Gospodarske stvari. O razvažanji gnoja. Brez soli ni jedi, brez gnoja ni žita. Gospodarju je skrbeti za oboje, sicer pri njegovi hiSi ni dobro; razloeek je v tem pa vendar-le, kajti sol se dobi za denar, ne tako gnoj: tega mora si gospodar pridelati in če ga ima, treba mu je z njim tako ravnati, da dobi iz njega največ koristi — lepo polje, lepe travnike. Sedaj, ko se bližarno zimi, vozi se veliko gnoja na njive in pri tem postavimo le-sem dve, tri opazke, ki utegnejo sem ter tje še komu prav priti. Važno je pri izvažanji gnoja, da se izvozi gnoj prav, dobro razdeljen iz gnojišča na polje. Na to naj gleda gospodar, da se izpelje gnoj vselej v pravi meri, to je: gnoj se ne sme najprej vzeti s površja, potem še le ostali, ampak kidati se začne na voz tako, da se najvišji, skorej le slama, potegne na stran, potem pa se koplje doli, do dna gnojišča. Kedar je voz polen, se od±<eije in postavi drugi ravno tje in kida se na-nj, kakor pri prvem vozu. Ge je gnoj že do dna vzet, gre se dalje od vrha zopet do dna in to se ponovi, dokler ni gnojišče prazno. Zakaj pa tako? Gnoj ni v vseh plasteh enak, eden je bolji, drugi pa manj vreden in če pride na voz le prvi, tedaj imamo na tistem delu njive, kjer se gnoj razsiplje, more biti preveč gnoja t. j. dobrega, na drugih delih pa dobimo le slabi gnoj in zemlja ostane roda. Zatem pa se naj na njivi gnoj"v enacih kupih, ki stoje enako drug od drugega, spravi z voza, ne pa tako, da leži tu kup pri kupu, malo potlej pa pride kup, za njim pa dolgo nič in potem zopet kup. Kjer je gospodar sam pri vozu, tam se to ne izgodi lahko, drugače pa je, če ima le hlapca pri vozu, kajti na-nje se ni vselej zanesti. Tako pa pride potlej na enem delu veliko gnoja, na drugem pa malo in tudi silje ne more potem biti drugače, kakor različne rasti na različnih delih. Kaj pa potem, ali se gnoj raztrosi hitro, ko se navozi, ali pa naj ostane na kupih ? Če je zemlja zmrzla, da je ni moči orati, potem se ve, da ne kaže gnoja raztrositi, pa tudi ne, da ga navozimo v male kupe, ampak tedaj naj ostane gnoj na gnojišči ali pa se navozi v velike kupe na njivo. Nikakor ne kaže ga pustiti v malih kupih, kajti tako izpuhti iz gnoja najdražji in najbolji del — amonijak in če tega ni v gnoji, vreden je le malo: z njim si silje ne pomore veliko. Ako pa še je zemlja za to, da se preorje, tedaj se naj gnoj k malu raztrosi, potem pa podorje! To se mora izgoditi še tem bolje na njivah, ki visijo, kajti sieer se najbolji deli gnoja izcedijo ter gredo, ker jih zmrzla zemlja ne popije, z deževnico naprej, brez koristi za gospodarja, ki je imel gnoja na svoji njivi. Na planem polji to ne škoduje toliko in vsled tega lahko ostane gnoj ondi raztrošen dalje časa, posebno ako gospodarja sili drugo delo, brez znatne škode za njivo. To velja posebno za njive, ki imajo srednjo, ne pretežko zemljo. Ali pa je to dobro tudi pri lahki zemlji, dvomijo razumni gospodarji. V obče torej smemo reči, da je najbolje gnoj kmalu, ko se navozi na njivo, podorati in vselej, če izvzamemo ležeče njive, ga tudi raztrositi, če ga že ni moči koj podorati. Ako se vpraša, kako globoko se naj podorje, odgovorimo, da vselej tako globoko, da ga prst popolnem pokrije. Kako pa je bolje, ali globlje ali plitviše? To se ravna po zemlji; ako je zemlja težka, tedaj ne gre gnoja podorati pregloboko, kajti sicer ne more do njega niti zrak, niti toplota in oboje je gnoju potrebno, če čemo, da nam kaj koristi. Pri lahki zemlji kaže pa gnoj globlje podorati, da ostane vselej blizo v enaki ,ulagi in tako tudi v enaki toploti. Ako naj povemo to v števikah, recimo, da je gnoj podorati najmanj do 8 cm. in največ do 16 cm. Natančniše se to ne da reči, ker se je ravnati po razmerah: zemlji, času, gnoji. Kuretina. Po zimi prebije kuretina največ časa na gredčh, druga pri drugi in tu je lahko, da zbolijo in kar je navadno, da se jim zaredi mrčes, ki jim dela potem veliko nadlege. Temu se opomore lahko, ako se gredi pobelijo z vapnom, blato pa odpravi od časa do časa. Dobro je, ako se primeša v vapno nekaj karbolice. Sedaj, ko je nje zavoljo kolere Iahko dobiti, ni težko držati se tega pravila. Ako se ne raore pa beliti, naj se vsaj blato odpravlja in gredč se naj škropijo z vapnom in karbolico. Sejmovi. Dne 28. oktobra v Šentjuriji na južni železnici, na Muti in pri Sv. Tomaži nad Veliko nedeljo. Dne 29. oktobra v Poličanah (za svinje). Dne 2. novembra v Lučanah, v Radgoni in v Vitanji. Dne 3. novembra v PiSecah in dne 5. novembra v Seln ci ob Dr.