadejan angleškemu vojnemu brodovju. Japonska ofenziva v Hunanu in Kiangsiju Japonci so obkolili glavno mesto hunanske pokrajine cangšo Sanghaj, 1. okt. d. Od pretekle sobote dalje se na vsej fronti v severnem delu pokrajine Hunan bijejo ogorčene borbe med kitajskimi in japonskimi četami. Japonske čete neprestano napadajo ob močni podpori svojega letalstva. Le na posameznih točkah je kitajskim četam uspelo zadržati silni japonski naval. Boji se še vedno bijejo v okolici Cangše. Tokio, 1. okt. s. Vesti s fronte v Hunanu poročajo, da so japonske letalske sile napadle 60.000 mož vojske, pripadajoči k vladnim četam Cungkinga. Japonska letala so uničila 500 ladij z vkrcanimi četami, 300 vagonov in 7 mostov, in sicer v teku bojnega pohoda, v katerem je bil zavzet Cang. Japonsko letalstvo je razen tega hudo poškodovalo kitajske položaje in mnoga mesta ter utrdbe. Od pričetka operacij v Hunanu so kitajske čete izgubile 18.000 mož, ki so padli na bojišču, in nad 13.000 ujetnikov. Kitajci so vrgli v boj 30 divizij s 600.000 možmi, da bi zaustavili japonsko napredovanje. Kanton, 1. okt. (Domei.) Kakor se je zvedelo iz kitajskega vira, je kitajski general Canghungkai, poveljnik 7. kitajskega vojaškega področja, nepričakovano prispel v glavno mesto pokrajine Kvangtung, da bi prevzel vodstvo obrambo te pokrajine na bojni črti, ki teče vzdolž Zapadne reke. Na področju, kjer si bo kitajski general prizadeval organizirati novo kitajsko obrambno črto, je svet zelo hribovit, da predstavlja ugodne naravne ovire. V pokrajini Hunan uničujejo japonske čete v neprestanih borbah posamezne otoke kitajske obrambe. Posamezni kitajski oddelki, ki so bili popolnoma izolirani in ki najbrže še ne vedo, da so japonske čete zasedle glavno mesto te pokrajine Cangšo, s© se spustile na tem področju celo v posamezne ofenzivne operacije. Vsi oddelki, ki so poizkušali napade, so bili obkoljeni in uničeni. Japonski oddelki, ki se bore v pokrajina Kiangsi, so dosegli mesto Fengsta, ki je 50 km zapadno od glavnega mesta te pokrajine Nančanga. Sanghaj, 1. okt. d. Poročila iz Cungkinga še vedno trdijo, da kitajske čete drže Cangšo. Po teh poročilih, so tamkajšnja kitajske čete dobile povelje braniti Cangšo do zadnjega ne glede na žrtve. Kitajska poročila trdijo, da so japonske čete še vedno 12 km oddaljene od Cangše v severni smeri ta 15 do 20 km v severnovzhodni in vzhodni smeri, priznavajo pa da je Cangša popolnoma obkoljena in da se bijejo borbe v notranjosti japonskega obkolitvenega pasu. Ujeta kitajska generala Peking, 1. okt. d. V teku očiščevalnih operacij, ki so jih japonske čete izvedle včeraj na južnem delu pokrajine Šansi, sta bila ujeta vrhovni poveljnik kitajske .9. armade general Mušim ter šef njegovega generalnega štaba. Nadalje je bil ujet tudi komandant 43. kitajte armade general Vangkešin. • Kitajski napad na železnico v Indokini Hanoi, 1. okt. Domei. Petnajst kitajskih vojakov je prekoračilo severno mejo Indo-kine ter ustavilo vlak na progi med krajema Laoki in Hanoi. Pri napadu na vlak je bil neki potnik ubit vojaki pa so pokradli nekaj blaga. Preden so kitajski vojaki zbežali nazaj preko meje, so pretrgali železniško progo. Japonski konzul o položaju v Vladivostoku Tsuruga, 1. okt. (Domei.) Japonski generalni konzul Taiji Senda v Vladivostoku, ki se je v Tsurugi izkrcal na japonskih tleh, je po prihodu izjavil, da vlada v sovjetsko-ruski luki na Daljnem vzhodu Vladivostoku vojno ozračje. Po mestu je mogoče videti veliko število sovjetskih vojakov v popolni bojni opremi. Japonski generalni konzul je še pripomnil, da vladajo po sklenitvi nevtralnostne pogodbe s Sovjetsko zvezo izvrstni odnošaji tako med Japonci in sovjetskim prebivalstvom, kakor tudi med sovjetskimi osebnostmi. Letalski boji na zapadu Eierlin, 1. okt. d. V noči na sredo je večje število angleških bombnikov napadlo razna mesta ob Nemškem zalivu ter ob Vzhodnem morju. Kakor javljajo davi s pristojnega mesta v Berlinu, so rušilne bombe, ki so jih britanska letala vrgla na stanovanjske okraie, kakor tudi zažigalne bombe povzročile razdejanja in poškodbe na stanovanjskih poslopjih ter zahtevale med civilnim prebivalstvom tudi žrtve na mrtvih in ranjencih. Posamezna letala, ki so poizkušala napasti Berlin, so bila od ognja protiletalskega topništva prav kmalu prisiljena k umiku. Eno sovražno letalo je bilo od protiletalskega topništva sestreljeno. Berlin, 1. okt. d. V noči na sredo so močnejše skupine nemškega letalstva napadle važno oskrbovalno luko ob vzhodni obali Anglije. Napad je bil izvrSen v več zaporednih valovih. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Berlinu, poročajo prve od napada vrnivše se nemške letalske posadke, da je bil napad izvršen pri dobri vidljivosti. Letalci so opazovali več požarov in eksplozij. Nadalje je nemško letalstvo pre- v Moskvi Steinhard in britanski poslanik Stafford Cripps včeraj v ameriškem poslaništvu priredila informativno recepcijo, ki ji je sledil nato dine, kateremu je prisostvovalo 200 oseb. teklo noč bombardiralo še dve drugi mesti na škotskem. Stockholm, 1. okt. d. Kakor poročajo iz Londona, javlja jutranje poročilo britanskega letalskega ministrstva, da je nemško letalstvo preteklo noč dokazalo zelo veliko aktivnost nad Veliko Britanijo. Britanski komunike pravi, da je bil zelo močan napad izvršen na neko industrijsko mesto na severnem delu otočja, kfer je bila povzročena gmotna škoda. Britansko letalsko ministrstvo tudi objavlja, da so britanska letala s svoje strani preteklo noč napadla nemška mesta ob Baltiku in Berlin. Vojna na morju Berlin, 1. okt d. Preteklo noč so nemška borbena letala za polete na veliko daljavo napadla pred Dovrom angleški ladijski konvoj. Sovražnikove ladje so takoj poiskale zavetje ob britanski obali. Nova portugalska ojačenja na Azorih Lizbona, 1. okt. d. V torek je s parnikom »Carvalho Araujo« odšel lz portugalske prestolnice nov transport portugalskih pionirskih čet in pehote. Čete so namenjene ojačenju portugalske posadke na Azorih. Seja bolgarske vlade Sofija, 1. okt d. Snoči objavljeno službeno poročilo pravi, da se je bolgarska vlada snoči ob 17. sestala k seji, na kateri je obravnavala tekoče zadeve. Chtirchillove izjave v spodnji zbornici o vojaškem in političnem položaju Rim, 1. odet s. Že nekaj časa so z velikim pompom napovedovali izjave, ki naj bi jih angleški ministrski predsednik podal v spodnji zborne cd o siplošnem vojnem položaju in posebej o stališču Velike Britanije do Sovjetske zveze. Te izjave je ministrski predsednik podal včeraj na seji spodnje zbornice. Churchill je ne glede na izraze napačnega in neutemeljenega optimizma o bitki na Atlantskem oceanu podal poročilo o vojnem položaju, ki je napravilo precej neugoden vtis. Kar se tiče pomoči in prispevkov Anglije in Zedinjenih držav Sovjetski Rusiji, je Churchill dejal: »Britanski in ameriški delegati pri razgovorih v Moskvi so sedaj točno poučeni o tem, kar lahko od meseca do meseca od danes dalje damo Rusiji. Dodati" moram takoj, da bo moral angleški narod dopri- nesti izredno resne žrtve in prestati skrajne napore, Zedinjene države pa zgraditi ogromne tovarne in docela preurediti svoje naprave, če naj se Rusija usposobi, da ostane trajno na terenu kot vojna sila prvega reda.« Churchill je napovedal bližnjo objavo ^»lojalnega zavezništva, sklenjenega med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo na eni ter Iranom na drugi strani«. Churchill je dejal, da bo »iranski narod v nadaljnjem razvoju vojne angleški zaveznik« I javil je nadalje: »Zima nam ne daje ni-kakega jamstva, da se bo nemški pritisk »manjšali. Nasprotno moramo pričakovati, da bodo v prihodnji pomladi nastale na Vzhodu hude borbe, mnoge hujše kakor so bile doslej v tej vojni. A ne samo to, marveč pojavila se bo tudi v vseh oblikah nevarnost invazije. Finski odgovor Angliji Helsinki, 1. okt. s. Ta teden bo ministrski svet sestavil odgovor Finske na uradno britansko noto. Odgovor bo sporočen javnosti. Za sedaj naglašajo odgovorni politični krogi, da je Velika Britanija dva meseca molče dopuščala prodiranje finskih čet preko stare rusko-finske meje iz leta 1939 ter se je šele sedaj, ko je sovjetski orjak v nevarnosti in ko se Rusi ne morejo več posluževati murmanske železnice, odločila, da žigosa neko namišljeno finsko poželjivost po tujem ozemlju. Politični krogi naglašajo, da je bila Finska kljub svojemu iskrenemu prizadevanju za ohranitev miru in boljših odnošajev s svojo vzhodno sosedo npadena od SSSR. Pri tem je boljševizem pokazal popoln nedostatek vsakršne politične morale ter smisla za mirno sožitje med evropskimi narodi, V ostalem je Finska zašla v vojni proti svoji volji ter mora sedaj izbrisati posledice onega krivičnega pakta ki se imenuje moskovski mir iz marca meseca 1. 1940. Protest Švice v Londonu Bern, 1. okt. d. švicarsko zunanje ministrstvo je včeraj objavilo naslednji komunike: švicarskemu poslaniku v Londonu je bilo naročeno, naj takoj protestira zaradi hude kršitve nevtralnosti švicarskega zračnega prostora, ki ga je zakrivila v noči med 28. in 29. septembrom petdesetorica britanskih letal, kar je sprožilo energično reakcijo švicarskega protiletalskega topništva. Predsednik dr. Hacha pri generalu Heydrichu Praga, 1. okt. d. Včeraj dopoldne je državni predsednik dr. Hacha vrnil obisk namestniku državnega protektorja, generalu Reichardu Heydrichu. Pri tej priliki je namestnik državnega protektorja državnemu predsedniku dr. Hachi v daljšem razgovoru obrazložil svoje stališče glede zadnjih dogodkov, kakor tudi nujnost ukrepov, ki so bili podvzeti v interesu varnosti in reda v protektoratu in v prvi vrsti za obrambo delovnega ljudstva. Razgovori se bodo nadaljevali. Kot eden izmed nadaljnjih ukrepov v navedenem smislu je bila objavljena ustanovitev posebnega »izrednega gospodarskega poveljništva« pri nemških policijah v Pragi in Brnu. Naloga te gospodarske policije bo zatirati vsa dejanja, ki lahko motijo ali pa ogražajo gospodarsko življenje. To velja zlasti še za vse nedo-statke, ki bi se pokazali v oskrbi z živežem. Baron Neurath na oddihu Berlin, 1. okt. d. Državni protektor za češko in Moravsko, baron v. Neurath, se sedaj mudi na oddihu na svojem posestvu v Wiirtenbergu. Nemško zunanje ministrstvo pripominja k objavi te informacije, da so s tem zavrnjene iz Moskve razširjene trditve, v katerih je govora o aretaciji državnega protektorja. Italijansko-madžarski trgovinski sporazum Budimpešta, 1. okt. s. Zadnje dni je tu zasedal italijansko-madžarski mešani trgovinski odbor. Razpravljali je o trgovinskem in blagovnem prometu med obema državama v letu 1941-1942. V soboto zvečer sta predsednika obeh delegacij senator Ame-deo Giannini in pooblaščeni minister Nickl podpisala zaključni protokol o delu odbora ter še nekaj drugih dokumentov. Turško-angleški trgovinski sporazum Sofija, 1. okt. d. Po semkaj dospelih informacijah je turška vlada podpisala nov trgovinski dogovor z Veliko Britanijo. Po novem trgovinskem dogovoru bo Turčija dobavila Veliki Britaniji za 4 milijone turških funtov vsakovrstnega živeža. Trgovinske pogodbe Švice Bern, 1. okt. s. Zvezni svet je odobril novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo in Slovaško. Nobenih izprememb v argentinski vladi Buenos Aires, 1. okt. d. V pooblaščenih argentinskih krogih demantirajo govorice, da bi bila argentinski vojni in pravosodni minister odstopala zaradi protestov, ki jih je na Vlado naslovil general Zuloaga zaradi varnostnih ukrepov na argentinskih letalskih oporiščih. V pooblaščenih argentinskih krogih poudarjajo da uživata vojni in pravosodni minister popolno zaupanje podpredsednika Castilla, Kontrola Židov v Parizu Pariz, 1. okt. sl Od 1. oktobra naprej bodo za dolejčen čas ped kontrolo vsi francoski in tuji židje, ki bivajo v Parizu in so nad 15 let stari. Morali se bodo v manjših skupinah po abecednem redu javljati policiji, kjer jih bodo strogo izprašali. Strcge kazni so zagrožene za tiste, ki se ne bodo prostovoljno podvrgli temu siiste- kontrofte. Trpljenje italijanskih beguncev iz Irana Carigrad. 1. okt. s. Poslanik Petrucci in drugi Italijani, ki so danes prispeli v Carigrad, so podali nadaljnje podrobne podatke o postopanju z Italijani, ki so živeli v Teheranu. V zadnjih dneh so doživeli italijanski državljani v Teheranu in člani italijanskega poslaništva naravnost dramatične dogodke. Angleži so jih vedno znova skušali prevariti z vestmi, ki so bile včasih alarmantne, včasih pomirljive, da bi člani italijanske kolonije odpotovali iz Teherana zase, osebje poslaništva pa zase, tako da pripadniki italijanske kolonije ne bi bili pod kontrolo italijanskih oblasti. Angleško poslaništvo v Teheranu se je izgovarjalo, češ da ni pristojno za to, da bi organiziralo težko potovanje, ter je vedno znova našlo še celo vrsto drugih izgovorov, da bi le doseglo svoj cilj. Angleške intrige niso uspele edinole zaradi posredovanja japonskega in drugih nevtralnih poslanikov, ki so uvideli, kaj čaka italijansko kolonijo na sovražnih tleh, če jo nihče ne bo branil, posebno pa zaradi odločnega nastopa italijanskega poslanika, ki ni hotel odpotovati, razen v družbi vseh pripadnikov italijanske kolonije. Danes se je tudi zvedelo, da je bilo sedem Italijanov zadržanih na iransko-fcur-ški meji. šele včeraj so jih izpustili in so lahko odpotovali dalje proti Carigradu. Osebje italijanskega poslaništva in pripadniki italijanske kolonije iz Teherana bodo jutri s posebnim vlakom odpotovali iz Carigrada proti Italiji. Jubilej generala Franca Madrid, 1. okt. s. V Španiji praznujejo danes z velikimi svečanostmi peto obletnico proglasitve generala Franca za državnega poglavarja. Listi objavljajo velike fotografije generala Franca in članke, v katerih poveličujejo njegovo delo na vojaškem področju ter njegove zasluge za obnovo Španije. Povratek Lavala iz Pariza New York, 1. okt. d. Kakor poročajo iz Clevelanda v državi Ohio, je ogenj skoraj docela uničil tamkajšnje velike topilnice aluminija, škode je za poldrug milijon dolarjev. Tovarne so izvrševale državna naročila v okviru oborožitvenega programa v višini več milijonov dolarjev. 800 delavcev je ostalo brez posla. Admiral Darlan v zasedeni Franc""! Vichy, 1. okt. d. Predsednik vlade admiral Darlan je včeraj dopoldne odpotoval iz Vichyja v zasedeni del Francije. Aretacije v Parizu Pariz, 1. okt d. Pariška policija je v 13. pariškem okrožju izvršila sistematsko preiskavo v velikih stanovanjskih hišah. Pri tej priliki je bilo aretiranih 7 oseb, pri katerih so našli propagandne letake, orožje, municijo in neki razmnoževalni stroj za letake. Obsojeni francoski Sramasoni Madrid, 1. okt. s. Sodišče za zatiranje framazonstva in komunizma je obsodilo na zaporno kazen po 30 let in izgubo vseh državljanskih pravic Negrina, Alvareza del Vaja, Martineza Baria, Jileneza Asuo, Ca-sareza Suvorigo, Garcio Trellesa, Alvara Liniana, Angela Galarsa, Gaga in Viktorja Kenta, ker so pripadali framazonskim ložam. Bili so voditelji boljševizma v Španiji Po španski državljanski vojni so zbežali v tujino, kjer nadaljujejo svoje zločinsko delovanje v službi Moskve in Londona. Velika tatvina živilskih nakaznic v Franciji Pariz, 1. okt. s. V občinski urad v B. ^u pri Parizu so ponoči vdrli zlikcvci, ki se niso dotaknili občinske blagajne, pač pa so ukradli 7000 živilskih nakaznic. Izmenjava ranjencev med Nemčijo in Anglijo Berlin, 1. ckt. & Na osnov5 delavskega sporazuma iz leta 1929. o ravnanju s težkimi ranjenci, bolniki in bolničarji, ki so bili ujeti v vojni, je nemška vlada predla-j gala angleški vladi zamenjavo takih ujetnikov. V Nemčiji je sedaj 12 krat toliko težko ranjenih Angležev kakor je Nemcev v Angliji. Angleška vlada je predlog sprejela. Angleški ranjenoi bodo prepeljani na Rdkavski preliv in tam jih bo prevzela neka angleška bolniška ladja, ki bo nato pripeljala na kontinentalno stran nemške ranjence. Eksplozija ladje v norveški luki Stockholm, 1. okt. s. Na neki ladji, ki je bila zasidrana v norveški?, luki Holmstran-du, je nastala eksplozija. Neki mornar je bil ubit nadaljnja dva sta bila ranjena. Argentinska črna lista Buenos Aires, 1. okt d. Argentinska gospodarska podjetja, ki jih je ameriška vlada uvrstila v svojo proslulo črno listo, so se zaradi tega ponovno pritožila pri ameriškem poslaništvu * Buenos £j*esa, Švica in angleška blokada Bern, 1. okt. s. Švicarski minister za javno gospodarstvo Stampli je podal vrsto izjav in je med drugim dejal, da sii je Švica ponovno prizadevala, da bi sii olajšala trgovinske odnošaje z Anglijo, a vselej zaman. Naglasdl je, da ni krivda Švice, če mora upoštevati novi položaj, ki je nastal po porazu Francije V sedanjih okoliščinah je zvezni svet storil vse, kar je bilo mogoče, da o-hrani življenjski standard naroda in da premaga vse težave, ki so nastale zaradi ojačene blokade in zaradi pomanjkanja surovin. HuU za spremembo nevtralnostnega zakona Washington, 1. okt. s. Zunanji minister Cordel HulI je na sestanku z novinarji govoril o nevtralnostnem zakonu in se je izrazil za spremembo tega zakona. Izjavil je. da je to bolje, kakor pa da se zakon docela odpravi. V ostalem, ie dejal, da bo treba to vprašanje obravnavti sikvpaj s senatorji in člani reprezentančne zbornice. Izsleditev teroristične organizacije na švedskem Stockholm, 1 okt. u Tukajšnja polic\ia je odkrila obširno teroristično in sabotaž-niško organizacijo. DoSlej je varnostna oblast zaprla šest oseb med njimi nekega tujca, ki je bil poglavar zlikovcev. Tolpa je imela namen, povzročati motnje na najvažnejših prometnih progah da bi otežko-čala prevoz b'aga. ki ima kakršenkoli vojaški značaj. Aretirane; so priznali svoj zločin in so bili v službi neke tuje države Nove člane za sabotažniŠko družbo je nabirala švedska plesalka Erika Moler. k5 ?e tudi dajala navodila za sabotažo ter je uredila redno ogleduškn Službo za račun dveh držav. Delovanje te tolpe se ie odkrilo na temelju ovadbe, ki jo je napravil eden izmed siabotažnikov sam. k« je dobil nalog, naj z dinamitom poruši i zvest en del železnice. Mož pa se je ustrašil na'oge ter je vse razodel policiji. Izročil je oblasti tudi razstreliva in denar, ki ga je dobil kot naplačilo. Dva člana te tolpe sta poleti prepotovala vso Švedsko po dolgem in počez ter sta proučevala železniško omrežje, da bi izbrala za atentate najbolj pripravne točke. Na vrtu vile omenjene plesalke ie bila odkrita podzemna tadiood-dajna postaja. Pridelek tobaka v Bolgariji Sofija, 1. okt. d. Na podlagi podatkov, ki jih je doslej zbralo bolgarsko kmetijsko ministrstvo, se lahko sklepa, da bo pridelek tobaka v starih bolgarskih pokrajinah letos za približno 20% manjši kakor lan-skt Tudi v pokrajinah, ki so bile na novo priključene bolgarskemu ozemlju, bo letošnji pridelek pod lanskim. Vzrok je treba iskati v hudi dolgotrajni suši, ki je letos prizadela večino pokrajin v jugovzhodni Evropi. Po približno cenitvi bodo v vsej Bolgariji pridelali letos 60 milijonov kilogramov tobaka. Vredno je pripomniti, da predstavlja tobak sedmino celotne bolgarske kmetijske proizvodnje. V teku poslednjih petih let je Bolgarija izvozila po 30 milijonov kilogramov tobaka na leto, kar predstavlja vrednost 2 in pol milijarde levov. Po priključitvi Makedonije in vzhodne Tracije je postala Bolgarije največja proizvodnica tobaka na vzhodu. Nova vrsta ladij Berlin, 1. okt. s V tukajšnjih političnih in gospodarskih kregih opozarjajo, kako v Zedinjenih državah zmerom bolj spoznavajo, da so njihovi načrti glede gradnje ladij na dolgi rok nesmiselne in da je treba najti boljše rešitve problema. Ne glede na vse negativne rezultate ki so bili doseženi za časa zadnje svetovne vojne, so se spet .pričeli baviti z mislijo, da b» se ladje gradile s cementom. Hkratu proučujejo tudi načrte motornih ladij, lai bi vozile preko Atlantskega oceana. Njihove stranske stene naj bi se gradile s pločevino, kakršna se rabi za avtomobile Na teh ladjah naj bi instalirali tudi avtomobilske motorje za njiihov pogon. Neko tako ladjo grade sedaj za poskušnjo v neki manjši ladjedelnici na Teksasu. Ladjo naj bi uporabili le za enkratno vožnjo v Anglijo, nato pa naj bi služila za obalno plovbo. Toda vse take rešitve problema ne bodo rešile. Obnova voznih dovoljenj za motorna vozila Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino objavlja: Od 1. oktobra dalje bo urad Visokega Komisarijata za civilno motorizacijo, Gledališka ulica 11, potrjeval vozna dovoljenja za usposobljenost voznikov motornih vozil, kakor je določeno v čl. 8 odredbe št 96 z dne 10. septembra t L V to svrho se bodo morali javiti interesenti pri omenjenem uradu vsak delovnik od 8. do 12. in prinesti s seboj: 1. avtomo-bilno dovoljenje, 2. prošnjo za potrditev dovoljenja na navadnem papirju, 3. kazenski izvid, 4. potrdilo o bivališču, 5. dve novi sliki majhne oblike, 6. pet lir kot povračilo stroškov za knjižico. Na prošnji za potrditev je treba jasno naznačiti: 1. ime, priimek in očetovo ime, kraj in dan rojstva ter naslov prosilca; 2. vrsto dovoljenja, ki je zaprošeno (na temelju nove klasifikacije določene v d. 8 zgoraj omenjene naredbe). Interesenti se obveščajo, da bodo od 1. decembra t L dalje vsa vozna dovoljenja za motorna vozila, ki niso bila potrjena, brezpogojno razveljavljena. Pokrajinski odbor Rdečega križa se prisrčno zahvaljuje Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani, ki mu je dala pisarniške prostore v Delavski zbornici velikodušno brezplačno na razpolago. Prav tako izreka svojo iskreno zahvalo tudi Narodni strokovni zvezi, ki je poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa nudila skozi 6 mesecev gostoljubno svojo streho. Pričetek pouka na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Učenci IL, m. ln IV. razreda se zberejo v soboto, 4. oktobra, ob 8. zjutraj v svojih razredih, učenci vseh treh oddelkov I. razreda pa istega dne ob 15, url, proti špekulaciji z delnic? v Italiji in Nemčiji Skoro istočasno sta Italija in Nemčija izdali ostrejše ukrepe proti špekulaciji z delnicami in z nepremičninami. Ze v juliju je bi v Italiji uveden davek na borzne dobičke in dobičke pri večji prodajni vrednosti nepremičnin, ki ni bil izdan toliko iz finančnopolitičnih kakor iz splošno gospodarskih razlogov. Kakor smo že kratko poročali, je ministrski svet pod predsedstvom Duceja v nedeljo odobril med drugim zakonske dekrete, ki pomenijo izpopolnitev v juliju izdanih ukrepov ter imajo namen omejiti špekulacijo z delnicami in nepremičninami, ker taka špekulacija ni v skladu z disciplino, ki mora zlasti v vojni vezati vse moralne in materialne energije naroda. Novi ukrepi, ki veljajo za vse področje Kraljevine razen novih pokrajin, imajo predvsem zavarovalni značaj, tako glede obrambe lire. preprečijo pa naj tudi. da bi se nekatere kategorije davkoplačevalcev izogibale davčnim bremenom, ki jih nalaga vojna. Prvi zakonski dekret se tiče registrskega davka na naraslo vrednost nepremičnin in registracije pogodb o nakupu premičnin. 2e obstoječe pogodbe za nakup premičnin se v celoti razveljavijo, če se ne registrirajo in se nanje ne plačajo takse. Prenosni davek za nepremičnine je določen na 8°/» in se oprostitvena meja zniža od 300.000 na 50.000 lir. Izpopolnjene so tudi določbe zakonskega dekreta od 15. julija, s katerim je bil uveden poseben davek na borzni dobiček odnosno na večjo vrednost delnic. Z novim zakonskim dekretom se uvede enotna davčna stopnja 20%. Kot davek se pobere torej 20®/« od dobička pri prodaji delnic, ne glede na višino tega dobička, medtem ko je prej znašala davčna stopnja 10 do 50%. Ta davek na dobiček pri delnicah pa se razširi tudi na delnice, ki ne notirajo na borzah. Obenem se uvede dodatni davek na promet z delnicami v višini 4% prodajne vrednosti, ki zadene kupca. Osnovni davek na promet z vrednostnimi papirji pa znaša v bodoče 6°/oo tako za navadne kakor tudi za imenske delnice. Davek na večvrednost pri prodaji delnic nih družb je določen enotno na 6o Najbolj dalekosežna pa je določba, po kateri se morajo delnee, ki se glasijo na donosilca (navadne delnice), spremeniti v imenske delnice. Ta ukrep ima namen, uvesti kontrolo lastnikov delnic in otežko-I čiti prenos delnic, vrhu tega pa ustvariti kontrolo lastništva delnic, da se nihče ne bo mogel izogniti davčnim dolžnostim. Določba o prisilni spremembi navadnih delnic v imenske papirje se seveda ne nanaša na vrednostne papirje s stalno obrestno mero in tudi ne na obveznice (obligacije) delniških družb, ker tu ni razlogdv spremeniti jih v imenske papirje. UKREPI V NEMČIJI Tudi nemška vlada je v zadnjem času izdala razne ukrepe, da se prepreči špekulacija z delnicami. Ker pa so se tečaji delnic nadalje dvignili, je te dni nemški državni gospodarski minister odločil, da se ima uvesti postopanje za ugotovitev vseh nakupov delnic po izbruhu vojne z obvezno prijavo nakupov, ki se zaenkrat nanaša kateri se morajo delnice, ki se glasijo na samo na delnice, ki notirajo na borzi in le na one delnice, ki ne bodo v določenem roku prodane. Gospodarska podjetja bodo morala v bodoče svoja likvidna sredstva nalagati v večji meri v nemške zakladne bone. Državni gospodarski minister je vrhu tega prepovedal denarnim zavodom dajati kredite za nakup delnic, ki notirajo na borzi in sploh financirati borzne kupčije. Obstoječi krediti se morajo likvidirati do 31. oktobra. Končno je izdal odredbo, da morajo denarni zavodi ves promet z delnicami, ki notirajo na borzah, izvršiti preko borze, tako da bo podan boljši pregled obstoječe ponudbe in povpraševanja. S tem so neposredne kupčije z borznimi delnicami med denarnimi zavodi prepovedane. Kakor poročajo iz Berlina, bodo izdani tudi v Nemčiji še nadaljnji ukrepi glede na predloge, da se nakup delnic veže z ustrezaj očim nakupom državnih papirjev in da se v določenih primerih uvede dolžnost ponudbe ntikupljenih delnic na trgu. Gospodarske vesti = K začasni zapori prodaje tekstilnih izdelkov in obutve. Zveza trgovskih združenj obvešča vse trgovce, da je prodaja manufakturnega in tekstilnega blaga, konfekcije iz tekstilnega blaga, klobukov, obutve vseh vrst ter drugih oblačilnih predmetov in usnjenih kovčegov od 30. septembra dalje prepovedana. Trgovine pa morajo ostati brezpogojno odprte. Trgovci naj v tem času pripravljajo inventariza-cijo navedenega blaga na podlagi stanja na večer 30. septembra, Inventarizacija se bo vnesla v registre, ki jih bodo dobavili pristojni uradi. = Ureditev gospodarskih vprašanj Dalmacije. V zvezi z italijansko hrvatskimi trgovinskimi pogajanji v okviru zasedanja stalnega italijansko hrvatskega gospodarskega odbora v Benetkah poroča beograjska »Donauzeitung«, da bodo pri teh pogajanjih urejena še vsa vprašanja, ki so ostala še nerešena, zlasti v pogledu Dalmacije. Predvsem gre za industrijska podjetja Dalmacije, pri katerih sta obe državi enako interesirani, in za prehrano dalmatinskega prebivalstva, ki jo je treba prav tako rešiti v interesu obeh držav. Sedanji začasni trgovinski sporazum bo podaljšan, obenem pa bodo postavljena načela za sklenitev popolne trgovinske pogodbe. ■= Tvornica aluminija d. d. Beograd, ki je bila ustanovljena leta 1935. in je dobila znatne fiskalne ugodnosti za svojo tvorni-co v Lozovcu pri Sibeniku, je sedaj prenesla svoj sedež iz Beograda v Zagreb, kjer je že prej imela podružnico. Zagrebška podružnica se je spremenila v centralo družbe. = Podružnica podjetja »La Dalmatienne« v Zagrebu. Kakor smo že poročali, je tvrdka »La Dalmatienne«, ki izkorišča vodne sile v Dalmaciji in ima več tvornic elek-trokemične industrije, ustanovila v Zagrebu svojo podružnico. Centrala podjetja je v Splitu, sedež tvrdke pa v Parizu. Družbine naprave so po večini na italijanskem področju, zlasti v okolici Sibenika, ena tvornica (Dugirat) pa je na hrvatskem področju. Ta tvornica izdeluje kalcijev karbid, kalcijev dušik ter ferosilicij. = Italijanski filmi na Slovaškem. Med Italijo in Slovaško je sklenjen sporazum, po katerem bo Slovaška do konca letošnjega leta uvezila 30 italijanskih filmov, medtem ko je lani uvozila le 10 italijanskih filmov. = Novo sredstvo za izdelovanje konzerv. Iz Rima poročajo, da je tvornici za linolej, ki spada v koncem podjetja »Temi« uspelo izdelati posebne vrste umetno smolo, ki se uspešno uporablja za prevleko železne pločevine za konzerve namesto kositra. Iz te nove surovine, ki se imenuje »italeum«, se bodo vrhu tega izdelovale prevleke za pod namesto linoleja. = Nove tvornice v Albaniji. V okviru načrta za ustanovitev industrije v Albaniji bo v kratkem dograjenih več tvornic, zlasti za predelavo kmetijskih pridelkov. V Valoni in Elbasanu sta prišli v oktobru v obrat dve tvornici olja, tretja v Beratu pa se še gradi. Prav tako gradijo v Korici tvornico sladkorja, ki bo lahko krila vso potrebo Albanije. Vrhu tega bodo v kratkem pričeli graditi tvornico za izdelovanje žitnega žganja in veliko mlekarno in sirarno z najmodernejšimi napravami. = Nova uprava Hrvatske deželne banke. PretekU teden je bil v Zagrebu 31. redni letni občni zbor Hrvatske deželne banke (prej Jugoslovenske banke) na katerem je bil glede na spremembe v lastništvu izvoljen nov upravni svet Predsednik banke je sedaj dr. E. K. Meyar, član uprave Dresdnerbanke, podpredsednika pa sta dr. Nikola Koetrenčič, dosedanji poslovodečl član upravnega sveta, ln Pero Vlaškovič. Ponovno je bil Izvoljen v upravo Prokop čipera, ravnatelj živnostenske banke in veleposestnik Josip F. Schmidt. Na novo pa so bili izvoljen dr. Kari Novotny, Aleksander Haase-MUhlner, Antonin Salek in Leonhardt Wolzt — Iz letnega poročila je razvidno, da je zavodu lani uspelo nadalje povečalo likvidnost, zato se je ob koncu le- ta odpovedal zaščiti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Blagajniška sredstva so v teku leta narasla od 68.3 na 93.4 milijona din. Tuja sredstva so po novih bilančnih predpisih razvrščena takole: vloge 150.4 milijona din, upniki v dinarjih 131.6 milijona din, upniki po vrednostnih papirjih 5.5 milijona din, izdane hipotekarne za-stavnice 6.7 milijona din in reeskont 38.7 milijona din. Glavnica, ki je znašala doslej 50 milijonov din, se bo povišala na 100 milijonov kun. Rezerve so izkazane v višini 18.1 milijona din, specialni rezervni fond po uredbi o zaščiti denarnih zavodov pa znaša 25 milijonov din. Na tem fondu je interesirana izključno živnostenska banka v Pragi, ki je pred leti edina doprinesla žrtve za sanacijo, medtem ko so dobili vlagatelji stare vloge v celoti Izplačane. Bilanca izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 2.04 milijone din, skupaj z dobičkom iz prejšnjega leta pa 4.80 milijona din. Iz tega dobička se prenese na rezervni sklad 500.000 din, ostanek pa na novi račun. = Minimalna glavnica bank v Franciji. Francoska vlada je izdala zakonski dekret, s katerim se minimalna glavnica delniških bank poviša na 100 milijonov frankov. Delniške banke, ki imajo več kakor dve podružnici, morajo imeti najmanj 200 milijonov frankov glavnice. Novim predpisom se morajo banke prilagoditi v treh letih. = Znatno povečanje bolgarskega uvoza. Medtem ko je v spomladnih mesecih zaradi vojnih dogodkov na Balkanu bolgarski trgovinski promet z inozemstvom precej nazadoval, se je v zadnjem času zopet znatno povečal. Statistika zunanje trgovine na julij izkazuje izvoz v vrednosti 711 milijonov levov (lani 496), uvoz pa v vrednosti 958 milijonov levov (lani 586). Zaradi znatnega uvoza je bila v juliju bolgarska trgovinska bilanca pasivna za skoro četrt milijarde levov. = Omejitev potrošnje bencina na Madžarskem. Čeprav se Madžarska doma oskrbuje z mineralnimi olji, je v zvezi z vojnim gospodarstvom in zaradi šteanje z gumami izdala nove omejitve glede potrošnje bencina. Od 1. oktobra se bo na bencinske karte oddajala le polovica dosedanje količine. Uporaba osebnih avtomobilov je dovoljena le za poslovne vožnje. Omejitve se nanašajo tudi na avtotaksije. — Nemške paroplovne družbe zopet v zasebnih rokah. Leta 1935 je morala zaradi posledic gospodarske krize nemška država prevzeti večino delnic družbe Hamburg—Amerika—Linie in družbe Norddeut-scher Lloyd, obeh največjih nemških paro-plovnih družb. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da je država svojo udeležbo pri obeh družbah zopet prepustila zasebnikom, in sicer v večjih paketih delnic, ki jih je prodala pod pogojem, da bodo noii lastniki delnice obdržali kot trajno naložbo. Obenem je bilo na novo urejeno sodelovanje med obema družbama, ki sta že doslej vršili promet s potniškimi ladjami v Severno Ameriko na skupni račun. Sedaj bosta obe družbi ustanovili posebno delniško družbo, ki bo prevzela tudi prekomorske potniške parnike. = Naglo naraščanje hranilnih vlog v protektoratu. Sredi letošnjega leta so vloge pri hranilnicah v češkomoravskem protektoratu dosegle 14.93 milijarde Kč, t. j. za 1»/« milijarde več nego pred enim letom. Pri ostalih denarnih zavodih pa so hranilne vloge narasle od lanskih 12.53 na 13.27 milijarde Kč. Tako so se v enem letu vse hranilne vloge v češkomoravskem protektoratu povečale za 2 milijardi Kč. Znižane voznine na železnici se bodo mogli poslužit! vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Na odhodni postaji se kupi v času od 1. do 13. oktobra cela vozna karta do Ljubljane z veljavnostjo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku, in sicer pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki stane za enkratni obisk 4 lire, za 10 obiskov pa 15 Ur. Obnovite naročnino! |||mmiiiniymiimillll &Co leze Jesen na Pogled na Novo vas, gospodarsko in kulturno središče na Blokah Bloke, na Mihelovo. Sv. Mihel, farni patron, ko imamo na Blokah žegnanje in sejem, nam je navadno prinesel prvi ledeni dih zime s snegom. Bločani se ta dan poba-hajo s »hudičevo svojatjo« in menijo, da so danes »vsi satanovi sinovi na Blokah«, kjer se prične divji ples burje, snega in dežja. Ta dan je leto za letom zvest starim tradicijam. No, letos je bil nekoliko uvidevnejši. Snega sicer nismo dobili, res pa je, da je tudi letos na ta dan hudo zadišalo po zimi, po treh tednih krasnega vremena O, vreme je pri nas činitelj prvega reda in ni čudno, če se o njem mnogo govori in se naj tudi zapiše Na Blo-bah traja zima trinajst mesecev, se pohvalijo Bločani sami s svojo širom domovine znano bloško zimo. Kakopak, je v tem kopica bahaškega pretiravanja, ki izvira iz bloškega humorja. Je pa tudi trdna podlaga za dobršen kos resnice. Mi nimamo točne ločnice, kdaj se konča ena in kdaj se ptične druga zima. Tako se ne more- mo zediniti, h kateri zimi naj bi dali hudo slano, ki smo jo imeli letos 12 avgusta. Da, slana je morila cvetje in bilje na Blokah kadarkoli v tako imenovanih poletnih mesecih in najbrže hudo, o čemer nam pričajo razne maše kot spomin na hude slane poleti nekoč in za odvrnenje takih in sličnih slan v bodoče. Na pragu septembra smo pa imeli jutro za jutrom prav ledeno slano, da je led rezko tolkel ob jeklo koščeve kose. Zdaj pa kmetu j na Blokah.' ln vendar se kmetovati mora, tako nam veleva življenjska nuja Težko je kmetovati v takih vremenskih razmerah, ki pa so na planoti z višino 700 do 800 ali pa še več metrov žalibog kaj navaden pojav. Tako je bloški kmet tudi letos občutno prizadet po ujmah Že pomlad ni obetala nič prida Deževje, slana in mraz so ovirali delo in rast na polju. Košnja je vendarle potekla ob lepem vremenu in za živino se je pospravilo dokaj obilo in dobrega sena. Slabša je bila žetev. Močno deževje v avgustu pred žetvijo — na Blokah žanje- mo med Mašami — Je hudo zmanjšalo rod žitaricam in lepe nade v košček kruha našega vsakdanjega. Slana je vzela ajdo, pozebel je fižol in še to pa ono je pomorila slana po njivah in vrtovih. Nekateri predeli so bili za nameček deležni še toče in tako naši izgledi za zimo niso mnogo obetajoči. Pa se je tudi sonce nasmejalo Blokam. Iz bolj hladnih septembrskih noči so se porajali krasni, topli dnevi. To je bilo življenja po bloških njivah in poljih! Kar je našim žitorodnim krajem žetev, goricam trgatev to je Blokam pospravljanje krompirja. Krompir, to je kruh, ki je dnevno trikrat na mizi v uteho zlasti lačnim otroškim želodčkom. Pa okusen in tečen je bloški krompir, sladak in dober prijatelj! Biti bi ga moralo več, pa je žal prece j gnilega. Vendar pa: krompir se nam ni izneveril, zato smo ga minuli teden znašali skupaj *e za svoje brate Da bi jim le lajšal bedo1 Ampak zrak imamo dober na Blokah! Od samega zraka sicer ni mogoče živeti, a turist bo morda poleg mleka in sira našel še to in ono za uteho. Vsekakor pa bo užival v naravni krasoti bloške planote, ki jo 'e še vsakdo pohvalil. V Vel. Laščah visi tabla z napisom: »lnfotmacije za poset Blok.« Že pred šestimi leti je visela tam, ne vem pa, ali je neznani mi informator tudi še na svojem mestu. Vsekakor pa imaio Bloke svoje ljubitelje, ki često in radi prihajajo med nas. Popeljejo jih sem gor k nam Pečnikarjevi avto busi in to po trije dnevno. Bloke v resnici imajo svoie naravne lenote. Poleti svoj planinski mir, svoj planinski zrak pa tudi sonce. Jesen je slikovita s svojimi gozdovi v najpe streiših barvah. Bloke pa so vendar zibelka slovenskega smučarstva! To zimo bomo tedaj smučkali do lepih in dobrih smučiščih bloških hribov. LJnMJanska bolnišnica se modernizira Zdaj gradijo nove Jedilnice in pralnico Ljubljana, 1. oktobra. Eksc. Visoke komisar posveča veliko pozornost in skrb tudi splošni bolnici. Na njegovo iniciativo je bil nedavno tega odobren potrebni denar za nove prizidke ob obstoječih poslopjih bolnice. Z delč so takoj začeli, ker so novi prostori res nujni in bodo v veliki meri olajšali obstoječo stisko splo »rovko, vendar pa mora biti gobi sveža, ker suha izgubi mnogo okusa po po-'3ru in zato suhe ne moremo z uspehom rabiti za poprov nadomestek. Beia poprova mlečnica je seveda tudi razstavljena v stalni razstavi gob aa sejmišču ob prodajalkah gob. Literatuva n-car pravi, da nekateri narodi uživajo tudi popevko s posebno slastjo, vendar naši želodci Se niso ustrojeni za tako os:."a jedila. V omarici z gobami na semenišča so zamenjane že vse gobe s svežimi, na novo je pa razstavljen mecesnov goban, neznatna svetlosiva gobica, ki sicer pretrgana r.ekeliko pomodri, je pa kljub temu prav dobra za svežo uporabo. Tudi zelenkasta golobica je nova poleg modrikaste golobice, ki je bila raztsavljena že prej in je seveda razstavljena tudi sedaj. Zelenkasta golobica pa spada med odlične gobe ter je posebno dobra pečena, kar vedo že naši pastirji, ki to gobo peko na paši. Prav dobra je za vso svežo porabo in tudi za vlaganje. Na novo je pa razstavljena tudi vijolična kolobarnca, ki je prav dobra goba za svežo uporabo m vlaganje ter ra3te v velikih množinah v krogih ob robovih gozdov. Večkrat jih je v enem kolobarju po 100 ali še več. Ime ima po vonju korenin zdravilne vijolice, ne pa po dišeči vijolici. 2e pred sto leti je bila ta goba znana za užitno, zato naj se je pa tudi sedaj ljudje ne boje. Komur ne prija močni njen vonj, naj jo pred pripravo popari. Nekatere preveč plašne gospodinje se na trgu še vedno boje tudi najboljših gob, ker poznajo samo jurčke. 2e smo naše gospodinje opozorili, da so najbolj okusne jedi, ki jih pripravimo iz več vrst gob, zato naj se pa naše- gospodinje ne boje več prav dobrih gob, če hočejo ustreči svojim družinam. Kupovalke gob naj tudi pomislijo, da bo vedno dosti gob n- trgu, če bodo kupovale več vrst gob, ker se bo nabiranje gob bolj izplačalo kakor doslej, ko so od nabiralcev zahtevale samo jurčke, lisičke in morda še medvedove tačke. Vse gobe na ljubljanskem živilskem trgu so strokovnja-ško pregledane ter sproti odstranjene vse neužitne vrste. Zato naj gospodinje s popolnim zaupanjem kupujejo gobe na trgu v čim večjih množinah ter jih vlagajo in suše za zimo. Smrtna kazen za poslušanje tujega radia »Tagespost« poroča: Kljub vsem svarilom se dajo posamezni nemški državljani še vedno zavesti k temu, da poslušajo važna tuja poročila, ali jih celo razširjajo. Dva posebno huda primera sta bila maščevana s smrtno kaznijo. Posebno sodišče pri deželnem sodišču v Niirnbergu je obsodilo 491etnega Janeza Wilda na smrt, ker se je pregrešil zoper § 2. državne naredbe o radiu; razen tega je bil obsojen še na 4 leta težke ječe, ker je poslušal tuje oddaje in je razširjal tuja poročila. Posebno sodišče v Grudziaszu (Grauden-zu) je obsodilo na smrt gospodinjsko pomočnico Pelagijo Bernatowiczevo, ki je bila v službi pri tam nameščenem nemškem zdravniku in je pri njegovem aparatu poslušala tuje oddajne postaje ter je razširjala tuje vesti. Nekateri soobtoženci so bili obsojeni na zaporno kazen do 10 let Posebno sodišče v Gradcu je obsodilo Karla Scherla zaradi enakega zločina zoper določbe o poslušanju radia na 5 let težke ječe. Pri posebnem sodišču v Chebu (Eger) je bil Janez Baungarten obsojen na 4 leta ječe in na petletno izgubo državljanskih časti. Pri posebnem sodišču v Kasselu sta se slednjič morala zagovarjati azkonca Fric in Hedvika Worch, ker sta poslušala tuj radio Mož je bil obsojen na 6 let težke ječe in na petletno izgubo državljanske časti, njegova žena pa na 4 leta težke ječe in na petletno izgubo državljanske časti Z otvoritve razstave načrtov za regulacijo Ljubljane Eksc. Visoki Komisar si z zanimanjem ogleduje razstavljene osnutke Jabolko — važno hranivo Nekaj napotkov, kako Je treba uživati sadje Več razlogov je, zavoljo katerih Štejemo jabolka med najbolj priljubljeno sadje. Na prvem mestu je v primeri z drugimi vrstami njegova trajnost. Medtem ko se drugo sadje naglo pokvari, tako da ga je treba hitro porabiti, jabolka lahko shraniš čez zimo. Cas jabolku malo škodi. V zgodnji pomladi, ko še nikjer ni novega sadja, se jabolka pojavljajo na naši mizi sveža in dobra kakor jeseni, ko smo jih obirali z drevja. Zaradi velike količine fosforja — med vsemi vrstami sadja in povrtnine ima največ fosforja v sebi — se jabolko priporoča zlasti duševnim delavcem v uživanje. Odstotek železa v jabolku napravlja iz njega izvrstno sredstvo proti slabokrvnosti in bledici. Kremenčeva kislina ki se nahaja v peškah, je velikega pomena za rast zob in las. Jod, ki ga je v jabolčnih peškah 25-krat toliko kakor v vsem ostalem sadju, vrši prav tako pomembno vlogo v našem telesu. Posebno velika važnost pa je v vitaminih, ki so obilno zastopani v jabolku. Prof. dr. W. Stepp pravi v svoji knjigi »Vitamini in njih klinična uporaba«, da vsebuje 100 gramov svežega jabolka 0.80 mi-ligrama vitamina BI in 2 in 15 miligramov vitamina C. Zaradi tega je uživanje jabolk koristno zlasti v zimskih mesecih, ko redkokdaj pridemo do sveže povrtnine in salja. Svoj čas je prevladovalo mnenje, da je iz zdravstvenih razlogov treba jabolko pred jedjo olupiti, češ da se na lupini zbirajo vsakovrstni mikrobi, škodljivi človeškemu zdravju. Novejša raziskovanja pa so pokazala, da je v jabolčni lupini mnogo več vitaminov kakor v mesu samem. Tako se je spet enkrat pokazalo, da je imela preprosta kmečka pamet prav, saj so ljudje na kmetih zmerom jedli sadje neolupljeno. Samo po sebi pa se razume, da so tudi tu potrebni nekateri higienski ukrepi. Jabolko je treba prei jedjo dobro oprati, nato pa obrisati s čisto krpo. Prav tako so raz-skovanja pokazala, da ni vseeno, ali jemo jabolko z rdečo ah zeleno lupino. Dokazano je namreč, da je prav v sloju rdeče barve največ vitaminov, in sicer točno dvakrat toliko več kakor v zelenem. Kadar jabolko jemo, moramo pecelj odstraniti, prav tako pa tudi tako zvano muho, posušeni bivši cvet na drugi strani sadu. če muho pogledate skozi mikroskop, boste videli, da se je prav tu ugnezdila vsakovrstna nesnaga. Posebno pozornost pa je treba posvečati sadju iz krajev, kjer se uporabljajo številna umetna sredstva za pobijanje škodljivcev. Takšna sredstva vsebujejo za človeški organizem znatne količine arzena, svinca in bakra Navzočnost takih školljivih snovi se lahko ugotovi zlasti s kemično preiskavo mesta ob peclju in cvetu. Zato ponavljamo: jabolka je treba pred jedjo dobro oprati, obrisati s krpo in z nožem očistiti mesta ob peclju in muhi. Na ta način se boste izognili vsaki nevarnosti. Iz življenja v hrvatski državi Odločno pobijanje bele kuge. Svojčas smo poročali o ostrih zakonskih določbah, ki naj zagotovijo hrvatskemu narodu zdrav naraščaj in zatro nasilno in samovoljno preprečevanje porodov. Zdaj je ministrstvo za narodno zdravstvo postavilo posetne poverjenike po bolnišnicah, katerih naloga je skrbeti, da se bodo upoštevale zakonske določbe za pobijanje bele kuge. Glavno po-verjeništvo je v Zagrebu, ostali poverjeniki in njihovi namestniki pa so postavljeni v Osijeku, Banjaluki, Sarajevu, Dubrovniku in Gospiču. Italijanski generalni konzulat v Dubrovniku. Kraljevina Italija je bila v Dubrovniku že dolga leta zastopana po svojem konzulu. Pred nekaj dnevi je bil italijanski konzulat povišan v generalni konzulat z razširjenim uradnim področjem. Dosedanji konzul g. Americo Gigli je zapustil Dubrovnik, nakar je službo generalnega konzula prevzel g. A. Mammalella. Hrvatska o mitološka postaja je te dni praznovala 40 letnico. Obenem je minilo 30 let, odkar so bile na Hrvatskem obročkane prve ptice. Ustanovitelj hrvatske- ornito-loške centrale je ustanovil prof. dr. Ervm Rossler. Zdaj je zavod v območju zavoda za uporabno zoologijo, ki Ima tri oddelke: čebelarskega, ribniškega in ornitološkega. Opazovanje kretanja ptic na Hrvatskem je zabeležilo zlasti zadnja leta vrsto zanimivosti. Radijske oddaje za delavce in nameščence. V ministrstvu za korporacije so se te dni posvetovali, kako naj se prired.jo posebne radijske oddaje za stanovsko prosvetno vzgojo in za delopustno razve 1 rilo delavcev in nameščencev v zimskih mesecih, ob nedeljah in praznikih. Na programu bodo govori in predavanja o javnih vprašanjih hrvatske države. Po delavskih in na-meščenskih ustanovah se bodo v nedeljo popoldne v društvenih čitalnicah zbirali delavci in nameščenci, ki bodo poslušali oddaje preko zvočnikov. Razen tega bodo posebne odlaje po velikih podjetjih v času odmora. Za reguliranje Bregane je odobrenih 2,700.000 kun. Cim je bila nedavno nemška meja preložena od Bregane na Sotlo, se je hrvatska država odločila regulirati ta nevarni potok, ki so ga krotili že prejšnje čase. Potok je treba regulirati od izliva v Savo do vasi Cadra, v dolžini 8 km, koder ob neurjih najbolj poplavlja okolico. Načrti za regulacijo so že gotovi in se bodo izvršili na podoben način kakor na potoku Gradnji pri Samoboru. Zaposleni bodo Tisti delavci, ki so doslej delali na cestah pod nemško upravo. »Pllva«. Organizacija ministrstva za narodno zdravstvo je končana in zdaj se preurejajo posamezne zdravstvene ustanove. Tako je ministrstvo zdravstva že imenovalo ravnateljstvo »Plive«, kakor se skrajšano imenuje Zavod za proizvodnjo lekov biološke in kemične sestave. Za predseini-ka je postavljen dr. Marijan Banič. Za pridobivanje plodne zemlje v Liki. Tu in tam v Liki se bo dala pridobiti plodna zemlja če se izsušijo posamezna močvirja Na področju občine Trnjevac in Smiljani se bo dalo izsušiti 2 do 3000 oralov močvirnatega zemljišča. Za pričetna dela je odobrenih 4000 kun. Kmetijska gospo! arska šola v Gospiču je dobila traktor, da bo lahko preorala nekatere peščene pokrajine in poseke. Državna častna delovna služba je poslala v Nemčijo prvo skupino petih svojih obveznikov, ki bodo dovršili tečaje nemške delovne službe in se izšolali za voditelje tečajev na Hrvatskem. V teh tečajih bo treba izšolati 1500 voditeljev delovne službe, ki bodo uvedli na Hrvatskem novo tehniko dela po nemškem zgledu. Zlasti kmetje na polju se bodo morali naučiti razvijati vse funkcije telesa Gradnja velike asfaltirane ceste, ld bo vezala Zagreb z Nemčijo, se je pričela. Cesta bo na oddelku od Zagreba do Ptuja dovršena do prihodnje jeseni. In sicer je dolga od Zagreba do Varaždina 63, od Va-raždina do nemške meje pa 23 km, skupaj torej 86 km. Služila bo velikemu prometu in bo široka 8 metrov, kakor ostale avtomobilske ceste na Hrvatskem. Zaposlenih bo okrog 10.000 delavcev in je odobrenih 150 milijonov kun kredita. Manifestacija hrvatskih delavcev v Nemčiji. v teku oktobra bodo priredili hrvatski delavci v Nemčiji veliko zborovanje. Ni še odločeno, ali bo zborovanje v Berlinu ali Monakovem. Udeležili se ga bodo tudi številni prelstavniki hrvatske države v Berlinu in povabljen je vodja nemške delavske fronte dr. Robert Ley. Zadnji čas je tudi v Hamburgu zaposlenih okrog 800 hrvatskih delavcev. Poostrene kazni za ponočnjake. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo v Zagrebu prijetih kar 50 oseb, ki so prekoračile policijsko uro. Vsi so bili ostro kaznovani Globa znaša do 3000 kun, zaporna kazen pa do enega meseca. Dva ponočnjaka sta bila odposlana v taborišče na prisilno delo. Zagrebška policijska uprava je ponovno naj-resneje opozorila, da bodo ponočnjaki poslej kaznovani s še hujšimi kaznimi, ker je treba napraviti konec kršitvam policijske ure. Ko se zemlja ne bo več vrtela Sin znanega učenjaka Darwina, George Darwin, je že davno izračunal, da se zemlja okoli svoje osi vrti čedalje bolj počasi. Na podlagi te ugotovitve lahko izračunamo, kdaj se bo zemlja sploh ustavila Po računih Darwina se zemlja vrti v 2000 letih samo za 10 sekund poČj*neJe. Darwin je tudi ugotovil, da vpliva mrn no našo premičnico tako, da se vrti čedalje počasneje. Vrtenje zemlje zaustavljata plima in oseka. George Darwin je tudi izračunal, da se je zemlja pred milijardami let vrtela šestkrat hitreje, tako da sta bila dan in noč samo po štiri ure dolga. " Zdi se, da je tempo življenja zmeraj hitrejši. čim starejša :e naša premičnica in čim počasneje se vrti okoli svoje osi. Noč in dan postaja čedalje daljša. Teoretično bo v daljnji bodočnosti na polovici zemlje stalno noč. na drugi polovici pa stalno dan, ko se zeml-a ne bo več vrtela okoli svoje osi. Nam se seveda še ni treba bati, da bo do tega prišlo tako hitro. Darwin je izračunal — ln novejša raziskavanja njegove račuen potrjujejo —, da se bo zemlja povsem ustavila čez pet bilijonov let. To pa se bo seveda zgodilo le. če bo luna vplivala tudi nadalje neprestano tako na zemeljsko površino, kakor zdaj. V tem času se pa tudi v vse-mirju še marsikaj lahko zgodi in morda čez pet bilijonov let zemlja sploh in bo več imela svoje spremljevalke — lune. »JUTRO« žt. 231 Četrtek, Na Bližnjem Vzhodu stopa ponovno v središče zanimanja dežela, ki je svoječas-no, ko ji je še vladal sloviti Amanulah, zbujala toliko pozornosti, dežela Afgancev ali Afganistan. Svet je postal pozoren nanjo že zavoljo dogodkov v Perziji, s katero je bila zvezana po prijateljski pogodbi, ki je bila med obema deželama sklenjena v Saadabadu in ker gredo njeni interesi spo-redno s teheranskimi interesi. Desetletja so morali Afganci prenašati britski jarem, šele L 1919. je mogel kralj Amanulah tvegati borbo z Angleži in po dveh letih trdega boja je z mirovno pogodbo v RavaJpindiju izsilil svoji deželi neodvisnost. Previharna reformna stremljenja kralja Amanulaha pa so vodila potem do odporov in kriz, brit-ske intrige so sabotirale, kolikor so mogle, njegovo delo in tako je moral Amanulah L 1929. zbežati v tujino. Na prestolu ga je nadomestil kralj Nadir Kan, ki je pa leta 1934. postal žrtev atentata. Sledil mu je sin Zahir Kan, ki vlada še danes in ki mu v vseh državnih zadevah svetuje njegov striic, ministrski predsednik Hahem Kan. Pod mladim vladarjem je Afganistan postal deležen številnih reform in ustanovile so se tudi nekatere moderne industrije. Posebno pozornost je dežela posvetila ustvaritvi dobro oborožene in izvežbane armade. Afganistan razpolaga danes z vojsko okrog 100.000 mož, ki jo sestavlja sedem divizij, konjeniška brigada, štirje topniški polki, oklopni in bojni vozovi ter nekoliko letalskih krdel. Razen tega lahko računa Afganistan s podporo bojevitih gorjanskdh plemen ob mejah Indije. Perzijščina je bila dolgo časa uradni jezik v tej deželi, v okviru ostalih reform pa so jo nadomestili z ljudskim jezikom, tako zvanim kaštujem, a to ne toliko zaradi tega, da bi imeli poseben narodni jezik, temveč jato, ker govore milijoni sople-menjakov v severnih pokrajinah Indije isti kaštu. V tistih pokrajinah obstoji iriden-ta, ki bi mogla postati Angliji pod nekimi pogoji zelo nevarna. Afganistan je strogo mohamedanska dežela, ki ima dobre zveze z milijoni politično aktivnih mohamedancev v Indiji. Pešavar, današnja angleška trdnjava ob kajberskem prelazu, je bil nekoč središče afganske države. Tudi gorski rodovi, ki so s ponovnimi upori ob severnih mejah Indije povzročili Angležem mnogo Usoda generala Bliicherja Berlinski večernik »Der Angriff« priob-čuje senzacionalno vest o koncu znanega vrhovnega poveljnika sovjetske armade na Daljnem Vzhodu, generala Bliicherja. že nekoliko let so se mnogi vpraševali, kaj se je neki zgodilo s tem popularnim sovjetskim vojščakom. Kakor je bilo nekoč o njem mnogo govora, tako so v Sovjetski Rusiji v zadnjih letih o njem trdovratno molčali. Navedeni list pa priobčuje sedaj poročilo nekega Ernsta Cavotte, ki je zbežal iz boljševiškega internacijskega taborišča v Habarovsku. Moža so 1. 1933. oddali v to taborišče G. P. U. in je tam srečal razne prominentne sovjetske jetnike, med njimi generala Bliicherja. Po njegovem poročilu je ta tedaj še nosil generalsko uniformo, a sojetniki so morali postati pozorni nanj zavoljo njegove velike postave s širokimi rameni, njegove hitre, sunkovite hoje in neprodirnega obraza. Menda je bil edini jetnik, ki si je bil ohranil svoje živce v redu. V isti ječi so bili tudi njegova žena in otroci. G. P. U. je zaman upala, da ga bo s trpinčenjem njegove žene pripravila do kakšnih izpovedi. Nato so ga v marcu v nekem gozdu blizu taborišča ustrelili, a poročevalec je z drugimi jetniki pogostoma korakal mimo njegovega groba v tem gozdu. G. P. U. je ubila tudi generalovo ženo, medtem ko je usoda otrok poročevalcu neznana. To poročilo zasluži nedvomno posebno zanimanje, ker je prvo, ki prinaša nekaj jasnosti o usodi generala Bliicherja. Posebno zanimanje pa zasluži tudi zavoljo tega, ker se iz ječ G. P. U., kakor učijo izkušnje, reši le malokateri človek. Sežiganje vdov na Fidžijih Iz Valparaiza poročajo, da je v tamkajšnjo luko priplula majhna ladja, v kateri je bilo več prestrašenih žensk in ki sta jo vodila dva moža. šlo je za ženske, ki so pobegnile s fidžijskega otoka Vane Leve, da bi jih ne sežgali skupaj s trupli njihovega umrlega moža. Na Fidžijih, v sredini Tihega oceana, se je namreč navzlic vsem naporom oblasti in misijonarjev med domačini ohranilo mno-goženstvo z mnogimi starimi, grozovitimi navadami, med katerimi je tudi ta, da morajo z možem umreti tudi vse njegove žene. Ker mrliče tam sežigajo, sežigajo tudi vdove, in sicer žive. Na Fidžijih se moški lahko poroči s kolikor ženskami hoče, samo da jih je sposoben preživljati. Stroški za njih oblačenje vsekako niso veliki, kajti ženske hodijo tam skoraj popolnoma gole naokrog. Za- dostuje jim majhen predpasnik iz volne ali drevesne skorje, ki si ga okrasijo z or-namentom iz školjk ali živalskimi zobmi. Pred nedavnim je na Vani Levi umrl eden izmed poglavarjev, ki je imel štirideset žen, med njimi nekatere, ki so štele komaj šestnajst do osemnajst let. Skoraj vse so mu sledile na grmado. Do grmade so jih povedli njih lastni sorodniki, kakor zahteva to običaj. Nekateri so bili toliko človeški, da so nesrečnice z lastnimi rokami zadavili, da bi ne prišle žive v ogenj, bile so pa med vdovami takšne, ki so v svojem fanatizmu same stopile na grmado. Nekatere pa seveda niso hotele umreti in uspelo jim je zbežati z ladjico, ki je priplula po dolgi in nevarni vožnji v Valpa-raizo. Oblasti so po tem dogodku postale spet pozorne na krvave običaje Fidžijancev in so sklenile, da jih bodo tokrat iztrebile brez milosti. Italijanska bojna ladja v pomorski bitki Kulturni pregled Italijanska umetnost v tujini (Po A. MaraJniju.) Ne bom govoril o umetnosti v italijanski preteklosti. Nje prvenstvena pravica je zagotovljena za vse čase v vseh deželah sveta. O veličini starega Rima pričujejo njegovi templji in amfiteatri, njegove palače in plastike. Za Alpami in onkraj morja, kjer odkrivajo vedno znova nje sledove predstavljajo dela umetnikov z ital-skih tal ponos mest in narodov. V dobi renesance in pozneje so bili italijanski umetniki, arhitekti, slikarji in kiparji, zlatarji in keramiki klicani povsod, kjer je bilo treba zgraditi kraljevski dostojno prestolnico ali dati palačam in vilam bogatašev vzvišenost in odbranost. žive pričo tega so slike ulic prav kakor muzejev in galerij; lahko rečemo, da je tudi v kratki dobi, ko je Italija izgubila svojo moč in vpliv, prav ta umetnost vsemu navkljub opozarjala narode na kulturni pomen in duhovno raven Italije. Danes naj na kratko orišemo položaj sodobne italijanske umetnosti glede na njen odnos s tujino, če je v devetnajstem stoletju bila Italija do malega pozabljena, se je med tem njen položaj znatno spremenil in popravil. Spomnimo se samo Giu-stievih zaničljivih besed o »deželi vrat«. Takrat se je zdelo kar nemogoče, da bi mogla italijanska umetnost še kdaj imeti na svetu kulturno najpomembnejšo vlogo. Italijanske umetnike so zasmehljivo presojali kot neuspešne epigone ugasle tradl-r-H^ samo umetnost rJ obrti so še priznavali ne'-::.'...; vrlinej zakaj aaši rokodelci so ustvarjali proti klavrni odškodnini s svojo marljivostjo in neugnano tvorno iznajdljivostjo tudi tedaj resnične mojstrovine. V svojem boju zoper neumevanje tujine za način življenjske manifestacije fašizem ni pozabil tudi na področja lepih umetnosti. Ni se omejil samo na podporo sindikatov, ki jim je bila zaupana skrb za domače umetnike in za razstave, marveč, je tudi poskrbel, da so imena najboljših italijanskih sodobnih umetnikov zaslovela v tujini. V ta namen se je posluževal mednarodnih razstav v raznih evropskih in ameriških glavnih mestih. Italijanski umetniki so se udeležili razstav in konkurzov, kakor so bile razstava dekorativne umetnosti 1. 1925 v Parizu, 1929 v Barceloni, 1935 v Bruslju, pa spet v Parizu 1. 1937 in 1938, konkurza za Olimpiado v Berlinu in svetovne razstave v New Torku 1. 1939. V sami Italiji so bile takisto prirejene velike mednarodne razstave. Biennale v Benetkah je v kratkem času podvojila število svojih inozemskih paviljonov. V Milanu je bila ustanovljena Triennale (triletna razstava) dekorativne umetnosti in arhitekture. V Firenzi je bil uspešno uveden Glasbeni maj. Ne smemo pozabiti tudi razstave cerkvene umetnosti v Rimu in v Padovi. Poleg tega so pošiljali cele razstave likovne in dekorativne umetnosti v glavna mesta najvažnejših dežel. Prvi poizkus te dela ki skrbi, so po svojem jeziku in čaju Afgancem sorodni. To so prosluli Vaziri, ki odločno odklanjajo »civfiizatorao vlogo« Britov, kakor tudi njih sosedi Mahaudi. Oboji so fanatični mohamedanci, ki so si obranili še mnogo bojevitosti in neokkmljivosti svojih pradedov. Njih voditelj je slovtti fakir iz Ipija, mož, ki živi kakor mnogi drugi mo-hamedanski voditelji, neoporečno življenje. Prebil je trdo, Evropcem neumljivo preizkušnjo, da je stopal z bosimi nogami po žarečem oglju, odtlej uživa neomejeno zaupanje svojih rojakov, ki so mu nadeli pridevek »ognježerec«. Njegova zgovornost je plamteča, njegov pogum pa ne poaia nobene ovire. Briti ga smatrajo za stalno grožnjo ob Kajberskem prelazu, ob vratih, ki vodijo iz Indije v Afganistan. Danes učinkuje skoraj groteskno, da so svoje-časno baš sovjeti podpirali Vazire in Afgane z orožjem in strelivom v boju proti Bri-tom, poslopje sovjetskega poslaništva v Kabulu, afganistanski prestolnici, je bilo središče vseh Angležem sovražnih priprav v Afganistanu in Iranu. Nurmi — vojak Kakor poročajo iz Helsinkov so slavnemu finskemu tekaču Paavu Nurmiju, ki služi kot seržant v finski armadi, izročili skrb za izvežbanje mladinskih skupin, v katerih dobivajo oddelki mladih strelcev predvojaško izobrazba V novi funkciji je Nurmi, kakor pišejo finski listi, deležen največje priljubljenosti med mladino. Kakor znano opravlja sloviti nekdanji prvak v teku v mirnem času posle prodajalca v neki športni trgovini. Požari v Severni Ameriki Ameriška kronika poroča o številnih požarih, ki so nastali v Zedinjenih državah zavoljo dolgotrajne, hude suše, ki je napravila tudi na poljih že ogromno škodo. V gozdnih predelih Adironbacka in Catskil-la beležijo vsak dan kakšen tucat požarov, v Massachusettsu pa povprečno pet in dvajset na dan. V Norfolku v Virginiji je silen požar, ki je nastal sam od sebe, uničil v pristaniških skladiščih nad tri tisoč ton žita. Tudi iz Madnea, New Hampshirea in iz drugih držav poročajo o številnih požarih. V Teksasu je divjal tornado, ki je povzročil 25 milijonov dolarjev škode. Rdečilo za ustnice — državni monopol Na Japonskem se je kakor drugod v povojnem času med lepim spolom silno razširila raba črtal za ustnice. Vlada se je dolgo borila proti tej impo rti rani navadi, na zadnje pa, ker ni mogla uspeti, si je domislila, da bd mogla iz nje napraviti vir znatnih dohodkov. Po vzorcu evropskih državnih monopolov na tobak, sol, vžigalice itd. je proglasila državni monopol nad črtali za ustnice in sploh lepotili. V gospodarskih krogih menijo, da bo ta ukrep znatno pomagal državni blagajni. Italijanski ekspedicijski zbor v mam............ Italijanske patrulje vdirajo v mesto, ki so ga zažgali umikajoči se boljševiki Kugo v Mandžukuu so zasejati tujci Iz Hsingkinga, madžurske prestolnice, poročajo, da je tam izbruhnila huda epidemija kuge. Prebivalstvo je v velikem strahu in oblasti so ukrenile vse mogoče, da bi nevarno bolezen zajezile. Izolirale so številne zgradbe ter odredile splošno cepljenje. Ljudje smejo obiskovati gledališča, kinematografe, gostilne in druge javne lokale le pod pogojem, da se ob vhodu izkažejo s potrdilom, da so se dali cepiti. Skrivanje bolezni strogo kaznujejo, po drugi strani so razpisali znatne nagrade za osebe, ki bi obvestile oblasti o novih ognjiščih kuge. Trinajst rudarjev pod ruševinami Pod nekim hribom v bližini španskega mesta Fuente Arcada so rudarji kopali nov podzemeljski rov, da bi prišli do ležišča volframa. Nenadno se je rov zrušil. Trinajst mož je ostalo pod ruševinami mrtvih. Profesorji aH poslanci Turška vlada je izdala odredbo, po kateri narodni poslanci ne morejo biti istočasno nameščeni kot državni profesorji. Odložiti morajo bodisi svoj mandat ali pa rrvoje profesorsko mesto. Kakor piše dnevnik »Ulus« k temu, zadeva ta ukrep 18 turških poslancev, ki se bodo morali sedaj odločiti, da se odpovedo bodisi službi kot poslanci bodisi kot profesorji. Zdravilni krompirjev sok V heidelberških klinikah so delali v zadnjih časih obsežne poskuse z iztisnjenim sokom krompirja kot zdravilom. Uporabljali so krompir iz Odenwalda, ki vsebuje posebno dosti solanina. številnim bolnikom na želodcu so pomagali s tem sokom, ki so jim ga dajali pred obedom. Vasfljka je postala Vasilij Redki primer, da se ženska z operativnim posežkom spremeni v moškega, se je zgodil v severnobolgarskem mestu Razgra-du. Gre za neko 19-letno Vasiljko, ki je kazala že zgodaj marsikakšne moške posebnosti in je zdaj po uspešni operaciji zapustila tamkajšnjo bolnišnico v moški obleki ter z moškim imenom Vasilij. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V Chicagu je stopil neki tujec v urarsko trgovino in kupil zlato uro. Zdela se mu je sicer malo draga, vendar jo je vzel. Urar je uro spravil v skrinjico in zamotal to obenem s samokresom v drug ovoj. Kupec ga je začudeno gledaL »Oprostite,« je dejal, »samokresa vendar nisem kupil in ga tudi ne potrebujem!« Urar ga je pogledal pomilovalno in odgovoril: »Potrebovali ga boste na vsak način, če boste hoteli uro obdržati. Zato je samokres v ceno že vračunan. . .« * Učeni oče se je poglobil v neko knjigo. Njegov sin se je igral v b bi, mahoma pa je stopil k njemu in dejal: »Oče, tam na stropu je pajek!« »Pohodi ga in mi daj mir!« je odvrnil profesor. * »Kaj, zaročiti se hočeš? Kako, da je šlo tako hitro s tem podčastnikom?« »Nu, s čisto moderno taktiko, mama! Najprvo hitro zasledovanje, potem bočni napad in nazadnje objem.« Ona: »Moj mož mora biti bolan, ne sliši ničesar več!« dravnik: »Ni brezpogojno potrebno, da bilo to bolezen — lahko je tudi posebna nadarjenost!« ANEKDOTA Igralec in pisatelj Iffland je v mladih letih sodeloval v gledališkem delu, v katerem so nastopali roparski vitezi. V dvoboju mu je bilo vsak večer zabosti tekmeca, viteza Kuniberta. Nekega večera, takoj potem, ko je Ku-nibert v dvoboju »padel« in je ležal mrtev na tleh, je moral nesrečnež na vso moč kihniti. Občinstvo se je začelo krohotati. Iffland pa se ni dal spraviti iz ravnotežja. »Kaj, ti lopov še hropeš?« je za vpil z besnim glasom, potegnil meč in nasprotnika še enkrat zabodel. VSAK DAN ENA Za šalo se je obesil Sin nekega vozača tovornega avtomobila v majhnem kraju šlezvika-Holštajna Wil-sterju je hotel prestrašiti svojo mater in si je za ta namen dal zanko okrog vratu. Iz te »šale« pa je nastala bridka resnica, kajti ko se je mati vrnila, je našla dečka že mrtvega. I Drobne zanimivosti Na Portugalskem je treba le za gradnjo hišnih pročelij oblastnega dovoljenja. Zato je tam pogosto videti poslopja, ki so ob straneh in zadaj ter do strehe popolnoma dovršena, sprednje stene pa ni, ker še ni prispelo oblastno dovoljenje. — »Zakaj se jočeš, otrok?« »Teta je padla po stopnicah?« »Nu, tako hudo ne bo!« »Ne, toda nabunkala me je, ker sem se smejal!« vrste je bil storjen z Tednom italijanske umetnosti v Atenah L 1931 pod vodstvom grofa Volpija di Misurata. Pokroviteljstvo je prevzel tedanji italijanski državni minister Bastiani. Po tej razstavi so bile leta 1932. in 1933. tri nadaljnje posebne italijanske razstave. Prva je potovala pod strokovnim vodstvom Gerolame Cairatija po Nemčiji. Obiskala je Monakovo, Stutt-gart, Kelmorajn, Kassel, Dresden, Berlin in Augsburg. Druga je bila uresničena na izpodbudo predsednika Strokovne zveze za umetnost in umetnostno obrt Bordrera na Dunaju. Tretja posebna razstava v Varšavi je bila posvečena predvsem umetnosti lesoreza. L. 1934 in 1935 je bila sestavljena potujoča razstava, ki je obiskala Varšavo, Krakov, Poznan, Bukarešto in Sofijo. V Parizu sta bili prirejeni pod pokroviteljstvom senatorja Borlettija dve razstavi. Prva, v muzeju Jean de Paume, je podala popoln pregled italijanske umetnosti 19. in 20. stoletja, druga., v Petit Palaisu, je bila odmerjena italijanski antični umetnosti. Na Dunaju pa je vzbujala pozornost velika razstava italijanskega kiparstva. L. 1936. sta Nj. Eksc. Dino Alfieri in admiral Horthy otvorila zelo obsežno razstavo v Budimpešti. Tega leta je potujoča razstava lesorezov in risb obiskala Reval, Dorpat, Oslo, Haag, ženevo, Curih in Luksemburg. L. 1937 je bila prirejena razstava sodobne italijanske umetnosti v Amsterdamu; na to je — izpopolnjena z zbirko lesorezov in bakrorezov potovala preko Bukarešte, Sofije, Carigrada in Ankare vse do Indije, kjer je vzbujala občudovanje v Bombayu in Kalkuti. Ob koncu 1. 1937 je bila prirejena v berlinski Akademiji posebno srečna, bogata in odbrana razstava. Zadnja razstava t§ga leta je bila posvečena krajinarjem in je obiskala nor- dijska mesta Helsinki, Rigo, Reval in Kau-nas ter naposled Varšavo. V letih 1938—1939 so se umetnostni stiki te vrste omejili v glavnem na Švico. V Curihu ln v ženevi so bile italijanske razstave, posebna kulturna manifestacija pa se je vršila v Bernu pod vodstvom ministra Tamara. Na izrecno željo poslanika Quariglia je bil uresničen načrt razstave dekorativne umetnosti v Buenos Airesu, medtem ko je razstava grafične umetnosti prepotovala srednjo Ameriko: Mehiko, Guatemalo, S. Salvador, Limo, La Plažo i. dr. Manjše zasebne razstave so bile prirejene v Stockholmu, Kjovenhagnu, v Ant-werpnu In v Pragi. V celoti je bilo pod vodstvom Ministrstva za Narodno Vzgojo in Prosveto prirejenih okrog petdeset posebnih italijanskih razstav. Njih tehnična izvedba je bila prepuščena beneški Biennale. Tako je bilo razstavljenih v tujini okrog pet tisoč del najboljših italijanskih umetnikov. Izmed njih so mnoga prešla v muzeje in v zasebne zbirke. Ali je treba še poudarjati, koliko so te razstave prispevale k razširjenju sodobne italijanske umetnosti v tujini ter k spoznavanju pravega obraza današnje Italije in njene temeljne obnovitve? Res je, da so se tudi sedaj oglasili nekateri oponenti, vendar lahko z vso pravico zapišemo, da se je splošno mnenje o italijanski umetnosti od tega časa sem iz-premenllo prav do temeljev. Našemu slikarstvu in kiparstvu je bilo v okviru mednarodne umetnosti priznano eno prvih vodilnih mest. Kdor je — kakor avtor tega članka — organiziral večino razstav ter jih opremljal v tujino, se je mogel cel6 prepričati, da Je Italija spet osvojila vodilno mesto v umetnosti. Tečaj dr. A. Grada Sedem snopičev »Italijanskega tečaja za Slovence«, ki ga piše dr. Anton Grad za »Knjigarno Tiskovne zadruge«, leži pred nami Tako je novi učbenik dosegel več kakor polovico svojega obsega in pokazal vse prednosti in odlike me-hanično-sugestivne metode, na kateri je zgrajen. Dosedaj je izšlo 224 strani besedila, natisnjenega na dobrem papirju, s jasnimi črkami Narodne tiskarne in razdeljenega v solidno broširane zvezke, ki iitl lahko človek vzame v žep in odpira med vožnjo, v čakalnicah ali kjer koli, & ima trenutek prostega časa. To, kar je avtor obljubil v uvodu, izpolnjuje od zvezka do zvezka: zeleni zvezki slovenskega »Mertnerja« (toda izboljšanega ln izpopolnjenega!) so res neke vrste čitanka s časopisnimi izvlečki, praktičnimi pogovori, z lekcijami itd. Berila so spretno izbrana, tako da v prijetni obliki uvajajo čitatelja v vsakdanjo govorico in v jezik, kakršnega najde v najna-vadnejšem gradivu italijanskih dnevnikov. V drugem delu tečaja se bo gradivo stopnjevalo k zahtevnejšim oblikam literarnega jezika, vendar ne bo — kakor smemo sklepati — nikjer prestopilo meja, ki si jih zastavlja ta metoda pri prvem jezikovnem tečaju: namreč meja lahkega prodiranja v jezik, mehaničnega osvajanja njegovega besedišča in izrazja Vaje, ki jih je v dosedanjih zvezkih že 28, so prav tako smiselno izbrane in opremljene z lahko umljivo in vsakomur jasno slovnično razlago, ki se omejuje na to, kar je neogibno. Kdor se uči italijanščine po tej metodi, si — skoraj bi lahko rekli — igraje pridobiva osnovno znanje tega krasnega jezika. A če rečemo igraje, ne pomeni to: brez slehernega truda, zakaj tudi Kronika Večno mesto stalno raste Po najnovejših podatkih, fc. jih je zbral Osrednji statistični zavod, računajo, da bo Rim v doglednem času dosegel poldrugi milijon prebivalcev in bo na ta način znatno prekosil obseg, ki ga je bil po številu prebivalstva zavzel r najbolj cvetoči dobi avgustovskega imperija. Menda ni mesta na svetu, ki bi bilo v svojem razvoju doživelo todiko in tako velikih preobratov v številu prebivalstva kakor večni Rim. Prvo ljudsko štetje je bilo v mestu opravljeno leta 568. pred Kristusom: ugotovilo je 84.000 ljudi. Zadnje štetje v predkrščanski dobi je bilo za Julija Cezarja in takrat so v Rimu našteli milijon prebivalcev. - V dobi imperatorja Oktavijana Avgusta je Rim imel 1,300.000 prebivalcev. Z zatonom Vzhodnega cesarstva je število zelo naglo padalo in je do leta 475. po Kr. zdrknilo že na 100-000. Propadanje mesta pa se je še vzdržema nadaljevalo, tako da je papež Gregor XI., ko se je vrnil iz Avignona, našel v mesto samo še kakšnih 17.000 ljudi, ki so med razvalinami cesarsekga Rima, pasli svojo drobnico. Porast pa se je spet začel z dobo rene- sance v kater, so našteli 100.000 Rimljanov. Leta 1630. je števila doseglo 120.000 in je naraščalo še vso dobo papeške vladavine. Leta 1870. je Rim štel 225.000 duš, po večini krčmarjev, hotelirjev in obrtnikov. Pripadniki teh panog so prišli v manjšino šele, kose je začela Emigracija iz vseh strani Italije v glavno mesto. To nezadržno romanje v Rim, ki je v mesto prinašalo pravi babillon dialektov in običajev je trajalo dobrih 300 let. Tako je leta 1914. Rim premogel že 600.000 prebivalcev. Med današnjimi prebivalci glavnega mesta je Rimljanov »iz Rima« samo kakšnih 35 odstotkov. Rim je dandanes v resnici živo srce Italije, v katerem se mešajo m bratijo vsi dialekti, tako da v resnici predstavlja vso Italijo. * Sprejem Blaža Lorkoviča pri Tajniku Stranke. Včeraj zjutraj je prispelo v Rim odposlanstvo stranke hrvatskih ustašev s tajnikom dr. Blažem Lorkovičem na čelu. Dr. Lorkovič je Tajniku Stranke, ministru Sereni, izročil poglavnikove pozdrave in je pri tej priliki povzdigoval prijateljske vezi, ki spajajo mladi hrvatski narod z Mussolinijevo Italijo. Tajnik Stranke je v zahvali za pozdrav podčrtal pomen sodelovanja obeh narodov za dovršitev novega reda v Evropi * Poroke. V Beogradu se je dne 17. avgusta poročila gdč. ing. Fides Bradaškova z g inž. Riccardom Temallijem. Priči sta bili gg. dr. inž. Vladimir Slebinger in dr. inž. Ivo Hercigonja. Obilo sreče! * Nov italijanski konzulat na Madžarskem. V južnomadžarskem mestu Segedinu so pravkar uredili nov italijanski konzulat. V Subofcici bo še ta mesec urejen italijanski kulturni institut, ki ga bo vodil dr. F. Alessandro. Tudi Novi Sad dobi italijanski kulturni institut. Novosadski dnevnik »Deutsches Volksblaitt« in njegova tiskarna sita pa prešla v last nemške narodnostne skupine na Madžarskem. * Znižane voznine na železnici Se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Velesejem bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane, in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki stane za enkraten obisk 4 L., za 10 obiskov pa 15 L. * V megli električne luči bo zagrnjen ob večerih ves prostor Ljubljanskega velesejma. Letos bomo namreč imeli novost, da bo celotno razstavišče občinstvu pristopno do 21. ure. Po sejmišču že postavljajo močne reflektorje. Krasni svetlobni efekti bodo doseženi z Neonovo lučjo, mavrične barve se bodo prelivale v curkih vodometov. Vse razstavne dvorane bodo razsvetljene, tako da si bo vsakdo tudi po svojem končanem dnevnem delu še mogel ogledati vse razstave in oddelke velesejma. * Vrsta nesreč. Za zastrupljenjem sta obolela zakonca 48 letni Gašper Golob in njegova 50 letna žena Marija iz Zadvora. 11 letna posestnikova hči Ana Skelblova si je pri padcu zlomila desno roko. Težek zaboj je padel na nogo dveletnemu sinčku posestnika iz Vrbljenj Francu Fisterju in mu jo zlomil. S kolesa je padel in se poškodoval po obrazu 18 letni sin sluge Milan Zupančič. Pri delu v hlevu ji je spodrsnilo in si je zlomila levo roko 63 letna delavka Ivana Kosančeva iz Device Marije v Polju. S kolesa je padla in si zlomila levo nogo 45 letna žena orožnika iz št. Vida nad Ljubljano Elizabeta žnidaršičeva. 26-letni delavec Matija Rupert z Iga je prav tako padel s kolesa in si zlomil desno roko v rami. Žrtvi kolesarskih nesreč sta bila tudi 20 letni krznar Riki Firm iz Ljubljane, ki si je zlomil desno nogo in 45 letni ključavničar kemične tovarne Miha Mehle, ki se je potolkel po glavi. 6 letni sinček delavca iz Slivnice Franc Perme je palal pod voz in se poškodoval po vsem telesu. Z zidarskega odra je padel na tla 15 letni tesarski vajenec Janko Pust iz Ljubljane. Dobil je hude notranje poškodbe. V Spodnji šiški je nekdo napadel 33 letnega brezposelnega ključavničarja Janeza Notarja in mu prizadejal več hudih ran. V ljubljanski bolnišnici so vsem ponesrečencem nudili zdravniško pomoč. • Spet je posijalo sonce. Po kujavem vremenu v torek, ko je padlo tudi nekaj dežja, so se v srelo že pred poldnem razpršili oblaki in posijalo je toplo jesensko sonce. Ze smo bili v strahu, da bo deževno vreme trajalo delj časa, toda spet smo dobili nenaden vremenski prevrat. Rahel dež je bil dobrodošel za pozne jesenske pridelke repo, zelje in peso, tako da je zdaj vsem po godu. Toplega sonca si vsaj 14 dni žele posebno vinogradniki, da bo grozdje dozorelo in pridobilo na sladkobi. Tudi meščani so veseli toplega sončnega vremena, da jim ne bo treba že zdaj trositi kurjave, ki so si jo priskrbeli za zimo. IZ LJUBLJANE u— V ožjem središču bele Ljubljane so zadnja leta zrastle mogočne palače, tudi Dukičev blok imenovane, ki so mestu v okras in ponos. Z dovršitvijo monumental-nega bloka banke »Slavije« je gradba novih stavb na tem delu zaključena. Pred kratkim je bil urejen in tlakovan tudi prehod oi Verdijeve do Puherjeve ulice. Med tem prehodom in Dukičevem blokom pa je z lesenim plotom ograjen prostor, v katerem je videti raznovrstno navlako. Nerazumljivo je, zakaj je ostalo to prav v osrčju mesta njegovi lepoti v kvar in spotiko. u— Table z maksimalnimi -cenami na živilskem trgu so posebno gospodinjam dobrodošle. Vendar bi bilo dobro, da bi bili ceniki opremljeni z večjimi črkami, ki bi bile že od daleč vidne. Dobro bi bilo tudi, če bi mestno tržno nadzorstvo pomnožilo število tržnih nadzornikov. Nekatere prodajalke cene skrivajo ali pa imajo različne označbe cen, ki jih hitro zamenjajo, čim začutijo, da je pozornost vse vidnega nadzomi-kovega očesa obrnjena drugam. — V zadnjem času je naprodaj mnogo lepih jabolk, domačih in uvoženih. Cene so seveda maksimirane: uvožene veljajo 3.75 lire kg, ker so lepše; domače, tudi lepe ln dobre pa 3 Ure kg. Kakor je videti pa v zadnjem času vse skupaj prodajajo po 3.75 lire kg. Pravijo, da so domače razprodane. u— Kostanj pečejo. Kakor vsako leto, bodo tudi letos nekateri revnejši Ljubljančani nekaj zaslužili s prodajo pečenega kostanja. Včeraj so že postavili prve stojnice in začeli s peko. Zaenkrat pečejo le goriški kanstanj, ker domač še ni zrel. Kakor vsako sadje in prvi pridelki sploh, je tudi kostanj drag. Po deset jih dobiš za liro. Ljudje pa ga kljub temu pridno kupujejo, tako da ga kostanjarji ne morejo sproti dosti napeči. Cez nekaj tednov, ko bo dozorel tudi domači kostanj in bomo imeli že prvi vinski mošt, pa si bomo privoščili obojega vsaj enkrat, če za večkrat ne bo de-narcev. u— Strojepisni In posebej stenografski tečaji novi dnevni in večerni prično 6. oktobra. Posebni tečaji za italijanščino in druge jezike ter posamezne strokovne predmete! Zahtevajte podrobni prospekt: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. najlažje učenje tujega jezika je še vedno tista igra, ki zahteva nekaj napora. Hočemo samo reči, da je pri metodi, ki jo je dr. Anton Grad uporabil za svoj »Italijanski tečaj za Slovence«, učenje olajšano v kar največji meri. Pri izbiri beril za svoj tečaj je pisec upošteval razne poklice in njihove potrebe. Tako imaš v sednem snopiču (str. 216) najvažnejšo trgovsko nomenklaturo. Glede izgovarjave odstranjuje avtor v zvezkih, kjer ni več kurzivnega besedila v fonetični izgovarjavi, slehern dvom in nejasnost tako, da pri vseh težjih besedah navaja v oklepaju pravilno izgovarjavo. Obnesel se je tudi preprost grafični sistem, ki označuje naglas in avtorjevo stremljenje, da stvari kar najbolj poenostavi, ne da bi škodoval osnovnim pravilom jezika. Dr. A. Grada »Italijanski tečaj za Slovence« je potem takem upravičil pozornost, s katero so ga pričakovali mnogi, ki ne utegnejo posvečati več časa in truda težjemu delu s slovnicami in vadnieami po šolskih učnih vzorih. »AIDA« V PREJŠNJIH SEZONAH Od leta 1918 dalje ni bilo v ljubljanski operi sezone brez mojstrskih del italijanske operne literature, zlasti ne brez Verdija. že v sezoni 1919/20 sta se vključili v slovenski operni repertoar Verdijevi deli »Rigolettoc in »Trubadur« ter ostali poslej v »železnem repertoarju«. Minevale so sezone, spreminjala so se vodstva in pevci, toda Verdi je neugnano razveseljeval srca svojih ljubljanskih poslušalcev. V sezoni 1923/24 se je tema operama pridružila »Aida«. Mogočna operna kompozicija, ki jo je zložil mojster italijanske gledališke glasbene romantike za otvoritev Sueškega prekopa, je imela takoj v prvi sezoni devetnajst predstav — število, ki ga ni dotlej dosegla nobena Verdijeva opera v ljubljanski sezoni, približal se mu je samo »Rigo-letto« s 17 predstavami v sezoni 1919/20. Po slej se je »Aida« stalno ponavljala. Tako je imela v sezoni 1924/25, ko so bile na repertoarju kar štiri Verdijeve opere, 4 predstave, v naslednji sezoni 11 predstav, v sezoni 1926/27 2 in v sezoni 1928/29 6 predstav. V sezoni 1929/30 so je dali samo enkrat in naslednji dve sezoni po trikrat. V sezoni 1935/36 se je po kratkem presledku vrnila na oder nekoliko prenovljena in je dosegla 10 predstav. V sezoni 1938/39 je bila trikrat ponovljena. Po številu ljubljanskih predstav se res da ne more meriti z »Rigolettom«, ki je dosegel sto predstav in ne s »Trubadurjem« z njegovimi 90 predstavami, vendar je njen uspeh tudi pri nas, posebej še glede na naše tesne razmere, izredno lep. Verdijeve opere imajo pri nas že tak sloves in tolikšno tradicijo, da bi mogli o vsaki izmed njih spisati poseben feljton glede na okoliščine, v katerih so jih pri nas igrali, na posamezne režiserje in soliste, na glasove, ki jih je vzbudila v kritiki in pod. V naslovni vlogi Aida smo videli vrsto pevk, ki so na tem težkem mestu preizkušale svoje sposobnosti, saj je znano, da sodi Aida med preizkusne vloge vsake strem-ljive pevke, ki čuti, da so ji »zrasle perotU za velike, umetniško odgovorne naloge. Med zadnjimi Aidami naše opere je bila ga. Gjubica K ar en a, ki je izšolala svoj lepi sopranski glas v tujini, vendar se — ne vemo, zakaj — po nekoterih uspešnih nastopih ni več pojavila na odrskih deskah. »Aida«, ki jo je igrala v letih 1935/39, je pomenila nedvomno afirmacijo njenega glasu in njene igralske zmogljivosti. Ob priliki njenega debuta, je pisal tedanji kritik V. U., da je »pokazala prvič svoje pevske in igralske sposobnosti v vlogi Aide, Jutrišnji orgelski koncert bo prvovrsten koncertni dogodek v našem mestu. To nam jamči slaVni mojster prof. Ulisse Matthey, ki bo izvajal na njem dela klasične in novejše literature. Malokdo ima za seboj tako obširno in bogato koncertno življenje, kakor ravno naš. koncertant Izmed stotih in stotih kritik, ki jih je prejel za svoje umetniško delovanje, navajamo samo dve strokovnjaški mnenji: Mat-they je največji med živečimi orgelskimi virtuozi Zmagoslavno odigra na svojem inštrumentu najrazličnejše skladbe, v katerih je nagromadenih tehničnih težkoč. Njegova interpretacija in izvedba je tako mojstrska, da mu prinaša vedno in vsepovsod naj navdušenejšo pohvalo. Drugi glas pravi, da je Matthey izreden umetnik in da zapuščajo njegovi koncerti tako močne vtise, da imajo povsod edino željo, da bi ga zopet in zopet slišali na veličastnem inštrumentu, iz katerega zna izvabiti vse efekte, ki si jih moremo želeti in predstavljati in katere moramo občudovati. Mojster na orglah bo igral v Ljubljani dela naslednjih skladateljev: Bach Azzolini della Ciaia, Vivaldi, svoje lastno delo, dalje Premrla, Schumanna in Musorgskega. Koncert se bo vršil jutri v petek, dne 3. t m, točno ob %8 v ljubljanski stolnici. Konec bo ob 9. uri Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Cepljenje v Mostah In na Viču. Drugi turnus cepljenja zoper davico bo v četrtek, 2. oktobra t L, ob 16.30 v ljudski šoli v Mostah, a v petek, 3. t m., ob 16.30 v ljudski šoli na Viču. Opozarjamo starše, naj v Moste pripeljejo samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni v Mostah, v petek pa v ljudsko šolo na Vič samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi tam cepljeni. u— Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in je 4 L. Sejmska legitimacija za Ljubljančane pa stane 15 L. u— Ravnateljstvo dri. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da ne bo dne 4. oktobra šolske maše in tudi ne 6. oktobra še šolskega pouka. Dan šolske maše in začetek pouka bo objavljen v vseh dnevnikih okoli 10. oktobra. Delovne ure za letošnji Ljubljanski velesejem od 4. do 13. oktobra. Vsi razstavni prostori letošnjega Ljubljanskega velesejma bodo odprti in pristopni občinstvu do 21. ure. Sejmišče se odpre vsak dan zjutraj ob 9. uri. u— Dijaki višjih razredov srednjih in strokovnih šol ter absolventi Enoletnih trgovskih tečajev lahko nadaljujejo šolanje v Višjem trgovskem tečaju, ki prične 4. oktobra. Zahtevajte: prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Diplomirani dentist Vinko Slanovec, sprejema od 7. do 12. in od 13. do 18. Ger-bičeva ulica 20. (Trnbvo-Kolezija). Telefonska št 41-73. (—) u— Veseli teater. Ponovitev programa samo še v četrtek. (—) Iz Spodnje štajerske Smrt bivšega majorja žitnika. V Mariboru je umrl pretekli petek upokojeni major Miro žitnik, mož lastnice Heinzove knjigarne. Nadalje so umrli v Mariboru: upokojeni nadfdčitelj Janez Casl, lekarnar Dragan Mihelič iz Brežic, ga. Terezija Jakopičeva in 441etna Matilda Austinerjeva. Huda nesreča tovarnarja Zelenke. Tovarnar pohištva Ervin Zelenka v Mariboru je imel v nedeljo obisk. Pripeljal se je k njemu neki prijatelj iz Gradca, ki je zadnje dni poslovno potoval z avtom po Spodnjem štajerskem. Povabil je Zelenko in njegovo ženo na izlet Ko so se vračali zvečer proti Mariboru, je ob njih zdrsnil motorist, ki je avto nekoliko poškodoval. Ko so škodo popravili in je hotel Zelenka spet stopiti v avto, je mimo prihitel težak tovorni avto. Potegnil je Zelenko za plašč in ga vlekel kakih 30 metrov po tleh s seboj. Zelenka je s ponovnimi udarci ob tla dobil hule poškodbe po glavi in životu. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se mu stanje polagoma boljša. Poseben pečat za Maribor in Ptuj. Poročali smo, da bodo izdane posebne znamke s slikami Maribora, Ptuja, Bleda fn Triglava. Včeraj, 1. oktobra, pa so bile vse poštne pošiljke, oddane Mariboru in Ptuju, žigosane s posebnim žigom. Po 1. oktobru bo samo poštni urad Maribor 1. na pismeno prošnjo žigosal posamezne znamke s spominskim žigom. ki spada po svoji dramatski moči in posebni karakteristiki med najtežje vloge«, dalje, da ima njen glas »lepe sestavine, pro-bojnost v višinah, izrazito dramatično barvo s posebnim kovinskim prizvokom ter da izpoveduje tudi dobro izšolanost.« Drugi kritik je poudarjal njeno »krasno tehniko, čudovito preciznost in doživljeno toplino«, tretji pa »nenavadno izšolan izenačeni glas velikega obsega«, »s toplo, kar pravilno nižino, kakor jo pri nas le izjemoma slišimo in posebno lep mezza voce«, ter je želel tej »odlični petki večkratno nastopanje«. Takisto lep uspeh je doživela ta ljubljanska »Aida« na novinarskem koncertu 1. 1936. Sedaj, ko se spet obnavlja »Aida« z delno novimi sodelavci in ko smemo pričakovati nov uspeh nesmrtnega Verdijevega dela, se spominjamo tudi onih, ki so nam v prejšnjih sezonah pričarali lepoto, veličino in tragiko življenja -na egiptovskih tleh, kakor ga je naslikal Verdi v veličastnih spevih in melodijah svoje »Aide«. Kraljevska opera v Rimu bo začela sezono 14. oktobra. Prvi mesec bo izvajala v prejšnji sezoni v spomin skladatelja Verdija vprizorjene opere: »Don Carlos«, »Ernani«, »La Traviata«, »Rigoletto« in »Simone Boccanegra. Berlinska opera v Pariza. Berlinsko operno gledališče (Deutsches Opernhaus) je začelo gostovati v pariški Veliki operi. Dospelo je tja z vsem svojim osebjem, in obsežno odrsko aparaturo. Prva predstava, ki ji prisostvovali vsi predstavitelji nemške okupacijske oblasti ln francoske uprave, je bila Straussov »Netopir«. Ie politične literature. Giuseppe de Mat-tels je izdal pri Sansoniju aktualno knjigo »Verso l'equilibrio della nuova Europa«. Vojno skrbstvo. Z včerajšnjim dnem je [ bil v Gradcu ustanovljen posebni vojni skrbstveni urad, ki obsega okrožji štajersko in Koroško. Urad vodi razvidnico odpuščenih vojakov, vdov, sirot in staršev padlih in umrlih vojakov. Poseben odsek tega urada dobi tudi Maribor in spadajo v njegovo območje okrožja Maribor, Celje, Ptuj, Trbovlje in Brežice, kakor tudi go-renjeradgonsko okrajno glavarstvo s sedežem v Ljutomeru. Nadaljnji odseki so v Celovcu, Beljaku in Leobnu. . Pomanjkanje stanovanj tudi v Celju. Kakor v Mariboru, primanjkuje tudi v Celju stanovanj. Zato je v načrtu več hiš, ki morajo biti do pomladi pod streho. »Sud-mark« iz Gradca bo sama zgradila nekaj hiš. Celjska bolnišnica bo povečana. Vinogradi v celjski okoliei obetajo letos zelo dobro. Listi obnavljajo spomine na nekdanje dobre letine, med katerimi je bila najsijajnejša jeseni 1499, ko ni bilo dovolj posode, da bi spravili vse vino. Kronika pravi, da je takrat trgatev trajala dan in noč, dokler ni začelo snežiti. Vino je bilo tako poceni, da so se mnogi nap.li do nezavesti in so v pijanosti umrli. žrtev. dela. 29 letni ključavničar Ivan Savr^ik iz Nove vasi je bil zaposlen pri nekem mariborskem podjetju. Pri delu mu je padel 600 kg težak kos železa s tolikšno silo na desno stegno, da mu je nogo lobe-sedno zdrobilo in odtrgalo. Odsekana noga je zletela nesrečnežu v glavo. V brezupnem stanju je bil Ivan Savnik prepeljan v bolnišnico. < Kjer se dva prepirata... jo lahko tretji dobi po glavi... Nekdanji pregovor se je torej spremenil, o čemer nam priča naslednji dogodek: 29 letna gospodinjska pomočnica Magda Cafnikova je šla kupovat potrebščino v neko trgovino na Pobrežju. Prišla pa je tja v nesrečni minuti, ko se je trgovec ravno najhuje prepiral s svojo ženico. Ker ženice ni mogel drugače ukrotiti, je pograbil pločevinasto kanto in jo zagnal proti svoji boljši polovici. Toda, čeprav je njegova boljša polovica prav izdatna, se je razburjeni trgovec izkazal za slabega strelca. Ni namreč zadel svoje žene, marveč je kan ta priletela nelolžni Cafnikovi v glavo in ji je prebila čelo. Uboga Magda se je kar zgrudila, kajti na čelu ji je zazijala velika, močno krvaveča rana. Magdo so z reševalnim avtom odpeljali v bolnišnico, trgovec in trgovka se bosta pa po sodni obravnavi lahko dalje prepirala. Seveda, škodo bosta pa tudi plačala. Z Gorenjskega V Beljaku se nadaljujejo svečanosti v počaščenje 400 letnice Teofrasta Paracelza. Ves delovni mesec je posvečen temu spominu. Pričel se je pretekli ponedeljek popoldne s koncertom dunajskih simfonikov. V teku Paracelzovega meseca bo po vsem Koroškem marsikaj storjenega za ljudsko zdravje. Iz Guštanja poročajo, da se je hudo ponesrečil jeklarni livar Gregor Vrečko. Stopil je v livnici v žarečo žlindro in si zlasti hudo poškodoval levo nogo. — S Koroškega se je prostovoljno prijavila za službovanje v Guštanju učiteljica Avrelija Dielacherje-va. Namestili so jo na nemški šoli v okolici. .Njena prednica, učiteljica Adlaskova, je odšla v Kamnik. Zimska pomoč. Preteklo soboto je bilo v Celovcu veliko zborovanje, s katerim se je začela letošnja Zimska pomoč. Kakor kažejo računi, je koroško ljudstvo lani zbralo za Zimsko pomoč preko 5 in pol milijona mark, tako da je darovala sleherna družina po 56 mark. Preskrbeli so čez zimo 74.000 ljudi. Upajo, da bo uspeh tudi letos zadovoljiv. Iz Srbije Zbiranje masčobnih odpadkov. Da bi se zagotovila zadostna količina surovin za izdelavo mila, je centrala za kemične proizvode pokrenila nabiranje kakršnih kodi masčobnih ostankov, ki ne morejo več služiti za človeško prehrano. Zivinozdravniki na deželi so prejeli navodila, kako naj nadzorujejo zbiranje takih ostankov. V treh tednih morajo centralo obvestiti o uspehih in načinu zbiranja. Železniški promet v Banatu. Kljub sivoji legi med dvema rekama, ki sta bili ob zadnji vojni najbolj prizadeti (porušeni mostovi na Donavi in Tisi), je Banat docela obnovili železniške zveze na vse strani. Zdaj je Banat spet zvezan z inozemstvom in zaledjem po železnici in reoiv plovbi Posebno živahen je promet z vlačilci med Smederevom in Kovinom. Obe mesti imata železnico' speljano do Donave. Blagovni promet se gladko razvija, da krije vse potrebe in zahteve teh pokrajin. Dve železniški progi iz Bana ta vodita preko Moravice v Rumunijo in preko Velike Kikinde na Madžarsko. Sladkorna pesa se je letos v Srbiji dobro obnesla. Sladkorna tovarna v Čupriji je kmetom pred setvijo izplačala 11 milijo-nov dinarjev predujma, da jim je olajšala obdelovanje zemlje in nakup živine. Zaradi vojne pa kmetje niso mogli docela izkoristiti vsega polja in je bilo za tovarno v Čuprijp izkoriščenih Je 4700 ha. Povprečni donos pa je boljši kakor lani. Vsega skupaj cenijo letošnjo letino sladkorne pese v Srbiji na 8500 do 9500 vagonov. Srbija je pripravljena izročiti Hrvatskim sladkornim tovarnam nekaj tisoč ton sladkorne pese v zamenjavo za kurivo, zlasti za premog. Hrvatska vlada je uvoz do 5000 ton sladkorja oprostila vseh carin in pavšalnega prometnega davka. Radio Ljubljana Četrtek, 2. oktobra Ob 7.20: Vesti v slovenščini — 7.45: Operetna glasba, v odmoru ob 8.: Napoved časa — 8.15: Vesti v italijanščini — 12.30: Vesti v slovenščini — 12.45: Operetna glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini — 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Petralije. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Uga Tansinija in s sodelovanjem sopranke Marije Fioren- ze. _ 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert v izmenjavi z Brazilijo. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.35: Koncert tenorja Janeza Lipovška in Karla Hladky-ja na kitaro. — 21.15: Italijanske pesmi. — 22.: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert pianistke Pine Pittinejeve. — Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Jtomisa-riata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da se v prihodnjem tednu vršijo dogoni za odkup goveje klavne živine: v torek dne 7. oktobra v Črnomlju, v torek dne 7. oktobra v Mokronogu, v sredo dne 8. oktobra v Grosupljem, v sredo dne 8. oktobra na Vrhniki. Strokovna mesarska združenja naj iz vsakega okoliša pošljejo na najbližji do-gon po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema odkupljene živine. Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b. Bauda.š Marija, Baraga Anton, Bartoš Bo-siljka. Božrč Jakob, Brus AJloiz, Bubnov Sergij, Crtalič Jožef, Dejak Jože, Deogra-cija m. Filipič Franjo, Globelnik Viktor, Jelena, Gregel Albin, Jovanovil Božana, Jovanovič Milka, Kamničar Jože, Kralj Ivan, Kodžič Nada, Korelec Tone, Kurelec Mi H ca. Langus Ferdo, Martančic Henrik, Martinčič Peter, Meditz Ernest, Namut France, Obradovič Frančiška, Peče Valter, Pire Stanislav, Povše Jakob, Puntar Franc, Rakič Dušan, Rozman Viljem, Sajevič Stojan, Samardžič Ivan, Skarlovnik Vladimir, Strajhar ing. Maks, Šoukal H;eTonim, Tavčar Vilibald, Zakšek Alojzij, Zobec Jože, Zikič Lazar. Pošto naj dvignejo: Debenjak Gusti (iz Celja), DulaT Jože, prof. III. drž. reail. gimn., Godrich Kurt, Gregorič Marija. Podmilščakova 15, Hra-stelj (cd Cajnkar Feliksa), Kanduč Rajko, prof. III. drž real. gimn.. Kos dr. Franc, Etnografski muzej, Krajnc Janko (preje Mivka 12), Orehek Geli, Gerbičeva 18, Prežel j Mici, Gregorčičeva ul. 11, Ramor Ivan, Bičevje 6. Rant dr. G vido. frančiškanski samostan. Rožič Valentina, Nunska 8, Senčar dr. Drago, dir. drž. žel., Skalar Josip, nadsvetnik, Resljeva, ŠoHnc Ivan, referent zadružne zveze, Zore Katarina, Kolodvorska 8. Radi pošte naj se javita gospod Berbuč in prof. Bunc. Namesto cvetja na grob ge. Marije Fan-tini je darovala družina Usenikova Rdečemu križu L. 100.—. Namesto venca na grob pokojne gospe Marije Zilič so darovali Rdečemu kržu prijatelji gospoda Bogdana Žilica L 240.—. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. Iz Goriške pokrajine Nenavadna nesreča pri pogrebu. Prejšnji četrtek je bil v naselju Ameriki pri Spodnji Idriji pogreb rudarjeve žene Marije Hladnikove. Ko so hoteli truplo prepeljati na pokopališče in so obračali voz, sta iznenada padla z njega 751etna Marija Mlinarjeva in mladoletni Ludvik Mlinar, ki je vodil konja. Bil je prešibak, da bi konja zadržal, pa so oba vlekli več ko sto metrov po cesti dokler ju niso ustavili ljudje. Oba sta dobila precej občutne poškodbe na nogah. Na mesto je bil poklican zdravnik dr. Braggion, da jima je nudil prvo pomoč. Spričo dejstva, da je Hlad-nikovo družino zadela zelo huda nesreča — saj so pred mesecem zagrebli tudi 84-letnega očeta — je nenavadna nezgoda v vsej okolici vzbudila še iskrenejše obžalovanje. Iz Novega mesta n— Zlorabljanje dobrosrčnosti meščanstva. Skrb za priseljence, ki so si v novomeškem okraju poiskali začasno zatočišče, je bila poverjena socialnemu odseku novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa. Socialni odsek opravlja to težko nalogo vestno s sredstvi, katera so darovali meščani. Doslej se še ni zgodilo, da bi bil katerikoli priseljenec odpravljen brez podpore. Zaradi tega socialni odsek ponovno svari meščane, naj raznim ljudem, ki se pri njih oglašajo radi podpore, ne dajo ničesar to jih napotijo na socialni odsek Rdečega križa. Le na ta način bo možno kontrolirati ta pravično deliti podpore ter se izogniti zlorabi dobrosrčnosti meščanstva. n— Prijava krompirja in fižola. Mestna občina opozarja vse prebivalstvo, ki je pred 11. septembrom kupilo nad 500 kg krompirja ta nad 50 kg suhega fižola, da je dolžno krompir ta fižol po tukajšnji občini prijaviti prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Po prijavi bo Prevod razposlal vsem prijavnikom točna navodila, katerih se bodo morali pridržavati. Brez posebne dovolilnice Prehranjevalnega zavoda ali od njega pooblaščenega urada odslej ni možen več noben prevoz krompirja in suhega -fižola v količini preko 50 kg krompirja, oziroma 10 kg suhega fižola. n— Plemenit dar. Mestna hranilnica v Novem mestu je darovala socialnemu odseku novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa v korist osirotelih priseljencev 5.000 lir. Za velikodušno podporo se socialni odsek najiskreneje zahvaljuje. n— Iz vodnjaka so jo rešili V soboto popoldne so v Semiču slišali izletniki iz vodnjaka v bližini kolodvora obupne klice na pomoč. Ko so prihiteli do vodnjaka, so našli v njem že popolnoma onemoglo 34 letno kuharico S. A., ki so jo potom vedra in lestve v zadnjem hipu rešili iz vodnjaka. Po pripovedovanju rešenke ji je pri zajemanju vode spodrsnilo, zaradi česar je izgubila ravnotežje ta padla v vodnjak. Sosedje pa zatrjujejo, da je ponesrečenka, ki je že tri mesece brezposelna, v samomorilnem namenu sama skočila v vodnjak. n— Težka prometna nesreča. 31 letni posestnik Franc Majhen iz Komarne vasi se je s kolesom peljal po opravkih v Podturn. V bližini Podturna se je lz neprevidnosti zaletel v nasproti prihajajoči voz in pri trku tako nesrečno padel s kolesa, da je zadobil nevarne notranje poškodbe. Zdravi se v kandijski bolnišnici Usmiljenih bratov. n— Dve nesreči Na cesti od žabje vasi v Novo mesto je na kandijskem mostu padla s kolesa 17-letna dijakinja Neda Troštova ta pri padcu zadobila lažje poškodbe na desni nogi. — V Svetinjah pri Dobrničah je pomagala pri podiranju drevja v gozdu 24-letna dntoarlca Ana Zupančičeva. Ker se je prepočasi umaknila podirajoči se bukvi, jo je oplazila težka veja ta ji nevarno poškodovala levo nogo. ŠPORT Novomeščanf gredo spet na • vv V soboto m nedeljo lahkoattetski dvoboj med Notranjsko in Dolenjsko v Novem mestu Novomeški Elan bo v soboto in nedeljo organteiral še eno atletsko prireditev, in sicer na pobudo notranjskih atletov lahko-atletski dvoboj z devizo: Dolenjska—Notranjska. Za prireditev se v Novem mestu itarzlično pripravljajo, ker hočejo agilni Jfovomeščani še enkrat dokazati, da so Aebri organizatorji in jih v tem — sem in tia se dogaja tudi to — ne dosega niti Ljubljana. Prav tako živahno je v zvezi s to prireditvijo tudi v atletskem taboru. Na startu bodo v soboto in nedeljo številni znani atleti kakor šušteršič, Malič, Braniselj, čeme, Vilar, Gunde, Korče, Cuček, Marin-ček, morda tudi Mauser in drugi. Razpis je takšen, da bo v vsaki disciplini za vsakega nasprotnika lahko nastopilo poljubno število atletov, ocenjevali pa bodo za skupno oceno samo dva od vsakih. Izven dv ot>oja bodo šh na start tudi nekateri atleti iz Ljubljane, če bi se jim posrečilo kakšno zboljšanje rezultata, med njimi menda Bačnik, Lončarič, Lužnik in še kateri. Atleti iz Ljubljane, ki bi hoteli sodelovati na tem mitingu, naj prijavijo svojo udeležbo na naslov SK Elana, lahkoatlet-ske sekcije v Novem mesto do petka 3. t. m. Spored bo razdeljen na dva dneva, in sicer tako, da bodo v soboto po prihodu ljubljanskega viaka na vrsti tek na 400 m, troskok, disk in krogla, v nedeljo dopoldne pa višina, kopje, teka na 100 in 1.500 m in daljina. Vse torej kaže, da se bo na tem mitingu zbralo lepo število dobrih atletov. Prireditelji so v propagandne namene določili tudi prav nizko vstopnino, tako da se lahko računa, da bo dvoboj uspel v vseh pogledih. Teniški dogodki Konec tedna mednarodni dvoboj Italija — Hrvatska TENIŠke dogodki V torek je odpotovala v Milan hrvatska teniška reprezentanca, ki bo nastopila v turnirju za rimski pokal proti izbrani ekipi Italije, in sicer v dnevih od 3. do 5. t. m. Telmična komisija italijanske federacije je za to srečanje določila naslednje igralce: Canepeieja, Caniata, Chitarina, Cucellia, Del Bella, Ramanonija in Scottia. Kakor znano se v tej konkurenci igrajo štirje singli hi dva doubla. V Bologni so v ponedeljek končali turnir za teniško prvenstvo države z zadnjo izbirno igro za prvenstvo v ženskih singlih, v katerih je Bossijeva zmagala nad svojo do tedaj enakovredno partnerico Quinta-valle v dveh setih 6:3, 6:2. Ka;j pravi strokovnjak FIDAL o naših atletih? Zanimiv razgovor s trenerjem g. Cumarjem Kakor smo že pisali, je bival zadnji čas nekaj dni v Ljubljani, v soboto in nedeljo pa prisostvoval obema atletskima mitingoma na letnem telovadišču v Tivoliju trener Fida-1 a g. Cninar, ki je zdaj po službeni dolžnosti v Novem mestu. G. Cu-marju smo zastavili nekaj vprašanj, tako n. pr. kaj misli o naših atletih in kakšne vtise je imel v teku nekajdnevnega življenja med njimi, nakar je ljubeznivo zelo podrobno analiziral stanje v posameznih disciplinah in se v posameznem obširno ustavil pri nekaterilh naših najvidnejših atletih. Iz zelo zanimivega razgovora mislimo za naše čitatelje objaviti samo nekaj splošnega, in sicer med drugim naslednje: »Atletski material — tako je pripovedoval — ki sem ga našel v vrstah Slovenske atletske zveze, je v primeri z nivojem ostalih športnih panog fantastično dober, treba p>a mu je čimprej in za vsako ceno najnovejše šole in racionalnega treninga. Opomba glede nove šole se nanaša predvsem na teke (v izvajanju starta in dosegi pravega ritma), skok ob palici, ki ga celo najboljši izvajajo po že čisto zastareli metodi in glede meta tiska in kladiva, kjer je delo nog in rok pri posameznih atletih še neizdelano ali sploh pomanjkljivo. Kar se tiče treninga, g. Cumar ne more dovolj poudariti pravila, da atlet ne sme trenirati od jutra do večera in dan za dnevom v isti družbi in istem okolju, ker takšen trening izgubi skoraj vsako vrednost. Tekmovalec se po tej metodi privadi teka-lišča, svoje discipline in tovarišev okrog sebe kakor doma in potem ne posveča potrebne pozornosti več dovršeni izvedbi. V tem pogledu je pionirsko delo po njegovih izkušnjah pri ženskah laže kakor pri rso-ških in prav zato se je v svojem novem središču v Novem mestu najprej posvetil damski sekciji Elana, kjer je našel nekatere talentirane posameznice, ki so se na prvenstvenem mitingu v nedeljo že pokazale v prav dobri formi. Po enakih načelih namerava nadaljevati delo tudi v moški sekciji, kjer je našel med mladimi močmi nekaj zelo delavoljnih atletov, sem in tja pa bo z enako misijo prihajal tudi na ljubljanska tekališča. Na vprašanje, kaj meni o Koširju in inž. Stepišmku, je g. Cumar posebno pohvalil J. Marquand našega srednjeprogaša, značilnega tekača majhne postave in kratkih nog, kakor so bili Lovelock ali Beccali, ki ima vse vrline za dosego najboljših uspehov na teh progah. Glede inž. Stepišnika pravi, da mu manjka samo neznatna poprava v izvajanju meta, pa bo z lahkoto dosegel one boljše znamke ali še daljše, kakršne so mu tu in tam že uspele v zadnjih nekaj letih. Nekaj drobiža.. • Rapidova enajstorica iz Maribora je v novem prvenstvenem okolju v nedeljo gostovala v Donawitzu, odkoder se je vrnila z razmeroma dobrim remisom 1:1. V Mariboru so minulo nedeljo gostovali nogometaši iz Ptuja in izgubili zelo visoko z 0:8. Tekmo je sodil znani gospod Ne-metz. Nemčija bo prihodnjo nedeljo nastopila kar v dveh mednarodnih tekmah, to sicer v Stockholmu proti švedski in v Helsinkih proti Finski. V hrvatskih športnih vrstah so v Zagrebu izvedeli za izgubo enega izmed znanih športnikov ing. Iva Marjanoviča, ki je padel v prvih vojnih dnevih nekje v Srbiji, šele pred kratkim. Marjanovič je bil eden znanih nogometašev in ves čas član Haška, ki je med drugim leta 1924 igral tudi na pariški olimpiadi proti Urugvaju. V kolesarskem športu so Hrvati za Ni-kolo Penčevom, ki se je do smrti pobil, ko je padel s kolesa, izgubili še drugega dobrega kolesarja, in sicer Rudolfa Kelle-ja, ki je bil zadnji čas član železničarja in tudi klubski prvak. Kelle je padel 26 let star kot kolesar domobranec v borbah pri Rogatici v Bosni. Po najnovejšem odloku je poverjenik za šport in planinarstvo na Hrvatskem oprostil kazni vse športnike, ki so bili kaznovani pred športnimi forumi do vključno 10. aprila t. 1. Ta oprostitev ne velja za intelektualne povzročitelje protinarodnih izgredov. SK Jadran. Danes ob pol 20. uri bo v salonu gostilne »Soklič«-Tmovo strogo obvezen sestanek vseh aktivnih igralcev radi nedeljskih prvenstvenih tekem. Vabljeni tudi ostali člani kluba. Obnovite naročnino! Nase gledališče DRAMA Četrtek, 2.: Katarina Medičejska. Red četrtek. Petek, 3.: zaprto. (Generalka.) Sobota, 4.: Hamlet. Premiera. Red premierski. Drama: Šentjernejaka noč, vzroki, zaradi katerih je prišlo do nje in njen učinek so središče Alessijeve Igre z naslovom »Katarina Medičejska«. Marija Vera bo kreirala psihološko bogato, odrsko učinkovito vlogo po machiavelističnih principih vzgojene vladarice. Dramatično dejanje, ki obravnava zgodovinsko snov, se odlikuje s plastiko in strnjenostjo dejanja. Igra bo vsakogar zanimala. Poleg Marije Vere, ki bo igrala naslovno vlogo, bodo igrali: Kralj, Sever, Remčeva, Skrbinšek Milan, Gregorin, Levar, Lipah, Cesar, Presetnik, Potokar, Drenovec, Peček, Bratina, Brezi-gar, Tiran, J. Boltarjeva, Raztresen. Režiser dr. Bratko Kreft. Drevi v četrtek dne 2. oktobra bo predstava za red četrtek. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Druga premiera v letošnji dramski sezoni bo Shakespeareov »Hamlet« v novi režiji, zasedbi in inscenaciji. Mojstrovina, ki ima na našem odru to pri našem občinstvu že svojo zanimivo tradicijo uspeha, bo vzbudila v novi predstavi najživahnej-še zanimanje. Hamleta bo igral Jan. Režiser dr. Kreft. Scenograf ing. E. Franz. Premiera bo v soboto 4. t, m. za red Premierski. OPERA Četrtek, 2.: zaprto. (Generalka.) Petek, 3.: ob 18. uri: Netopir. Opereta. Premiera. Red Premierski. Straussov »Netopir«. Vesela to dovtipna zgodba o dogodivščinah članov hiše Eisen-steto vsebuje pevne partije, učinkovite vloge in dva vložka: koloraturno arijo iz Gounodove opere »Romeo to Julija«, ki jo bo pela Sonja Ivančičeva ter baletni vložek »Cesarski valček« v koreografiji B. Pilata. Plesali ga bodo: Moharjeva, Rem-škarjeva, Pilato to baletni zbor. Zasedba je sledeča: Eisenstein — M. Sancln, Roza-linda — Ivančičeva, Frank — Anžlovar, Orlovski — Sladoljev, Alfred — Manošev-ski, dr. Falke — B. Sancin, dr. Bltod — Rakovec, Adela — Ribičeva, žaba — Zupan, Ida — Japljeva, Melanija — Koširjeva. Dirigent D. žebre. Režija ta ta-scenacija E. Frelih. Premiera bo jutri v petek 3. L m. za red Premierski. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 18. uri. Krojaško pomočnico »opolnoma samostojno za damske obleke - plašče — iščem. Naslov t ogl. odd. Jutra. 16736-1 Služkinjo pridno in pošteno, ki tudi icuha, sprejmem. Vrstovško-va 27, Mirje. 16743-1 Strojna šivilja za krzno dobi takoj službo. Lapajne, Ulica 3. maja — (Aleksandrova ul.) 16739-1 Šoferja za osebni in tovorni avto sprejmem. Pogoj: izpričevala o večletnem službovanju pri zasebnikih. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trezen« 16729-1 Jrivskega sprejmem. Naslov v vseh 1 il. Jutra. 16683-1 ___Vajenca *seda ti —30, taks« —.60. I m mehanično stroko takoj lajanje naslov* «11 u I sprejmem. Griffini, Ljub-iifro L li—k I 'iana, Gajeva 2. ur« « » i 16763-44 Frizerka prvovrstna moč želi zaposlitve v damskem salonu, Ro-Voskobojnik, Koroščeva ul. 8. 16760-2 MOŠKI IN ŽENSKE Mladina je čudna: napada trdnjave, ki so same od sebe rade odprle vrata. Vsaka ženska skriva v sebi toliko ugank, da smo lahko veseli, če jih lahko vsaj ne--kaj rešimo. Od ljubimca zahteva ženska, da se ničesar ne ustraši. Dosti je moških, Id od samega ljubimkanja ne pridejo do ljubezni. če živi moški »čez svoje razmere«, je temu največkrat vzrok »njegovo razmerje«. Kamor vrag zaradi pomanjkanja ne more iti, pošlje staro babo. Kamor noče iti, pošlje mlado žensko. Dnevnik izgubljenke — dvojno knjigovodstvo. Poročene ženske imenujejo može osle in jim vlečejo kožo čez ušesa. Zakaj se igralci med seboj tikajo? Ker se bratovsfco ijutajo — Kakor najn m Abel. Moški, Id grdo govore o vseh ženskah, niso svoje matere nikoli spoštovali. Naj bo že v nesrečnem zakonu, ki se konča z ločitvijo, kriv mož ali Sena, žrtev je zmeraj — otrok. Za vedno nas je zapustila po kratki bolezni naša ljubljena mati, sestra, stara mati, teta in tašča, gospa Josipina čuden rojena RUS Mati oglasi Sluibo dobi Beseda l —.60. taksi -M. za daianie naslovi tli ii šifro L 2.—. Knjige Beseda L —.60, uksa —.60, za -lajanje naslova ali za šifro L 2.—. pomočnika Službe išče Knjige vseb strok antične vrednosti po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih institu-cj) in bibliofili vabljeni. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. V kolodvorski 25. 27-8 Kolesa | Beseda L —.60. taku —.60, 'aiinje naslova " šifre l 2__. Damsko kolo krasno, lahko, športni model naprodaj za 480 lir. — Generator delavnica, Tyrie-va 13 (Figovec). 16755-11 Damsko kolo rabljeno, poceni proda Ambrož, Tyrševa 71. 16761-11 Prehrana Beseda L —.60, uksa —.60. za dajame naslova ali a iifro L Vajenci (ke) beseda L —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali zi šifro L 2.—. Učenko primerno šolo, sprejmem. Bonbonjera, Palača »BaU«. 16751-44 Pouk Beseda £ —-60, uksa —.60. zs dajanje naslova ali zs šifro L Poučujem francoščino in ruščino. Gradišče, 7, I. nadstr., levo. 16758-4 Kapital Beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 2.—, Ratne štete 1100 komadov in 100 komadov delnic Trboveljske družbe prodam, ker rabim nujno denar. Ponudbe na ogi. odelek Jutra pod »Delnice« 16762-16 Pohištvo Beseda i —.60, uksa —.60, 1 zs daianje naslova ali za iifro t 2.—» Naprodaj: sobno pohištvo, trd les, dobro ohranjeno. Naslov v I vseh posloval. Jutra. 16753-12 Stanovanja Beseda L —.60. taksa —.60. I za dajanje naslova ali za iifro L Prodam Beseda L —.60. uksa —-60. za daianje naslov; ali za šifi j f 2.—.• Stanovanje Čevlje gojzerice I enosobno, iščeta mlada za-štev. 42 prodam. Naslov v I konca brez otrok Ukoj ali vseh posloval. Jutra. I 15. oktober. Naslov t 16723-6 I vseh posloval. Jutra. 16752-21a Kupim l| Sobo odda Beseda L -.60, taksa -.60. L ^ dlUl!L L 2 " naslov, di za šifro L 2.—. iifro t 2. CORA TORINO • 1835 CORA - CORA r»p*nHvo di gu«fc> moderno. Si prende con sels. Speriliv modernega okusa. Pije m s sodavico. Sobe išče 1 t Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali »a iifro L Sobo z 2 posteljama iščeU mlada zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bližina tehnike« 16746-23a Opremljeno sobo za 3 osebe iščem. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šif-»Dobro plačam«. 16745-23a Hišo ali dvostanovanjsko vilo ▼ Ljubljani kupim. Kreševič I., Aškerčeva 42-1. 16719-20 Gozd srednje zaraščen, cca 10 ha, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »Gozd«. 16759-20 Sobo išče zakonski par za Ukoj ali s 15. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zakonca«. 16747-23a Lokali Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Gostilna dobro idoča, na prometni glavni cesti v Ljubljani, pet minut od centruma, se U-koj z inventarjem vred proda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra gostilna« 16740-19 za Beseda L —.60. uksa —.60, zs dajanje naslova ali za iifro L 2.— Posestva na Krasu in v Trstu zamenjam za hišo v prov. Ljubljana - Trieste, event. prodam. Ponudbe na ogl. odd [utra pod »Kras«. 16737-20 Steklenice Opremljeno sobo oprane medicinske m *e- L separirano. z vso o- . Vil r Bah°- skrbo Ukoj oddam. Naslov * Kongresni trg.^ ^ ^ poslovllnicah Jutra. 16588-23 Divji kostanj (sad) v ^ prazno sobo kupujem. Linhartova ul 3 | _ r . Bežigrad. 16733-7 v strogem centru oddam. - 6 I Naslov v vseh posloval. Ju- 16741-23 UU2 K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 2. oktobra ob 5. uri z Žal — kapelice sv. Nikolaja. Prosimo tihega sožalja. ti Beseda L —.60, uiesa —.60. daianje naslova ali u iifro t 2.—» Pozor DKW avtomobilisti! Smo edina tvrdka za izdelovanje generatorjev za dvotaktne motorie. Generator delavnica, Tyrševa 13. Figovec, levo dvorišče. 16754-10 V 24 urah je vaš avto predelan na pogon z ogljem brez vsakega predplačila. Generator delavnica, Tyrševa c. 19. Figovec, levo dvorišče. INSERIRAJ V „JUTRU"! Sobo I oddam dvema gospodoma ali dijakoma, Ukoj. Naslorv Iv vseh posloval. Jutra. 16750-23 Lepo opremljeno sobo event. z zajtrkom oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 16742-23 Opremljeno sobo sončno, popolnoma separi rano v lepi mirni hiši od' dam uradnici ali visokošol-ki, dobri matematičarki. — Naslov v vseh posloval. Jutra. __16749-23 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom Ukoj oddam. Valent, Tavčarjeva ul. j.IU 16765-23 Beseda t —.60, taksa —.60, z* dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pisalni in računski stroj precizni, najpopolnejše moderne konstrukcije, ukoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16550-29 Informacije Prevode v iulijanščino in juridične stroke oskrbuje hitro in brezhibno pisarna Volčič Ljubo, Knafljeva (prej Dvo-rakova 13, telefon 3696 16756-31 PREMOG DRVA — nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Umrl je najin nepozabni brat, naš predobri stric ta svak, gospod Josip Maier šolski vodja v p. Pogreb bo v petek, dne 3. oktobra 1941 ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. oktobra 1941. ŽALUJOČA BRATA in sorodstvo Inserati v Jutru" imaio velik uspeh 21 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! Ko sem prišel, je bil baš čas kosila in večina mizic v baru je bila zavzeta. Videl sem Johnnyja Greenwayya iz Imperialne banke, ravnatelja Družbe podmorskih kablov in kapitana Clougha od trgovske mornarice. Kitajski natakarji so s polnimi podnosi whiskyjevih steklenk urno smukali od mizice do mizice. Nekaj glasov je prevzetno klicalo »Natakar, natakar!« takisto, kakor da bi imeli An^losaksonci še vedno prvo besedo na Vzhodu. Več ljudi me je okliknilo, ko sem stopil v bar. Greenway mi je pomahal z roko. Clough mi je pokazal stol, in tako sem prisedel k njuni mizi. »Natakar!« sem mehanično zaklical. »Whisky s sodavico, natakarl« Clough, eden tistih doslednih ljudi, ki nikoli ne odnehajo od začetega razgovora, je nadaljeval točno tam, kjer se je bil ob mojem vstopu prekinil. »Jaz pa pravim, da bi bilo v teh razmerah pametno, če bi vsakdo nosil pri sebi samokres. Ta reč dobiva vznemirljivo lice. Imate revolver, Tom?« »Ne,« sem odvrnil. »Zakaj?« »To vam je človek, ki nikoli ničesar ne ve,« je rekel Greenway. »Kaj niste slišali novice?« »Ne, kakšne novice?« sem vrnil vprašanje za vprašanje, čeprav sem na tihem že slutil, za kaj gre »Best se je snoči ustrelil.« »Kako? Ustrelil se je?« Moja zavzetnost je bila dokaj pristna. »Našli so ga mrtvega, z avtomatsko pištolo kalibra pet in štirideset v roki,« je nadaljeval kapitan Clough. »Ako gledamo stvar površno, ni v nji nič izrednega. Vsi smo poznali Besta in vemo, da je imel najbrž tehtne razloge, da si je vzel življenje. A vendar ...« »A vendar kaj?« sem podrezal. Kapitan Clough je globoko vzdihnil. »Že prej sem rekel: ta zadeva mi ni všeč. Best ni bil videti tiste vrste človek, da bi si jemal življenje. Saj razumete, kaj hočem reči... so ljudje, ki ne bi storili takšnega dejanja, pa naj zabredejo v še tolikšno stisko. Besta sem dobro poznal.« Roka mi je drhtela, ko sem nesel kozarec k ustnicam. Na misel mi je prišlo, da je moral gospod Moto vso stvar kaj dobro urediti. Ta posel je opravljal skrivaj, kakor mi je bil obljubil. »Človek nikoli ne ve,« sem rekel. »Na svetu se dogajajo najbolj nepričakovane stvari. Zal mi je, a konec koncev je morda bolje, da je tako.« »Morda,« je Clough pritrdil. »Vendar svetujem vsakomur, kdor stanuje zunaj Poslaniške četrti, naj nosi pri sebi samokres. Za svojo osebo sem smatral to zmeraj za koristno. V svoji torbici tu zunaj imam pištolo kalibra osem in trideset. Posodim vam jo, če hočete.« . Drugačnega nasveta od njega nisem mogel pričakovati. Kapitan je bil zmeraj nared za poplah, zmeraj prepričan, da je ves Vzhod poln skritih . sovražnikov. Ko sem mu to rekel, so se vsi zasme-I j ali. »Sicer pa, kaj bi s samokresom?« sem vprašal. »Kar živim, ga še nisem imel v rokah.« Moje priznanje je kapitana razburilo. Bilo je isto, kakor če bi rekel misionarju, da sem brezbožnik. »Upam, da ne govorite resno, Tom!« »Pač, kako ne bi!« sem odvrnil. »A to menda ni važno, kaj?« Pomenek se je obrnil k drugim rečem. Na Vzhodu se človek občutljivosti precej unese in novica, da je kdo mrtev, ne more dolgo vznemirjati duhov. Ko smo poobedovali in sedli k bridžu, je spadala dvomljiva kariera majorja Besta že v preteklost. Kapitanove besede zastran strelnega orožja so bile edino, česar si nisem mogel pregnati iz spomina. Res je bilo, da še nikoli nisem imel opravka s samokresom, toda o njegovem delovanju sem imel precej jasen pojem. Tisto popoldne sem dobil dobre karte in vsi štirje smo jeli trdovratno igrati, v svesti si, da čas ni naš gospodar. Ko smo končali in mi je bil kapitan Clough dolžan trideset dolarjev, sem se znova spomnil samokresa. Nekaj me je pograbilo. »Dajte mi tisti samokres, pa bom plačan,« sem dejal. Tako se je zgodilo, da mi je pri odhodu iz krožka prvič v življenju tičal v žepu nabit samokres. V krožek so se spet zgrinjali ljudje, kajti bila je ura aperitiva pred večerjo. »Veste, da se je Best ustrelil?« je govoril nekdo. »Malo prida človek je bil. Vedel sem, da bo storil takšen konec.« Bestovo ime se je povsod oglašalo med zvene-njem kozarcev. Gospod Moto je bil svoj posel dobro opravil. Vsem, razen mojega nasprotnika pri brid- žu, kapitana Clougha, se je zdel Bestov konec nekaj vsakdanjega. »Besta so našli s samokresom v roki in s svin-čenko v glavi,« so se pogovarjali. »Nu, vsake stvari je nekje konec.« Žalostna zgodba, ki jo je čenčarski brzojav & napihoval in izkrivljal, je bila že vsakomur znana. Vsak je vedel, da se je Best ubil iz nagibov, ki je bolje ne govoriti o njih, hkratu pa je vsak skusal kar moči krepko podčrtati te nagibe. Njihovo go-bezdanje mi je še spotoma zvenelo £lavi Pre~ glašalo pekinški cestni hrup. »Skratka, drugače ni moglo biti,« so modrovali. »Iz Sanghaja jo je moral pobrisati na vrat na nos. V vojski jih je uganjal, da je bilo strah... in v Kalganu takisto... dvomljiv človek je bil... malo prida fant...« . Ob tem govorjenju sem prvikrat začutil, da mi je za Besta nekam hudo. Morda iz nagonskega spoštovanja, ki ga imamo do mrtvih. Zdaj, ko se ubožec ni mogel braniti, so ga nesramno grdili m ob-rekovali. Zdelo se mi je, da vidim gospoda Mota, kako se v majorjevi delovni sobi trudi, da bi vestno in premišljeno izpremenil umor v samomor. Nekaj pošastnega, da, peklenskega je bilo v tem prividu V temi, ki se je zgoščevala, so dobivali skrivnostni dogodki zadnjih štiriindvajsetih ur novo lice; prelivali so se in rasli kakor zrcalna slika na vznemirjeni vodni gladini. In, sem si mislil, kaj bi storil gospod Moto, da so ubili tudi mene? Bi bil mar tudi mojo smrt predelal v samomor? Kljub cestnemu hrupu se mi je zdelo, da je vse tiho in da vlada povsod napeto, pričakujoče ozračje. Najbrž je bila I to slutnja. Od tistih dob verujem v slutnje. U^e^Davorinlavljen. - za konzorcij >Jutra< Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno