■ -....... • '
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
TELEFON: 4687 OORTLANDT.
HO. 267 — STE V. 267.
Entered ai Seoond 01— Mattar, Begftembsr tU 1*». «t the Poet Offloe It V«w Yock. H. Y, mder Um AM of On|r» of Man* 8» 187».
TKLKJPOH: 887« CORTLAND!
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 13, 1917. — TOREK, 13. NOVEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Z laške fronte.
-ooo-
ITALJANI ZADRŽUJEJO NEMCE IN AVSTRIJCE OB PIAVI, DOČIM PRIPRAVLJAJO SVOJ GLAVNI ODPOR OB REKI ADIŽI. — ZAVEZNIŠKI VOJNI ŠTAB JE ODREDIL UMIKANJE NA NOVO ČRTO RADI NEVARNOSTI, KI PRETI IZ TRENTINA.
-ooo-
Tru<> tmusimtiou filed with tbe poKt master at New York on Nov. 13, 1917. its required Uy the Act of Oct. 6, 1917.
Pariz, 12. novembra. — Odpor Italjanov proti Nemcem in Avstrijcem se ni le ojaeil, temveč so tudi italjan-ske dete nt številnih tor-kali pričele z ofenzivo, posebno pa v bližini visoke planote pri Asiagu na trentinski fronti, kjer ho laške čete zopet zavzele izgubljene pozicije.
Na isti način so bile uspešne v dolini Sugana.
Nemci ne poročajo o nikakih nadaljnili napredovali jih ob dolenji Piavi. Iz Berlina pa kljub temu poročajo o zavzetju laškega mesta Belluno, ki je zelo važna postojanka ob gorenji Piavi, 35 milj od visoke planote pri Asi-ogu. —
Vsa ta napredovanja z nemške strani kažejo, da se je obkolilo celo levo krilo laške armade in sicer od Alp pri ^oci do Trentina in ob celem teku reke Piave.
V	sled tega pa bodo Italjani zamogli vzdržati svoje črte le toliko časa, dokler jih ne obkolijo ali jim pridejo v bok.
Nevarnost, ki obstaja glede prodiranja Mackensena je dala zavezniškemu generalnemu štabu povod, da je odločil umikanje za obrambne pozicije preko reke Adiže. k jer se bo laška armada končno vstavila.
Če se zgodi to, bo treba opustiti Benetke in Paduo. Ti dve mesti so neizmernega strategičnega in duševnega pomena za Italjane in za Avstrijce.
Objava, da se bodo umaknile laške čete na desno stran Adiže, je prvič izšla v pariškem "Matinu". Nova pozicija laške armade je baje veliko bolj močna kot ona ob reki Piave.
Črta pričenja dvajset milj južno od Benetk ter teče v zapadni smeri 50 milj in se obrača nato v severozapadni ismeri proti Gardskemu jezeru. V splošnem pomeni to. da se bo umaknila laška bojna črta na razdalji 60 milj.
V	istem članku je rečeno, da bo mogoče vzdržati črto ob Adiži, če bodo laške čete dovolj pogumne ter bodo vz-•iriale pozicije, ki jih bodo v tem slučaju zavzele. S tem načrtom je baje zadovoljen francoski general Foch, ki zastopa francosko vlado na skupnem vojnem svetu v Parizu. —
Isti general bo baje ostal v Italiji ter igral odločilne ulogo glede vodstva vojaških operacij, ki se bodo vršile v najkrajšem času.
Mednarodni zavezniški odbor, ki se je sestal v Italiji, je odredil, da morata Francija in Anglija povečati svojo podporo glede armade in materjala v namenu, da bo zaveznik v isti meri deležen vsega, kar potrebuje.
Obenem pa vpoštevajo tudi Združene države kot va-ien faktor za nadaljevanje sedanjega boja.
Potrdilo o oživotvorjenju medzavezniškega generalnega štaba, kateremu predseduje general Foch, in katerega člani so Sir H. Wilson in laški general Cadorna, se je objavilo v poloficjelni izjavi, ki je izšla par ur po včerajšnjem zasedanju francoskega kabineta.
V	tozadevni objavi je naznanjeno, da sta bila laški narod in vlada najbolj ginjena vspričo izvanredne naglice, s katero so prišli zavezniki Italiji na ]>omoč.
— Prvikrat v celi vojni se je resnično vdejstvilo edinost gled«' akcije združene zavzeniške fronte, — pravi poslanica. — Ni je stvari, ki bi več pripomogla da vzbudi splošno navdušenje v Italiji ter poveča ugled Francije.
Francoski ministrski predsednik Painleve in angle-ski ministrski predsednik Lloyd George sta se vrnila danes v Pariz iz Italije.
Urški ministrski predsednik Venizelos, ki se nahaja \ Rim u, je spremljal angleškega ministrskega predsednika. Painleve je dal izraza svojemu neomejenemu prepričanju glede končne zmage braniteljev prostosti.
Pred včerajšnjim Zasedanjem kabineta se je vršilo zborovanje vojnega sveta. V nekem poročilu Havasove a-genture iz Rima se glasi, da prihaja veliko število čet in vojnega materjala neprestano na trentinsko fronto v Južni Tirolski.
Ker pa je Tirolska v Avstriji, je razvidno, da se tičejo ta ojačenja Avstroogrske in Nemške.
Na laško fronto je odšel princ iz Wales. Povsod so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem
Proklamacija boljševikov,
Boljševiki poživljajo na takojšnji mir. — Delavski in vojaški delegati predlagajo trimesečno pre. mirje.
MMJU6 * EW1WO- ' ASH.
GENERALNI MAJOR JOHN BIDDLE, POVELJNIK KENIJSKIH
ČET V FRANCIJI.
Vojna porodila.
True traaafaitian filed with tbe post mmmt+r at New York oo Nor. 13, 1»17, «« mini red by tbe Act of Oct. ft, 1P1T
London, Anglije, 12. novembra. Hazun običajnega artilerijskega •streljanja na obeh straneh bojo* fronte ni powebinh poročil.
Farta, Francija, 12- novembra. Na fronti med gozdom Chame in Be£oi)vaux ae m nadaljevali arti-
Prašičja kolera krči zaloge mesa.
Washington, D. C., 12. nov. — Prašičja kolera je pomorila toliko prašičev v zadnjem letu, da bi me->o zadostovalo za 1,000,000 vojakov skozi pet mesecev in pol. Tako naznanja poljedelski department,
Sredstvo proti prašičji koleri je
Nemški uspehi na Laškem.
Iz Berlina poročajo, da so vjeli Avstrijci in Nemci zopet veliko Italjanov. — Laško poročilo.
Trne translation filed with tbe post master at New York on Nov. 13, 1017. a« required by the Act of Oct. C, 1917.
Rtm, Italija; 12. novembra. — Vojni urad naznanja danes, da so se vsi nemško-avstrijski poskusi izjalovili glede obkoljenja italjan-skih čet ob reki Piave na severnem delu nove laške defenzivne črte.
Poročilo se glasi:
Med Stelvio in Astico se ni včeraj pripetilo ničesar posebnega.
Na Asiago planoti je včeraj sovražnik obnovil svoje napade pro ti našim črtam v oddel ku pri Ga I lio, Monte Lonegara, hribu štev. 1674 in Melleta di Gallio.
Vse sovražne artilerijske akcije so se popolnoma izjalovile vsled ob stieljevanja naše artilerije in puik.
Na skrajnem delu severne fron-tA~'»o vprizorili naše čete par protinapadov in vjele rfekaj jetnikov
Na ostali gorski fronti so se na še - čete, boreče s^ s sovražnim pre^ptrtžami povsod vstavljale.
Na planoti onstran Piave se vr še živahni boji — dostavlja poro Čilo.
Berlin, Nemčija. 12. novembra Naše dete* ki prodirajo od Bellun? ob reki Piavi, se nahajajo prec' Feltre.
Ob dolenji Piavi se ni pripetile
ničesar, posebnega.
j i
Ogrska zaplenila žito.
True translation filed with the post master at New York on Nov. 13, 1917. as required by tbe Act of (X-t. 6, 1917.
A msterdam, Nizozemsko, 11. nov. Neko poročilo iz Budimpešte pra vi, da je ogrska vlada odredila zaplembo vsega žita v deželi.
Princ of Wales v Italiji
Trne translation filed with tbe post master at New York on Nov. IS, 1917. as regained by tbe Act of Oct. 6, 1917.
Fftffe, Francija, 11. novembra. Print of Wales je šel na laško fronto. Kjerkoli so ga spoznali, so mu priredili ovacije.
Zavezniki združeni.
—T
True translation filed with the post master at New York on Nov. 13, 1917. as required by the Act of Oct. 6, 1917. Izjava predsednika Wilsona: "Ne nasprotujem čustvom pacifistov, temveč njihovi trmoglavosti. Moje srce je ž njimi, toda moj razum jih zaničuje. Želim miru in vem, kako ga je mogoče dobiti; o-oi pa ne vedo.
Ve&.e, da sem poslal v Evropo svojega prijatelja polkovnika Hou >e, ki je ravno tako velik prijatelj miru kot kateri drug človek na >vetu, toda poslal ga nisem v mi-ovni misiji. Poslal sem ga, da se /deleži konference, kako bi se ta ojna dobila. On ve, kakor vem az, da je to prava pot, da se dobi mir, ako ga hočete imeti dalje kot >amo nekaj minut."
Angleški ministrski predsednik Lloyd Georgre:
"Ako se ne bi bilo vse izpreme-nilo, potem ne bi več prevzel odgovornosti za vodtsvo vojne, ki je )Lla obsojena na poraz, ker je pri-aanjkovalo edinosti.
Vojna se je podaljšala zaradi -azdelitve. Zdaj bo skrajšana sled solidarnosti. Kadar se uresniči organiziranje* kupnega delovanja, potem nimam •*ee dvoma o izidu vojn
Laška nesreča bo še *ešila za .'eznike."
Francoski ministrski predsednik Painleve:
"Ena sama fronta, ena sama armada, en sam narod, — to je program, ki je potreben za bodočo zmago. Ako po štiridesetih mesecih vojne, po vseh naukih, katere nam je podala vojna, zavezniki ne bi bili sposobni za sveto mednarodno edinost, potem ne bi bili navzlic vsem žrtvam vredni zmage."
Nevarni ptiček prijet.
V hotelu La Salle, Chicago, III. so prijeli Donald D. Fitzgeralda o katerem .pravijo, da je spravil skupaj $100,000 do $150.000 premoženja po potih, ki so temna in kriva.
Aretirali so ga na zahtevo poštnih oblasti.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija-
telji in znanci.
-ooo-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr-način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
True translation filed with the post master at New York on Nov. 13, 1917. as required by the Act of Oct. 6, 1917.
London, Anglija, 12. nov. — Poročilo poluradne ixvske časnikarske agenture prinaša vsebino resolucije, katero so delavski ki vojaški delegati »sprejeli v petek v Petrogradu. — Resolucija se glssi;
Vlada želi. da bo mir demokratičen in primeren, ki je prikladen duhu večine delavskega- razreda vseh bojujočih se držav, ki so izdelane iu uničene vsled vojne, niir, katerega so zalite vali ruski delavci, ko je padla monarhija. Mora biti takojšnji mir brez aneksi j, to se pravi brez nepostavne osvojitve tuje zemlje in brez nasilnega osvajanja narodnosti ter brez vojne odškodnine.
Ruska vlada priporoča vsem vojskujočim se narodom, da napravijo ta mir mir takoj s tem, da jzjavijo, da so pripravljeni izpol-liti vse pogoje tega miru potom *vojih pooblaščeaicev vseh držav m narodov.
Podaneksijo in osvojitvvijo o-zemlja mecni vlada v soglasju s čutom pravice demokracije v splošnem in delavskih razredov delno. Tu je zapopadena aneksi ja slabe narodnosti od strani velike ir. nočne države brez dovoljenja te narodnosti in neodvisno od stopi-ije civilizacije in geografične lege v Evropi ali pa onstran oceana.
Boj za Petrograd.
-OOO-
BOLJŠEVIKI SO NAPRAVILI OKOLI MESTA ZA KOPE. — KRVAVA BITKA PRI GAClNI. — KADE TI SO BILI V PETRQGRADU PREMAGANI.
-000-
True translation filed with the postmaster at New York on Nov. 13, 1917. as required by tbe Act of Oct. 6, 1917.
Petrograd, 12. novembra. — Skozi celo soboto, nedeljo in pondeljek je Kerenski imel uspeh ter so mu polki obetali pomoč. Vsak Čas se pričakuje grmenje topov. — Boljševiki so bili poslani na vse kraje, kjer se je mogoče približati mestu.
Izdani so bili pozivi na tovarniške delavce, da naj v predmestju kopljejo strelne jarke in postavijo barikade. Železniške postaje so oborožena taborišča.
Po mestu se širijo različne govorice, toda skozi cel pondeljek je bilo vse mirno.
Leon Trocki je odgovoril na vprašanje časnikarskega poročevalca:
—	Vse naše izjave podajamo sedaj s topovi. Ničesar več nimam povedati.
Voditelji boljševikov so prepričani, da jim bo armada pomagala.
O Kerenskiju se poroča, da stanuje v palači v Ga-
čini.
Stockholm, 12. novembra. — Velika bitka se je vnel« blizu GaČine med vojaki, ki so prišli s fronte in katerim poveljuje Kerenski in med četami boljševikov, ki so jil» poslali iz Petrograda. To poročilo je iz zanesljivega vira prejel ameriški poslanik Nelson Morris.
Kerenski še vedno izdaje proklamacije kot ministrski predsednik. Močni oddelki korakajo proti boljševi-kom. General Kaledin je naznanil, da ne prizna Leninove vlade in Maksim Gorki vsak dan izdaja buletine proti bolj še vikom.
Odbor za javno varstvo je poslal k mornarjem svojega poslanca, da se ž njimi pogaja. Ta odposlanec je povedal, da se med mornarji že opaža, da niso zadovoljni z Le-Ako se drži kak narod s silo^inom. Odbor je tudi pozval mestno prebivalstvo, da se pod kontrolo .ake državo m ako ua|zdrži nasproti boljševikom, ki imajo na svoji stra-
ni mornarje in 50 tisoč vojakov petrograjske garnizije iti naj čakajo mirne rešitve te situacije.
Ruski poslanik na Švedskem, GulkeviČ, ki je zadnjih 24 ur prejel več poročil iz različnih virov, je mnenja, da se kratka doba triumfa boljševikov bliža koncu.
—	Vse informacije, — je rekel Gulkevič — katere sem prejel od sobote, kažejo, da je kriza v resnici že minila in da bo trajalo le še malo časa, ko bodo boljševiki o-digrali svojo kratko ulogo. To je moralo enkrat priti in bilo je prav, ko je prišlo, kadar je prišlo. To je bilo stanje slabosti in ni bilo mogoče preprečiti; okrevanje pa bo hitro. —
Petrograd, 12. novembra. — Vojaški kadeti, navdušeni vsled poročil, da se Kerenskijeve čete nahajajo že blizu mesta, so danes dejansko poskusili prevzeti kontrolo nad mestom. Posledica je bila, da je na več krajih po »dicah prišlo do spopadov.
Zgodaj zjutraj so kadeti presenetili majhen oddelek boljševikov v telefoničnem uradu. S seboj so imeli oklepne avtomobile in so prisilili boljševike, da so se podali.
Skoro do noči se je vršila bitka med boljševiki in kadeti, katerih je bilo okoli sto. Streljali so z okenj ter pred
/ nasprotju e njegovo voljo, raženo v časopisju ali narodnem ^borii, ali v nas^otju s sklepi -trank ter z uiporoni in vistajo pro-:i tlačiteljn, narodu ni dovoljena •plošna volilnia pravica, da bd se pognala iz dežele vpadna armada n vpeljala lastna politična vlada, .ako stanje je aneksajto in nasilna jsvojifcev.
Vlada je nisnenja, da je dejansko nadaljevanje vojne v svrho, .ia se osvoje slabe narodnosti ter /azdele med bogate in močne na-i-ode, je velik zločin proti Slove-iaaistvu.
V soglasju s tem vlada svečano azKlasi svoj sklep, da podpise nirovne pogodbe, ki bi končali to . ojno na podlagi pogojev, ki so ^ori omenjeni in ki bi bili pri-nerni za vse narode."
Nadalje pravi ta predlog, da se jo ne sme smatrati za kanečne pogoje, temveč, da vlada piivo-juje, da pregleda druge mirovne
i^bijuj^Tna^^sp^^Te	8 P°močjo strojne puške in oklopnega avtorv.o-
mirovne pogoje naprej kakor hitro je mogoče in da bodo pogoji absolutno jasni, brez najmanjše';
bila. Kadeti pa so se morali podati, ko jim je pošlo stre-Ijivo.
Tudi na Nevskem prospektu so kadeti z oklopnim dvoumnosti in skrivnega značaja.! avtomobilom izzvali bitko, v kateri jih je bila večina po-
Ta ponudba nadaljuje, da je bita? aU pa SO bili zajeti, vlada pripravljena pričeti mitov-	vr i-	, - -	, .. .	. ,. ,
na pogajanja javno pred celim r Navzlic streljanju je bilo vedno jxdno ljudstva na
cvetom ter zavrača vse akrivne Nevskem prospektu. Kadar je bilo potrebno, so bežali, — pogodbe. Vlada je pripravljena drugače pa so hodila semtertja, kakor se ne bi doga -'^o pogajati se za mir potom pisme-jnič posebnega. Vse ceste, ki vodijo v Morska ja ulico v bii-
telefoničnega urada, so bile polne radovednežev, ki so zbežali pri vsakem strelu, pa so se zopet vrnili na svoje mesto, kadar se je streljanje poleglo. Pravijo, da je bilo v Morskaji mnogo izgub.
Odbor za javno varstvo je Šel v Gačino, da poskusi doseči kompromis med Kerenskim in boljševiki.
Obe stranki, Kerenskijeva in boljševikov, izdaja pozive na narod, katerega poziva, da naj podpira to ali ono stranko.
Poročilo pravi, da je bila ena proklamacija, katero je podpisal Kerenski in je bila izdana v Gačini, vržena iz aeroplana.
Ime delavske in voja#ke vlade je: "Začasna kmetska in delavska vlada".
ali z razniotrrvanjem med pooblaščenci različnih drŽav, ali pa potom konference.
Predlaga takojšnje trimesečno premirje, da se vdeleže pogajanj vse bojujoče se drža/ve in njihove žrtve ter izjavlja, da je treba, da se skliče konferenca vseh narodov, da konečno odobrijo začrtane mirovne pogoje.
Vladarji centralnih savei&ikov.
Trne translation filed with the port master at New York on Nov. It, 1917. as required by the Act of Oct. tf, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 12. novembra. — Iz Gorice poročajo, da je dospel nemški cesar v nedeljo na laško vojno pozoriiče, kjer se je sestal z avstrijskim cesarjem Karolom in bolgarskim kraljem Ferdinandom.
Nemški cesar je čestital Avstrijskemu cesarju, ker se je reiki ia reke, v kateri bi bil kmalo vtsniL
Smrtna kosa.	1
Umrla je v Brooklynu Marija SLOVENSKO-AMXRIKAK8KI Prekelj, rojena Čeearek, doma iz	KOLEDAR
Ribnice štv. 79. Stara je bila 41 *
let. .	,bomo začeli takoj razpošiljati, ka-
Umria je 9. novembra ob treh korhitro dobimo potrebno dovolje-zjutraj, pokopali so jo na 11. no- nje. Rojake in naročnike prosimo, vembra na pokopališču sv. Tro- naj ia par dni potrpe. iiee.	- . '	)
V Ameriki zapušča moža, dva
Upravništvo.
tmm
i -nMtaiflrtiiif

G1A8 NAR6DA, 13. KOV. 1917.

□
NARODA

(Slovenian Da Fly.) and poblUhfd by the
*LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(t corparitloD.)	_
m ask <* a k srn. pr»«t<w«f	lofts KKNKnnt.
r4 ftn«tn<a«* nf tb+ «'«'n|nnwftoc and irfdffMP> of »boTe ofrfiwi!
Cortlurvlt	Boron rti «f Manhattan	York City. N. T.
S m vU* v*>tja M al *a Ameriko	t Za celo leto ca mesto New York f&.OO
In CbvmkIo....................S3 G* & pol leta za me*fs> New York.. 8.«»
Tm i-rf U*a .................... 2 OH z« ^trt leta ta nwwto New York 1.50
7jk /Wrr u»»a .................. 1 00 7j» liH>-wni*TYo ca »**lo leto...... «00
t
H.AM \AKo|»A" izhaja rttak dao bnrznn*! oeoelj In praznik«»»
L A H NARODA"
4MV«i4«-e of the IV.pte'M laOTU-d every day except Sunday* and Holldajs
Sub*Tlption yearly |3JM>.
_AdtertU
I »..pfwj »>r*-* ||!ri|Sa In onelitiirtf se ne prt<ifrftijeju Ihftflr oaj Ma*« »voli p**5lljatl po — Money Order.
•pr»in* nil>1 krala n»mčtilk«w prosimo, ris «e cam tudl prejftnjs MraMWe narnanl. da hitreje najdemo naslovnika.
Dof'twin tn rwfiUjatram naredite ta naslov: "GLAS NARODA"

New T«rk flty
TfU-t.m: 2H76 <'.*rrt*n<lt
mm
\
Z vsakega stališča govorjeno pa je ameriški narod radi pismeno pozdravili, p* nimamo naslovov. Spomin nas pa ve-
lahko zadovoljen z novim vojnim kruhom, ki se lahko v vsakem oziru pri] skem kontinentu,
vsakem oziru primerja z "mirovnim" kruhom ua evrop-	^.^L^SIE
-ooo-
Dopisi.
-ooo-
zdravljamo. Mi spodaj podpisani
vas posebno pozdravljamo:
Josip Tesovnik; doma: Sv. Frančišek Ksav., Štajersko. Pozdrav očeta v Sublet, Wyo.
Alojzij Oadež; doma: Poljane pri Škof ji Loki, Kranjsko. Po* zdrav bratom in sestri y Crested
Dnnlo, Pa. našem delu. Imamo„ dva rova in Butte, Colo. Poročam Vam, da se je pone- delamo skoro vsak dan. Delo se; Josip Tolarič: doma: Kostanje-srečil pri Scalp Level Coal Covnp. lahko dobi in zasluži se tudi še viea, Kranjsko. Pozdrav bratu in <lne
dne _ ___D___. - -	,	. ,
kamenju in sra zasula. Zdravnik grabimo naše časopise; posebno e'a Pesnika, j© izjavil, da je zlomljen križ. Se- pa "Glas Naroda" je nam še naj , ^as*ov Podpisanih: daj se nahaja v bolnišnici in mu bolj priljubljen, ker prinaša ved-	Ime,
želimo, da bi kmalu okreval. I)o- no zanimive novice in se vedno vojeamopljennvj av&trijskoj armii ma* je iz Pooikev pri Sv. Vidu poteguje za nas Jugoslovane ter,	Gorod Kurgan,
nad Cerknico. A. Osbaben. nas vedno opominja, da bodimo, Volost Mihajlovskaja,
Tobolskaja gubernija.
"Slov. pevsko podporno društvo ''ZVON"
BEDE2 V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
ORADNUU:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK. 3582 B. 82. St. Cleveland, Obla Podpredsednik: GUST ST RAJ NEB, 003 EL 03. SL, Cleveland, Oblo. Tajnik: ANDREW ZARJAH. 3704 B 78. St_ Cleveland. Oblo. Pod tajnik: ANTON UOKENC 7728 Osage Ave., Cl vela nd. Obla Blagajulk: MIKE VBČKK. 3684 E 78. 8t, Cleveland, Obla Eaptsnlkarlca: ROZI MAUEB. 3522 E 82. St., Cleveland. Oblo.
NADZORNI ODBOR:
.t MART GLJHA. 3WUO E 7a at_, Cleveland. ObVo.
MARTIN MARTINČEK. 355» E. 81. St. Cleveland, Obte .. _ FRANK VRf"EK, 3684 E 78. SU Cleveland, Oblo
BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 7825 Bnrke Ave.. Cleveland. Oblo. FRANCES ZABrKOVEC, 3684 E 78 SU Cleveland. Obte.
I .
nas vedno opominja,_____
složui ter delujmo za združenje
CoUinwood-Cleveland, O. 4 jugoslovanskih narodov.
da je bilo do zdaj vse
,	na javni ljudski shod,	.
katerega priredi pripravljalni od- P^evanje brezuspešno 1™. Wn.lnv.MsUn Republi- * sedanjem času se lat
Žalibog. Sibirija, njegovoj
lahko uči-
kaLko Zdmžttnje'' dne'25. "no- 'no kako velike vrednoti je slo- Dra^ nii prijatelj! vem ura ob 2. uri popoldne v dvo- Pri Nemcih vu!:mo' da v tcJ rani J os. Kiuuiča, 15612 Water-
Russia.
Sulmana, Italija,
29. sept. 19!7.
LUDVIK GRUDEN, 8684
VRATAR:
78. St., Cleveland. Obte
Seja ae vrfll prvo nedeljo v meseca ob 0. nrl dopoldne v Mike Ftatert rant 3611 L 8L St. Cleveland. Oblo.
v ognju.
-000-
Prvi boji z Indijanci.
-ooo-
Rusija in boljše viki.
(From The Evening Mail.) -ooo-
Trne translation filed with the jw»nt master at New York on Nov. 13, 1917. as requited by the Act of Oct. 6, 1917.
Razveseljive vesti prihajajo z nove ruske fronte, ki se nahaja v bližini Petrograda — namreč* fronte, kjer se zbirajo iiiske čete, da uničijo notranje sovražnike, ki so o-grožali Husijo v njenem lastnem življenju.
Pr- Lrram boljševikov, ki je vseboval uničenje vsega obstoječega reda, gotovo ni ugajal ruskemu narodu. Uganil ni niti ruskim armadam, ki so bile zadnji čas na robu popolnega razkrojenja.
Odgovor armade na poziv ministrskega predsednika fvereiiskega, naj ga podpirajo v njegovem boju proti bolj-.vikom ter pri pnliodu proti Petrogradu, je najboljše 7jiameujeza zdravo sree in zdravega duha Rusije.
Vsled tega pa je tudi upati, da je zadušen je u?*aje v Petro uradu. le dogodek, ki se bo iz\Tšil tekom par dni.
Vstaja Lenina in Troekija je dala ruski provizorieni vladi nov in važen dokaz cele neuspešnosti programa, ki določa odstranjen je vsega vodstva, katero meša dejstva s fantazijami ter skuša ustvariti v enem dnevu utopijo in «o iz nedovršeuih elementov in ignorantne mase.
Ena izmed glavnih napak Kerenskijeve politike je bila. da ni hotel staviti silo proti sili.
Na predvečer vstaje Lenina in Troekija je sprejel Korenski depntacijo Kozakov, ki ga je vprašala, če hoee zopet uvesti smrtno kazen.
Kozaki so zahtevali zopetno uvedbo smrtne Isazni kot edino uspešno sredstvo proti javnemu redu ter uspehu revolucije.
Kerenski pa je izjavil, da noče nanovo uvesti smrtne kazni in sicer na podlagi prepričanja, da bi bilo to dejanje proti duhu revolucije.
Par ur zatem pa je sledilo zaseden je glavnega mesta i.i aretaci ja več članov kabineta ter njih zapor v Petro-pavlovski trdnjavi.
Kerenski se je sedaj naučil, kako bedasto je nositi iz goreče hiše male stvari.
Sedaj ima popolen dokaz o potrebi energične akcije, s katero naj bi se zavarovalo sadove revolucije.
("V s<> je provizorična vlada naučila vsaj to ter ostala prepričana o potrebi žrtvovanja malenkosti* da se reši splošnost, bo vstaja bolj še viko v naravnost blagoslov za veliko Rusijo. - : -ooo-
Vojni kruh.
-ooo-
Trni' translation filed with the r*«*t master at New York on Nor. IS, 1917. a» required by the Act of Oet. ft, 1917.
Vojni tfrnli. kot nam ga je y>okazal živilski administrator, je naravnost idealen kruh.
To je kruh, ki obstaja iz pšenice in otrobov, nekaj mleka in masti.
In to je kruh. kateremu pravijo v Evropi — beli kruh
To glavno živilo, na katerem obstaja v splošnem življenje naroda, je soglasno z izjavo živilskega administratorja Hooverja glavno, zakar se mora brigati zvezna vlada. —	:	*
Kruh, za kojega je pripravil reeept Mr. Hoover, prekaša kruh, kot so ga dozdaj uporabljali v Ameriki in tudi v evropskih deželah, ki so že zdaj občutile pomanjkanje vsled vojne.
Razen kakovosti pričakuj* Hoovef od novega kruha tudi velike prihranke.
Izračunal je, da se bo prihranilo najmanj sto miljo-nov funtov sladkorja in sto miljonov funtov masti.
Vse to bodo lahko poslali našim zaveznikom v tej veliki borbi.	f^
Nadalje je izjavil, da bomo s tem prihranili na stotine miljonov funtov pšenice ter dovedH do tega, da bomo bolj varčevali z vsemi produkti, kar se bo lahko doseglo potom vstanpvitve narodnega dne brez pšenice.
Kar pa je najbolj važno, je to, da bodo val peki pro-kruh po sedem centov
m* rnmmsmst 4
loo Road. Na tem shodu bo govoril občezuiuii rojak M. Petrovich o jugoslovanskih problemih. *
Ob tej priliki je vabljeno cenj. občinstvo in vsa društva, katera se aaniniajo za akcijo v prilog svojemu narodu do svobode, neodvisnosti in enakopravstva.
Pripravljalni odbor.
vojni vedno složni in zaznamovati , Opisno Je bilo moje vesele, j imajo zaradi tega svoje velike k«	* 1»«™» 2 dnei
uspehe. Ako bi bili mi složni kot 2'-	tak» nepnoakova.no.!
so Nemci, potem bi bila naša sila Zahvaljujoč se \ am prav iz srcu nepremagljiva. Naši bratje se se- za P"^10 PiSino m	!
daj «e bore v korist Nemčije in,da ** zanimate za-me. Kot se mi	..	■ v
morajo prenašati vse tožave m na-	P^P^oma na jasnem, nahajali tukaj manj kot dvajset let. Bill pa SO dosti easa
pore vojne. Ko pa pride zmaga, ^^ 8®m- namreč Berenja- tukaj, da so si nakopali smrtno sovraštvo Indijancev.
i-alijo samo Nemci. Na-jkov ® Jauz®-	. | Ko so se prvi kolonisti Xove Anglije izkrcali na ol
poročam.
To je povest o prvem večjem boju z Indijanci — prvem pravem spopadu med belini in rdečim možem za nad vlado naše dežele.
Bilo je leta 1637. Prvi Indijanci Nove Anglije so se
se pa pohvalijo
La Salle, m.
, , ------r------------------Anglije izkrcali na oba-
Hi junaki se sploh ne imenujejo ' [	!i Massachusettsa, leta 1C20, so našli Indijance pri pravi j e-
Želim, tla bi nam ta vojna pri- kak« so razmere v dotm>Tuu	nriifltelie in ^oste
nesla slLo• da bi se vm Slovenci' ^edvsem so zelo žalostne. Dmgi ,,c »Pjejeil jm KOT prijatelje 1J1 goste.
MUTr drug d^ga CS^ ** je nevrjetna in ^katere stv-J Kmalu pa so ti pnjazni domačini spoznali, da skuša-
V teh burnih časih razmere v Združenih državah
vso<i priliko enake. Kakor je do- tj ya vrat vrv je naša usoda*za p™^ scm sc v -^^J"1-1! »ula v začudenje; začudenje pa se je izpremenilo v divji
uunouf' S"tdfv vt'.°	« i^ d"^»U P« ^ « ^»bljenje zenJje «1 strani koloni-
NV v Yorku ln CaliloniiU kakor - ^ ^ T	vse zelo poslabšalo, kakor pnpo- »tov na edini način, k! so ga znali.
I to rajrridno iz t^Uov ,	™"u^tiT'.TTe de	«	» . Kontinent Severne Amerike je obsegal 446.000 kva-
Ka\iiotako je »z draginjo; te
so nastale ViLij	je primeren čas, da se ri ^ 8Ploh za uoben denar več ne jo ti novodošleci na vse načine spraviti domačine z zemelj-
ržavah po- siožimo. Ako si zdaj pustimo dja- dobijo, keT >ik ni. Tialto je bilo *kega površja. Prijaznost divjih Indijancev se je izpreme
sitne 4'tete" je tudi povsodi zadosti, zato pa se že ni vredno dandanes nikamor ' mufati" z name-
pa
kar bi nam moglo
nom, da bi si človek s tem stanje izboljšaj, ker je primeroma po
vsod enako, izvzemii, če katerega; dar sein h\\ v »jtiski to veseli.	štvo vprašal za svet
me, kaan se imam obrniti
la samo sam sebi čast, temveč	v v ... K tM [!fatmh milj. Vsi evropski naseljenci, spravljen, skupaj,
lemu slovenskemu narodu in ved i	a m0 ^ bratili ne bl T onlh zgodnjih dneh ne mogli zasesti več kot eno deset
no deluje v korist vseh Jugoslo- "l0rem mo	po^atij tu- MSor.inko tega prostranega ozemlja. Dosti je bilo ozemlja
,. r M tli ne o sinu r losarjev eza Ko%-sca. .	T .	, . . ... , ... ,.
vanov. Berem ga ze. odkar sem v	^ 4___kratkem 7-anJe m za Indijance, ki so bili lastniki zemlje.
Toda to bom mogoče v izvedel od doma iai Vam bom po-!
Ameriki, pa nisem našel v njem. . , , , , r	,_____i
Kljub vsemu temu pa so se hoteli naseljenci polastiti
s>kodo\ ati. Ka- tein pibal Kar jaz so ^ili že celega tega ozemlja ter izpodriniti prvotnega gospodar-
sem uTtHlni-iii poučili so
lu ker se žc vse tako *'gliha': m enaei, se bo nekaj v tej deželi zenačilo; to se pravi, ako ne ^ Anie,ri]fi- posebno pa prijatelje bo 4*kajzer'f kmalu prenehal s [z ^aiircu))orga in Ribniee na Po-»rvojo morijo, in to bo! Zelje ljudi ilorju
bodo zedinile in zonačile v eno Matija Wisiak, P. O. Box 46.
1915 ti-le mrtvi: Martinov Janez, ja. Naravna posledica tega je bila vojna. Crenieški Janez, Rečiškega orga-, Nekako 100 pionirjev je zapustilo kolonijo ob Massa-
Poadravljam vse rojake jkj šir- ^f	Ajlton 1,1 ,-husetts zalivu leta 1G:3G ter se nastanilo v bogati Coimec-
t»luscev Jože *z \ erpolj.	. _ . ^	.	H
Ranjencev je brez števila; mno- Ueut dohl]1; l h[mii 1Indijancev je protestiralo proti -i so že po 4 ali dkrat ranjeni, paj temu prodiranju na njih lovisea m stanovališča.
Nastali so seveda takoj spori z belimi možmi. Sassa-
Pisma iz ujetništva.
morajo kljub temu še vedno nazaj v bojno vrsto.
Sedaj pa nekoliko o mojem sta nju. Predvsem sem zdrav; drugače mi gre po ujetniški navadi. Manjka nam svobode, ker ne smemo ven. Z domovino smo v bolj slabi zvd.'i; pisma že še gredo, toda decarna pošta za nas ne posluje, tako da od doma ne moremo
eus, načelnik teh Indijancev, se je skušal zvezati z Narra-gansetts, to je sosednim indijanskim plemenom v nanieuu, la izžene tujce iz doline.
Roger Williams, neki angleški duhovnik, pa je pregovoril Narragansetts Indijance, da se niso hoteli mešati * zadevo. To je najbrž rešilo kolonijo in Pequot Indijanci so vsled tega vodili vojno na svojo lastno pest.
Cela serija krvavih masakrov ter krutih povračil se je vlekla skozi celo spomlad leta 1637. Naselniki so končno
so ooao zeumiie in zouacue v eno samo veliko željo, namreč, da bi ga oskrbniki večne gorkote kmalu preskrbeli z dobro gorkim prebivališčem.
Kaj sem ravnokar zvedel! Da se bo pn redil a v La Salle opera
"Cornevillski zvonovi", in sicer	~ Knrgan, Sibirija,
nam jo vprizori pevsko-dramatič-	^0. septembra 1S»17.
ni od?ek društva sv. Cecilije iz Cenjeni g. urednik!
.Jolieta v nedeljo 23. novembia. j Prosimo Vas, ako je v Vašem dobiti nobene podpore.
To bo iz v an retina posebnost, cenjenem listu kotiček prost ora, Iz Amerike pride denar sem či- p0S]ajj y ^gg kolonije za pomoč. Opera v slovenskem jeziku je no- natisnite sleiieči dopis avstrijskih sto gotovo ill najbolj «anssljiV0i	^^A
nost pri ameriških Slovenedh. ujetnikov iz ruskega ujetništva, pa skozi Frank Sakserja. ^'ast, da so prvi kaj takega vpri-j XaŠ položaj je različen. Neka- Vprašate me, zorili v Ameriki, so imeli Slovem- tea-i opravljamo kmečka deia, ro- izmed znancev iz našega ci v Jolictu, kar so tudi lahko kodelci pa rokodelska.	' Prav blizu ne: najbližji so iz po-
storili, ker imajo 4 * inteligenco" j Po naključju nam je parkrat stanja in Velenja; sicer je pa iz' in pa tudi izvrstne pevske močL prišel v roke Vaš cenjeni list Glas vseli krajev precej Slovencev. [
če pomislimo, da se booh,n™ Naroda Iz njega smo se vnovie Torej, kotnem Vam rekel™™ p^ ^ moiai postojanki SO torej odkorakali beli priredil tudi pmski koncert m da navdušili m v nas se je v.biKtilo 0 Vaših bratih ze kaj poizvedel,'	. *'	• » -i .. ; _ .
bo, kolikor n,i je znano, na x^o- veselje, da čitarno zopet slovenski kakorhiftro mi bo mogoče. Drugih naseljenci., Po stevilu Jih je bilo najbrž se enkrat manj redu mnogo krasnih pevskih točk, list.	1	novic Vam ne morem sporočiti, Kot je brojila četa, katero so nameravali napasti. Med te-
katere bodo pedi v mešanem m Usoda nas je ločila od domače ker kaj izvanrednega ne smem. mi 500 možmi, katere Sta vodila Mason in Underbill, pa je ženskem /boru, v moškem kvar- zemlje leta 1914. V ujetništvo Zanimalo Vas bo gotovo to, da je 'Dil0 tudi veliko Indijancev, ki SO črtili Pequot pleme, tefcu m skupno (zbor društva sv.Umo padli že v prvih spopadih, zelo veliko vojakov iz našega kra-| Ravno pred jutranjo Zoro dne 26. maja 1637 SO dospe-Ceeilije « Jolieta m zbor našej nakar so nam zdravniki in bolni-, ja ujetife v Rusiji, Italiji m po- „ naseljenci do forta Tam ^ ge razdeliH na dva oddelka,
Koncavam s prisrčnim pozdra- kojih vsak naj bi pazil na ena izmed vrat. Beli možje so vom na Vas in na e,olo družino in tvorili prednjo stražo pri napadu, dočim so ostali njih in-Vas prosim za odgovor ter osta- dijanski zavezniki v ozadju kot rezerva, jam Vas udani prijatelj Franc Melavee. prigioaiiero di guerra. Casenm Umberto I., Italia.	Sulmona..
________500 mož pod poveljstvom kapitanov Mason in Under-
~ ako jo "tukaj kd«»'.1e odkorakalo skrivaj proti najmočnejši postojanki v iz našega kraja. Pevuot Indijancev pri Groton, Conn.
Pri tem fortu so bili zbrani skoro vsi bojevniki Pequot "naroda". Tam so se najbrž urili in zbirali za splošni napad na kolonijo v dolini.
Slovenije), je gotovo, da nas ča-'ške sestre rane ozdravili. Nato so[Vsod.
ka nad vse prijeten večer. Tofli-imas prepeljali v Sibirijo. Nastav-ko se še ni slišalo petja na odru ljeni smo v mestu Kurgan, Mihaj-pri Slovencih, kar La Salle stoji.! lovskaja volost, Tobolskaja gu-
Društvo Slovenija tudi priredi beraija. omenjeni večer komično igro; V nas se je vzbudilo zanimanje "Dr. Vseznal in njegov slnga za slovensko eitanje. Oziramo se Štipko Tiček" in kdor bo videl, na Vas in na Vaše cenjene slo-kako bo $tipko bolnike " farbal':j venske rojake za male prispevke
za cenjeni list "Glas Naroda" in
za časa doktorjeve odsotnosti, ne za cenjeni
bo tega zlepa pozabil
Lahko si že vsak adaj misli, ka-
obsiren bo vspo-. vodnike in znance, katere bi smo«
ko vsestransko red.
Če bi bil privezan, bi se srt-rgiad ter bi letel gledat!	f
Ker Slovenci posebno ljubijo petje (in tega bo že sasno v operi veliko) in ker nas pridejo posetit taki izvrstni pevci in pevke, kot so naši sosedje iz Jolieta, je gotovo, da bodo priaJi rojaki od vsepovsod in pričakovati je ogromne vdeležbe.	—L
Melcher, Iowa.
Žeiim Vam nekoliko sporočiti o naši naselbini. Tukaj nas je precej Slovencev; bratov Hrvatov pa je kakih 50. I>va sva Štajerca. Med seboj ae prav dobro razumemo i« na društvenem polju prav dobro napredujemo.
Sporočiti Vam moram tudi. da smo imeli prejšnji teden volitve zaradi pijače In smo sufcače prt-' NlffiE CENE. lUHiH Zdaj bomo zopet po d»4j lahko a*no*m iejne da-I
Mohorjeve knjige.
Še enkrat posebno prosimo so-
Rojald nmntmjU
a", največji
na "Gto® Nmro-dnevnik v Zdrn-
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
W Pridite k meni - Jaz m povrnem vrte zdravje.
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni
X-žarki (električna) preiskava
JAZ SEM najstarejši kristjan«« gpeclja-llst v Pittsburgh, Pa.; 37 let skušnje v zdravljenja bolnikov. JAZ VAM BOM povedal ako morete biti osdrarljenl bre* dvomijeuja in oadra-vil vaa bom, ako ae ni posrečilo mlajšim ali oelzkofenlm zdravnikom. JAZ RABIM najboljfie to najuspešnejše zdravila pri zdravljenju mojih bolnikov.
JAZ IMAM svojo lekarno in laboratorij,
vse najboljše za bolne IJndi. Začudili ae boste kakor hitro zamorete biti ozdravljeni. B» sam obisk tub bo zagotovil mojo sposobnost in prepričali ss boste zakaj Imam nspeh ▼ kratkem Časa. .
Vac bolezni mofikih In ženskih zdravim uspešno. FBMfAVA EN NASVET ZASTONJ.
PROF. DOCTOH B. F. MBLUK
Ravno ko je hotel dati Mason povelje za napad, je neki pes v notranjosti forta zavohal prislece ter zalajal. — Trenutek na to pa je straža pri vratih pričela kričati na ves glas:
—	Owanux! — Angleži!
V fortu je pričelo naenkrat šumeti kot v panju. Za naseljence pa ni bilo nobenega upanja vec, da bi moglo njih gibanje prikrito. Vsled tega so takoj vprizorili naskok.
Ko so enkrat prodrli skozi vrata, so pričeli potiskati predse velike trope Indijancev, ki so se jim postavile po robu. Klali so, streljali, zažigali vigvame ter prodirali naprej. Ker se jih je presenetilo na tak način, so pričeli Pequot bežati, kajti prevzela jih je panika.
Konec je bilo — mesarsko klanje.
Mason pravi v svojem oficjeliieni poročilu glede bitke sledeče:
—	Ti Pequots so se obnašali junaški. Vsemogočni pa je dopustil, da se je polastil njih duha tak strah, da so končno zbežali pred nami, in naravnost v plamene, v katerih jih je mnogo poginilo.
Boj je bil kmalu končan. Milosti se ni niti dajalo uiti proBilo.
Skoro 800 Pequots je bilo ubitih. Peščica preživelih Se je rešila iz te splošne morije ter pričela bežati proti jugu. Čete priseljencev pa so jih zasledovale ob celem Long Island zalivu.
Ka tem zasledovanju so bili nekateri izmed zasledovalcev tako presenečeni od lepote nekega kraja, da so po-
zneje ogradili na dotičnem mestu malo vas«
■ ■



Padec Kerenskija m zavezniki.
-ooo ■
(From The New York Tribune.) -OOO-
Tri
trmotfUtioci filed with tbe postmaster at New York ou Nut. 13, 1W7. u required bj the Act ot Oct. «, 1917. Veliki bitka med umerjenoirtjc miuiatratvo Lvov* za predstavite-ekstruinoui v novi Rusiji je it* Ija nov* Rusije. Ko je revolucijo-jevana. Od ustvaritve nove Ru- nama demokracija to spoznala, je e naprej mo se elementi praktik- prišla do prepričanja, da je trdba ^a diiamiitva, pod vodstvom ruski vladi., ne pa zaveznikom, -.eiuskija borili z brez primer- pripisovati razumevanja v Fran-it junaštvom. da iadrže revolu- eiji in Ansriiji srlede »taližoa Ru-o v eajetih. In sedaj, po »edinih sije. Viled tega pa sc je pričeto ^eeiii boja. to zmagali radikal- rekonstruirati vlado, poni Vvnist vom Lenina in Troc' V ho to se je zgodilo šest tednov . i tuid K erenskijem.	|jk> izbruhu revolucije, v prvih
Uesuičnega opisa le velike bitke dneh- maja. Pavla Mil ju kova so donedaj m* ui podala ali obelo- prisilili. da je zapustil mesto minilo. inozemski ]>oročev*ki m ni&tra za zunanje zadeve. Ko s~ ottuirali svet o anarhiji v Ru- je to zgodilo, je skupina iuozem-i, dtčmi je ui bilo nobene. 8va- *kih poročevalcev v Petrogradu, j fto >v« t pr«>ti zločinom in ki ni bila v »taim razumeti ponie-bolj-evikov. Boljševiki pa na tega dogodka, poslala v svet <tuj polastili Petrograda in prva vznemirjajoča poročila gie-kaže z zelo maleiikoctnha de nereda in nemirov v ruskem ujeta krvi. Poročevalci so' glavnem mes*tu. ali vznemirjajoča poročilaj Dejanski pa j*e je zgodilo le to, v Rusiji. V istem ča- da je revolucijonarna demokrati-je vzdržavala ta "kaotič ju stonla svoj prvi korak proti i^ija Aiuadij Iti m&ljmiov iz\edt>nju maiiduta revolucije, ■iti m v /al i d ju. Te mi-j To je razdelilo Rusijo v dva ta
&LAS NARODA. 13. KOV. 1917.
red
z n
uran ito, uničijo tisočih jim ob«a. mmndjiv
*t; IIO.
oblačilo, za- Iwistfa. Mala sekcija zmernih jo
ter jih učilo /«/tit«vala, naj nadaljuje Rusija! jiuprovui™ vojno v s«nielovanju z zavezniki!
uuKiuOJ
m .xipiralo L» brex vsakega novega dogovora, j
vpogled V K tiske mase željne miru j>a so hotele, da jim zavezniki pomaga j jo pri pod »ct en ju revolucije v Politični boj je ustavil ofenzivo. Nemčiji
Vse, Kar ne je izvrmio V RunajiJ v tem ®® nahaja ključ k celil
v te	kitoine^ue krize ill ruski aitnaciji Ruski narod jej
Mij<f nekaterih ert, da bi .trdno piepričan, da je nemika
z ofenzivo, so bile poele-'**volueija mogoča. Ne morete si e t'iikc m*xl dvema sila-'misliti, kaj bi se zgodilo v Rusiji, vi 11usiji, kojih predstavi ^ bi se ne računalo s tem glav-it Kerenski in Lenin. Po-1 u'ul dejstvom. Rusi so prepričani, i \ Petrogradu pa mso	takoj izbruhnila v Nemčiji
a v stvar, da bi evolucija, kakorhitro se za vezni č it atelje z narave ki '»d povedo vsem ciljem »uiekti je dežele na cvetu,1 ""»ja kn nalaganja kaznilnih od-lako napaicio pred- škodam. Poleg tega pa še dostaiv-Rusijo Uajo, da s« bodo borili naprej ko*
najvišje avtoritete. Kerenski in ;njegovi slediici so spoznali brez-upnost celega položaja. On je sto-i ril vse. kar je bilo v njegovi iuo-' či, da .sprijazni zaveznike z novo Rusijo. Zavezniki pa niso razumeli njegov:li motivov ter se niso brigali /a njegove prošnje.
Sedaj pa je komaj inogoče ustaviti val ekstremixnia v novi Ru-ifuji. Kerenski sam tega ne more storiti To je gotova stvar. Če bi se mu posrečilo ustanoviti vlado izven Petn&grada. bi potreboval neposredne moralne podpore zaveznikov. Ta podpora pa bi morska zavzeti obliko javne obljube, da se bo v najkrajšem času nanovo ugotovilo vojne cilje zaveznikov. Urez take podpore pa bi I Kerenski, ki je preveč domoljuben, da bi izzval državljansko vojno, gotovo ne pozval na boj maksimalistov, ki so se polastili vladne kontrole.
Slavni možje in njih starost
Ta oglas— /—največja laž
bi bil ako ne bi bilo od tiso-čev in tisočev bolnikov dokazano. da za slabe, izrabljene, onemogle ljudi ni boljšega zdravila od JTJVTTO TABLET.
Xe čakajte, dokler celo svojo moč izgubite, ne čakajte, dokler ne morete več pomoči najti, temveč naročite še danes za 1 dolar eno ali za 5 dolarjev šest škatelj čudovitega zdravila in zadobili boste zopet pravo mladeniško moč svojega telesa. Ako želite po-siljatev zagotovljeno, pošljite lOe. več. Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA.
V -- J
Pesem,

KICOLA! LPNIN&


SOL.rHe« Af4D WORKM£NS COMMITT&6
E>EFOf2fe TH£ DUMA
Na levi: Leon Trocki in Nikolaj Lenin, voditelja boljševikov. Na desni: ministrski predsednik Kerenski in poslopje ruske Dume.
Neki mož. ki je postal znan kot "Old ParrJT. se je otresel teh zemeljskih vezi leta 1035 v nežni starosti 15'J let. Ta ^iajstart.jši človek je bil rojen glasom eerkvenih matriklov leta 1483 ter umrl 14. novembra leta 1635. Poročil se je v starosti 120 let in v svojem 130. letu je še vedno zaraogel delati po par ur na dan. Poroča se, da je bil popolnoma zdrav, ko so spomladi leta 1635 opozorili vojvodo iz Ar -undel na tega znamenitega člove-! ka. Ta ^a je povabil, naj odide z! njim v London in Parr je povabilo Poj. petelin, zoro mi naznani!
To ljubezen bila ni, čarobna in sladka, to je bil le prazen se-n, sania blodnja Ura t k a.
V srcu žgoča blazna strast, mračna not" kro&r mene — in k«»t ogenj iz temin 7.ro oči me njene...
Jutro.
vj
sprejel. V glavnem mestu je bil predmet splošne radovednosti in pozornosti. Starega delavca so va bili na pojedine in jra nalivali z
\i
boljši dokaz imperijalizma zavez- bistvu predstavljajo program, na	ekstremisti so stalno pridobivali
nikov, če si more nova Rusija pri- katerega je prisege' on sam.	na moči. Mecizavozniška konte.
■dobiti njih respekt ediuole s ka j Ko so postali boljšev^id prvič	i^nca. določena ua d.ui 15. no- . _	......
zanjem pesti.	jdelaAmi v Rusiji, sc jiii jc identi-	vembra, je nekoliko poživila upa-	razuzdano življenje ga je
To je bilo, radi česar so se ru- fieiralo z nemškimi agemti. Bilo je	nja zmernih. Za nekaj časa je bilo aj yrz uDlio-	j
ski vojaki bratili z nemškimi. Mi- takrat, ko se je razširila jx> celem	videti, da se bodo zavasniki ko-1 gtaf°st	Thomasa Parr je
it '-h\ IH, lii.rs:jo 'jitj^. ua se oouo nonn naprej koi	^ jc. da hi* to bratenje pre- svetu vest, da se zavzemajo za se-	uečno sestali na konferenci z od- 'PreceJ avtentična, a istega se ne
t'./m levi, če bi se nemški narod ne ho- n*rslo na Nemce kal revolucije. To paraten mir. Polagoma i>a so nem	i'oslanci ruske demokracije. To b: raore recl ° Henrv Jenkmsu, o ka-
- —	-- -	—	-	- - ---- -	..... ' n. ____T -_______I.:r.	terem ea nnrnr-n il<j ia	tta.
k ar
rilik nju
e'n
t Ru« prvi
d<
nje iu Jrtaliiče ni ^ upn.4i..
ia da izraza svo j Mandat ruske revolucije je: rtxl katerimkoli ustanovi jen je miru potoni nemške mualoni javnega mne- evolucije Revolueijon^rna de-
j luokracija je dala sveta dele ga nem hočemo pojasniti 'tov	^ vojakov naJogo,^1^ dovedel do mira vsled re-
■.I.io V Husiji in *ie<*r da "vede u raiindat	to nan>-; voiumjo v NemčijL
tah-fc-a m v luči b^ja e,I° Svet 3e	rekooMtrukeijoj	J .
i kar končal. T<» ni vlade v namenu, da zavezniki iz-.Knska armada se vedno mogočna.
eKa mnenja, Unveč	objavijo svoje vojne eUje. V inozemstvu sc je v n»iravnost
pregled dt.janskih Kerenskl ie ,rtoPil v kabinet, da'strašni luči predstavljalo rusk iogodkev.	| predstavlja sv«t in je postal po-|ar>uado. Ona se bo borila ^a ievo-
bo za demokra-Ne bo se pa borila katerih domneva, daso najglobljim sovra-' Simbol nove Rusije. i i^pcrijalretičiii.
Vsako Hd je Svet (8ovjet), ki je pri-'	v Stockholmu j-
je bilo, radi česar sc številne i*u-	ške ageaite izločili iz sredine bolj- rešilo Kerenskija.
ske čote niso hotele boriti pi-cKi	ševikov. Konečno p<i so odločno Zadnji teden pa je dobil Karen-
Nt-mcem. Vrjele so in vrjamejo	in za vedno odklonili vsak nam« m. ski smrtni udarec. Jules C'ambon, vedno, da bi sprejem ruske formule od sitrani zaveznikov nepo-
terem se poroča, da je doživel starost 169 let.
K meni jezdi s solneem moj pra. dragi.
Pravijo o njem, da je hajduk — v črni gori plazi se po skalah, /re za plenom z volčjimi očniL
Ua, razbojnik si, "hajduk, moj dragi,
s črnimi si me očmi urekel. v robstvo sladko zakoval, zaklel me.
. dogadkev	| predstavlja svt* in je postal po- armado. Ona se b<
revolucija je proizvedla1 "T	^ \ ^menu,	Borila se
.JO. Ko i je ta nova Ru-»!,vdjav? /elje ?veU ^gatov de-jcijo v Nemčiji. Ne ■pojavila v svetu, je bi-|UWV m voJakov-	j za cilje, o katerih
Irska je bila tudi dom številnih
da sklenejo separaten mir.	rancoski minister, jc objavil, da slavnih starih ljudi, vštevši Ladv
Identificirali pa so sc s prvot se odslancev Sveta delegatov de- Eccleston, ki je umrla leta 1691 Dvoboj v Avstriji je prepovedan uim mandatom revolucije, da se iavcev in vojakov oe bo pripusti- v starosti 143 let ter je bila naj	J J F P"
privede do revolucije v Nemčiji !o k pariški konferenci. Lord Ce- starejša ženska modernega časa. potom zopetnega ugotovila vojnih cil je sledil nato z izjavo, da se Pokojni profesor
ciljev zaveznikov.	j na konferenci niti ne bo razprav- bil avtoriteta na tem polju, je iz- as requfre«l by the IcTof Oct. ^ 1917.
To stališče so boljševiki koneč- Ijalo o vojnih ciljih.	' javil, da imata Bolgarska in Ogr- Amsterdam, Nizozemsko, 11. no
n«) zavzeli po vstaji Ko mil ova - Revolucij on ar ne demokracije v naivi^ji odstotek stoletnih vembra. — Današnje dunajsko po-Od onega ča.sa naprej pa je Ke- Rusiji se je polastila velika bes- st«r®ev ^^ To dejstvo pa je ročilo pravi, da je cesar Karol pre-
reiLski stalno izgubljal na t k* ki „ost. To je bilo žaljenje njene kLTe^mleka ^ JDemU ^ ^^ dV°b°j V
ski armadi iu mornarici.
„ .	True trauslatlon filed with the poni
Kočnikov je master at New York on Nov. 13. 191".
fl earuma.
p
v stik
Kiualil na «e je t^'jc postala simbol aspiracij in!1"1	Ui strniogla\il
ua^Li v družbi carje-|upanj nove Rusije. Kerenski >c iwnce- Odklonitev potnih ILstovj An/iijc Francije moral priseči na to formulo in ee-M stj"aui zaveznikov za njih de-| »fije. Nova Rusija, kot ziwHo- 'a vlada je morala priseči luiujo.. v pet m grajskem svetu dele ! Sprejela jo je tudi armada kotj
Koniercnco v
lula z\ezatta s canz- silil vlado, da je sestavila formulo!jfasuovaia. mska revolucijonania dentitiWrala z njiui !o nikakih anelesijah in nikakilij ^"»^»kracija z namenom, da stopi nSultrHlo m škodljivo ali1 bojnih odikodniiaah. Ta formula]v.stUc. z »emškim proletarijatom sumljiv. fvitiM.it) iu >d> if t«' ie nosi a! a simt»nl mmtmU ir, •! ki lmj ni strmoglavil llohenzol
Rusija
taveznikov. _	_	_	_ ______
legate na tej konferenci je l>il | strašen udarec za Kerenskija- Ta J d<- iveev m vojakov, je sveti izraz svoje vere.	j odklonitev je dala njegovim na-
K nalu p..	r«.titanku pojas | Oruga provizorična vlada, vtvor-, s,>rotnikom v roko *»°9?°čno orož-
ij a, da se si astra jxipolnoiia no- J Jena par tednov po marčni revo Mv katerega so uporabili proti v.m dni .bn,kom \ /avezniškerm luciji, je izdala pozh' na xavt^ni. »U'-tuo. ?Sledil<-i Lenina so pojas tabonfcm Na zaxe.nuke je zrlj ;ke, da bi s< s«fctali z odp-Wam i iuh	^ sedaj na raz4>o-
kot na či I tie tovariše v prenoči-j nove Rusije ua konferenci iu v|!ago neP°bltai dokazi o imperija ( m.-,i m to n» U njih zveze s Htaro' «wuitenu, da se razpravlja o voj ! li2,un zave/uikov. Reklo se je vo uuperijali^t i «10 Rusijo.	j uih ciljih. Za nekaj ea*a je revo-l^0"1, tla Je Kei-eaiski izdajiea
Zavexnil i so napravili prvo na | lucijonarna demokracija molčala.	stvari revolucijooarne de-
pako, ko niso pri poznati nove Ru-i^ struni zaveznikov so je dajalo' U1°kracije. sije kot resnične novo državo. Smatrali so j«» le za nadaljevanje •stare. V splošnem pa tudi niso hoteli upoštevati naziranja ruske revolucijotiariic demokracije. Ta demokracija je rekla zavetnikom: — Nahajam m? V vaši družbi. \ oljna kcui Nodelovati z \Tuai v sk upoiem naporu da se dtuuokra-tiaira N>mčij<». To je moj tilj v vojni in ničesar drugega. Kaj pa je vačf Ali >te voljni j'avno o<l-povedati se \sem ciljem aneksij in k«znihjih nalaganj vojnih od-škodnin i te je temu tako, "vpri-zorimo sestanek ter sklenimo dogovor. Če pa ne, pa povejte.
t
Nikakih obveznosti za dogovore
carja.
Riibka demokracija ae ni ttuia-trala vezano vsled dogovorov in pogodb carja. To je mogoče popolnoma napačno, neetično ter celo žaljivo. Kljub temu pa je bilo
ve Rusije. Ze koncem maja je rekel puatelj tega članka v "Th" Tribune ': "te ne bodo zavezniki ugodili prošnji Rusije, da javno ugotove svoje vojne cilje, bo spo pad med provi/oricuo vlado ter masami neizogiben."
Kaa- se je torej zgodilo v Rusiji je bil neizogiben zgodovinski t« r je se sedaj dejstvo, resnica, proces. To je vedel vnaprej tudi
obljube, da se bo taka konferenca« Kerenski ni bil izdajica, da*i-kmaiu vršila. Provizorična vlada ravu0 Je ^»n čutil, du iu v sumu' si je ptidoHiiu zaupanje mas. Te iZVtlst* mandata mas. Kljub temu mase so mislile, da »e bo mandati ^ ^ ni izgubil upwija. Upanja Rusije v najkrajšecu času iz-;tudi JLiso izgubili njegovi prijate 1 vedlo.	Mji. Keren&ki jc upal do zadnjtga'
Na nesrečo §>a ni kazala ob- trenutka, da bodo Združene drža-Ijubljena konferenca. nikakih ye »ešile liusijo iz vedno narasča-znamtmj. da se bo oživotvoriku! i°čega vala ekstremizma. Mislil Radikalci so pričeli govoriti o ne	predsednik Wilson odo-
smoŠDosti Kerenskija^ da izvedb Pnjegovo zahtevo glede koiife-mandat mas Riusi, ki znajo zreti^j renče, na kateri bi *>e iznova ugo-vnaprej, so postali vznemirjeni.'voJne cilje za voznikov. Ta-Oni, ki so podpirali Kerenskija J ^ * konferenca bi pomenila suu*t so z obupom zrli na molk zavez- nf ndarec za bol j št: vike in l^ecin m kov, da se odzovejo pozivu i»o prenehal ogrožati provizorično
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1918.
Raxen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:
Zavetniki niso mogli videti tega dejstva ter uravnati po tem svoje postopanje. Nova Rusija ae je hotela pogajati s zavezniki glede novotra dogovora za skupno vojno proti HohenzoBernoem. Zavezniki pa niso hoteli priziroti niti avtoritete organa nove Rusije, meta delegatov delavcev in vojakov.
Kerenski sam. Skušal je pojasniti zaveznikom svoje stališče, a vse zaman. Kljub temu pa so je boril Kerenski heroično do zadnjega trenutka, da vzdrji Rusijo v bajni črti. Zasnoval je idejo ofenzive v ua-menu, da si pridobi respekt zavaauikov. Udarec Kornilova v I Galiciji mu je akoro pridobil ob-
vlado Kerenskija.
Združene države pa so nezavestno zadale par mogočnih udarcev ruskim zmernim elementom. Zatrle so več »ocijalističiiih listov v tej deželi ter dale s tem ekstre-niisiom na razpolago izvrsten propagandni materij al proti zaveznikom. Nova Rusija, ima povsod v svojem srcu ranljivo mesto za socijalizeni. Kampanja proti pacifistom v tej deželi je igrala v roke Leninu in Trockiju. Pospeševala je njih stvar ter podmdni-rala Kerenskija, kojega vena v ameriško demokracijo je bila ne-omajljiva.
Maksimalisti »o se skušali polastiti vlade v juliju, a njih poskus
Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
Ukradeno pismo.
Bed.
Veliki dobitek. Razno o otrocih.
Doživljaj francoskega žurnalista. Venizelos.
O postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija.
Program ruske socialistične stranke. Aforizmi.
Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih.
Večni koledar.
Petelinji boji.
Nekaj za gospodinje.
Sala.
Oglasi.
Zaveeniki niao bili v »fcanu xi- ijtibo Anglije in Francije, da bo-'se je izjalovil. Keremiki je grozil deti takoj, da provizorična vlada sta revidrrali in iznova u gotovih nato z vlado krvi in želcfaa, a ni vojakov in tedavwerv crvoje vojne cilje. Bkatreenisti pa frvojih groženj nikdar uvedel,
ao prvo so rekli, da je že aamopoaobi naj- kajti vedel je, da V-iirslmtT v
■ • ■ ■ " : ' - ; >'- ;%• ,
-----, »Ml^M^tb,	-_____.	... .. .	....... ..
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
centov.
Naroča se pri:
Slo venic Publishing Company
.»jUMp^.*.!. i. II. mj.|HpPJI®WW|!Jllj jPiii j!HHl lIMjpll l[| ^ I
•LOYKV8XO
9=
KA ZKDIBJEHK DRŽAVS 8SVERME
Sedei: FOREST CITY, PA.
m n. JarariK UP« t
GLAVNI URADNIKI:
P. 8. TACCHAR, «74 Ahtmy Are, Bock Spring Wjr»-
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tsjnlk: FRANK PAVLOVClC, 1k>x «47 Forest City, Pa. PomoSnl tajnik : AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa. »laaajnlk: J OR IP MARINČIČ, 5806 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Pomotnl blagajnik in laupntk: ANT. HOCHEVAR, BPD. No. 2 bos
Bridgeport. Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, bar 96, WUloek. Pa, l nadaoralk: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdlne, Pa. a Mdsornlk: IVAN tJKOŠELLJ. 885 EL 137 th St., Clereland,
27.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREZAN, bos 72, H. Mineral,
1	porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. No 3, box 146, Fort Smith, Ark,
2	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Springfield, m
VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. J OF IP V. OR A HER 843 E Oblo St Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: -GLAS NARODA", 82 Oortlandt Bt, New York. R. X.
Cenjena druAtva, odroma njih uradniki so naprofienl pošiljati vas dopise direktno na glsrnega tajnika in nikogar drugega Denar naj se pa po-«lja edino potom poitnlh, ekspresnlh ali bančnih denarnih nikim^, nikar kor pa ne potnm privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovQC, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V »lučaja, da o»azlju draft veni tajniki prt poročilih glavnega 4ake pomanjkljivosti, naj to nenadoma nastanijo urada glav.	da
•p uunore napako popraviti
v Avstriji.
-OOO-
P0R0ČA SE, DA PRIMANJKUJE V JETNIŽKIH TABORIŠČIH V AVSTRIJI PRIMERNE HRANE TER ZDRAVIL. — V VSEH TABORIŠČIH DIVJAJO NALEZLJIVE BOLEZNI, KI ZAHTEVAJO VELIKANSKE ŽRTVE. — ITALJANSKE IN DRUGE ZAVEZNIŠKE JETNIKE MUČIJO NA SMRT.
-ooo-
ljudje
-ooo-
Povest. — Spisal Janko Kersnik. -ooo
I:nd mane her liest 'a tmd denkt še laške šole; rekel pa bo tudi, da
dabei,
Wo dieser jetxt. wojener sei? Doch konunt der Meister
Schreiner, So Weibt von alien keLner!
Pfizer.
mojstra ne pozna in da je v sliki nekfifj posebnega. neopisljivega, , ter se bo ločil morda težko od nje, ne spdaoavm. kaj daje podobi tako čarobno moč.
Mala, na prvi pogled neznatna
>5a steni nad menoj visi mašla slika kaže deklico, recimo, sedem-slika. Suhoparen opazovalec, ki najstlefcno, v opravi, ki je bila na-pozna zgodovino slikarstva in vadna v boljših stanovih sredi pr-
umotvore rajnih časov, bo dejal takoj, da je slika, stara blizu petdeset let in da je umotvor novej-
trutislatk«) fll«! with the postmaster at New Yoik on Nov. 13, 1917. as required by the Act of Oct. 0, 1917.
lima poročajo naslednje: Lia napravljenega iz slame in otro-tko 10,000 ltaljanov in Sr- bov.
it« re »o vjeli Avstrijci, in ki Kakorhitro dospejo jetniki v ta-"tlui>ma nesposobni za na- borišča, jih nastanijo v lesenih ba-vojašku Nlužbo radi bolezni rakah, zgrajenih nahitro, kjer pre-
peeejo v po-
»v.
Avstrija de izmenjave temveč ila Švica sama ter Bremen javo s posredovala
odbora Rd«
Ki
Poročajo, da je postopanje z jnimi jetniki v Avtriji zelo kru-
Vsled
pomanjkanja živil daje
jo narečnim ujetnikom komaj toliko hrane, da ostanejo pri življe uju
Zdravstvene razmere v tabori-jv-ih no tudi nepopolne. Nobenega boja Me ne vprizarja proti nalezljivim boleznim.
Posledica tega je, da je umrljivost med vojnimi jetniki naravnost presenetljiva.
Kljub temu pa silijo te slabo hranjene jetnike k delu, in to delo posyM*šuje njih izmučenje tako da se vrača veliko število lašikih vojnih jetnikov v Italijo edinole z namenom, da umrjejo doma.
Z laškimi vojnimi jetniki postopajo bolj okrutno kot z drugimi, kajti Avstrijci goje prav posebno sovraštvo proti Italjanom U-r jih smatrajo za izdajalce.
Tu pa zato, ker so opustili Ita Ijani t r ur vezo in se bore sedaj v prilog zaveznikov, d očim so stal1* prej na strani centralnih za vezni kov.
Vse potrebne dokaze glede krutega postopanja z laškimi vojnim jetniki v Avstriji, se je izvedelo iz poročil častnikov in muz, ki so se vrnili v Italijo.
Njih poročila pa so prav poseb no zanimiva, ker vsebujejo vse ^fne posameznosti glede notra njih razmer v Avstriji.
Kakorhitro pride laški vojak Avstrijcem v roke, mu odvzamejo vso vojaško uniformo ter mu dajo tenko bombažno obleko, ki je slič na oblekam arestantov. Če so ita Ijanskc uniforme v dobrem stari ra, jih uporabijo naprej avstrijski vojaki, ker ne morejo obnoviti svojih zaiog.
Platnene srajce, ki jih nosijo laiki vojaki, raztrgajo ▼ kose ter porabijo za obveze, ne da bi jih prej oprali, kajti mila ni na rarpo lam ▼ Avstriji.
Vojne jetnike odpošljejo zatem v različna taborišča in sicer ▼ ozkih m zaprtih ieleaniikih voaovih. ki niJMO ventilirani Ur tako prena-morajo ubogi Iju
izmenjali te- zehajo pozimi in se 'vilo av»trij- i letnem času.
Častnikom ne vzamejo unifor-sc n:sta do t me. Dajo jim na dan po en dolar, da si kupijo hrano.
Z ozirom na naravnost nezasliš ne cene živil, pa si morajo častniki kupiti le najpotrebnejše stvari.
Večina njih dobiva razen tega denar z doma, in ta denar delf častniki s svojimi tovariši v jetrn štvu.
Vsak Častnik dobi dve poli papirja in en "faulencar".
Ker pa je postal prepir predrag niso dobili častniki zadnji čas ničesar.
Razen tega pa so morali radi po-majkanja odeje spati v svojih vrlini h suknjah.
Vsi laški ujetniki spe ha tleh brez vsake slamnice in druge po-teline opreme. Njih hrana obstaja iz kosa kru a, ki je napravljen iz zmletega fižola in slame.
Razen tega dobivajo vsak dan nekaj juhe.
Enkrat na teden dobijo malo mesa in sicer ponavadi kozjega tli ovčjega.
Vojaki morajo delati po dvanajst ur na dan na polju ali kopati zakope, graditi ceste in Železni-e. —
Za vse to jim plačajo tri cente na dan.
Če nočejo delati, so kaznovani n sicer pri prvem prestopkn s prikrajšanjem hrane t& en teden, pri drugem pa s špangami.
Kadar so vojni jetniki bolni, jim dajo nekaj castoroila.
V slneaju nalezljive bolezni pa prav nič ne skrbe zanje.
Posledica tega je bila, da umrlo v jetniškem taborišču v Mauthan-*en 8000 bskih vojnih jetnikov tekom par tednov na posledicah tifusa.
Gla som pomočila nekega laškega vojaškega zdravnika, ki je bil za-ort v Fnnstadtu. je umrlo 3000 ruskih vojnih jetnikov vsled po-nanjkanja ltraue.
Hrana, katero dajejo vojnim etnikom v vseh taboriščih, obstaja naslednjega:
Za zajtrk dajo 50 kvartov vrele vode, v katero pride še en funt moke.
To je juha za sto jetnikov. Za obed skuhajo 40 funtov krom
pirja, sladke pese, ob priliki oja-eijo z dodatkom detelje.
avstrijski vojaki, ki straži jo jetnike.
Za večerjo dajo jetnikom zelenjavo in juho, kakoršno smo že zgoraj opisali.
Dnevna porcija vojnega kruha za jetnike tehta približno devet unčev.
V	naslednjem objavljamo cenik živil, ki so naprodaj v vsakem jetniškem taborišču:
čaj stane 26 dolarjev funt; poper 16 dolarjev funt; olje 6 dolarjev funt; mast in svinjina dolar trideset funt;
sir $1,35 funt; riž $4 funt; čebula 28 centov funt; fižol 30 centov funt; krompir 35 centov funt; navadno vino 88 centov kvait: pivo 58 centov kvart.
V	Avstriji se ne more kupiti ni česar brez živilskih kart, s katerimi se določa množina, do katere je opravičen posamezni kupovalec.
Treba je karte, da kupi človek žveplenke, in da kupi nadomestilo za tobak, ki je napravljeno iz pre-pariranega navadnega listja, in si-eer za nevrjetno visoke cene.
Pravega tobaka ni v Avstriji.
Povsod v Arstriji in Ogrski prevladuje revščina, katera se je pričela predvsem radi pomanjkanja dela med ženskami, ki so bile pre; zaposlene v municijskih tvornicah
Veliko tvornic je zaprtih vsleo pomanjkanja surovin ter vsled dejstva, da ne potrebujejo več predmetov, katere so prej izdelovali v dotičnih tvornicah.
Vsled te«ra se naprimer na Ogrskem ne more dobaviti sukanca (cvirna) in ravno raditega je 28 tisoč delavk brez dela.
Glede zdravstvenih razmer v Avstriji je treba razven nalezljivih bolezni omeniti predvsem di-senterijo ali drisko.
To pa je pripisovati predvsem izvanredni vročini ter zavživanju nezrelega sadja, ki tvori skoro edini predmet živil pri nižjih slojih prebivalstva.
Celo v slučaju, ko bi se moral' prevzeti bolnike v bolnice ter jim dati na razpolago dovolj hrane, so pustili take bolnike na cedilu, in le malo teh bolnikov je okrevalo
V	Hoklicah na Češkem So obsodili več kmetov na dolgoletno ječo, ker so kradli živila.
Noben izmed obsojenih pa ni odslužil svoje "kazni, kajti jetniške oblasti niso mogle dobaviti potrebnih živil za jetnike.
Pomanjkanje hrane je tako veliko, da oglaSajo ljudje v časopisih izmenjavo najbolj dragocenih pred metov za hrano.
Tako naprimer izmenjajo celo obleko za kos mesa, za funt masti ali ducat jajc.
Nikdo ne more kupiti nove obleke brez potrebnega dovoljenja,
Ponošene obleke podelojejo vojakom ali jih pa prodajajo s posebnim dovoljenjem.
Ni je najmanjše stvari, katere bi ne uporabili v splošni prid.
Zbirajo celo kuhinjske odpadke in jih izpreminjajo v hrano in krmo za govedino in prasce.
Da se pospeši nabiranje teh od-pa*dkov dajajo pol funta svinjine za vsakih dvajset funtov kuhinjskih odpadkov.
Krma za živino je prav tolike važnosti kot so živila za ljudi same.
Na Češkem je poljedelstvo resno ogroženo, in cela množina goveje živine se jc zmanjšala na en milj on
ve polovice devetnajstega stoletja. -Podoba oojena je doprsna ter sloni v visokem okaiu; oko njeno hiti živo, s earovkim svitom mimo opazovalca v daljavo. Bane so sieer zatemnele, in oaia 4 svetla tema ', ki zuaxH dela slavnih, starih Liscih mojstrov, Corregija, Ivratov Caracenjev in drugih, slabo pristuje podobi, ki nehote zahteva svetlih, ognjenih barv. Tako bi človek sodii; — pa morda travno to daje sliki ono posebnost, ki je ne morean opisati Mnogokrat sem že zrl v njo, in tudi sedaj, ko pišem te vistice, mi sili oko vedno gori k njej; dozdeva sc mi, da jo je dihnil poseben žonij na mrtvo platno.
<5 deklici, katere obrazek je naslikan tu gori nad menoj, in c njem, ki ga je slikal, govori moja povest.
Kako je p rials podoba v mojo last, to ne more biti nikomur zanimivo in ui nikakor v dotiki z dogodki, katere bom pripovedoval; — pa ko sem jo dobil, sem prejel tudi nekmj starih listin in pisem, in te mrtve priče nekdanje sreče in nesreče so mi pripovedovale in razodele, kar podajaon tu bralcu.
Pravili imen aie boui imenoval, in ko bi jih tudi, malokdo bi se jih spominjal. Cernu pa še ta spomin!
slika na moji steni je ostala; ona pa, katero tako čarobuo predstavlja, in oni duhoviti mož, oni genij, ki jo je ustvaril, in vsi njihovi, — oba, vsi so se pogubili, potopili v nemirnih valovih burnega sveta.
Moja osebaa poslanica nade.
2c&n. Srn roe poena vsaki maSi «4»	tej deželi, katera topi m
boleznu 2eIim, (U m« pomajo ni kot ikdotemM^bjMffl ■tonil v preteklosti in kaj delan »ed*. Moj* alika ran lahko »prižme, dnemoa* vel t medkitnU prakai. katero vrtim ie dolga vrato let; ma» lasje mo danes aoežo-beli po dolgfk letih itudiranja. ranakavaoja in drla. Skrbno sem proofil in anaKarsl tiate stare, kronične i« globoko vkor-jeatnjene hojami. Id ae tako teiko sdravijo in a kMcrib trna mnogo drugih zdravtakov la povrftno nanje. 2VKm. da mi vsak bolan mniki in vsaka bolna ženska zaupa svoie triko fs in tajnoeri; vsakemu bom dal polten nasvet, ker Zdim, da sem z vsakim dober prijetalj. Pilite po brezplačno kn»-Sico, katero vam nudim, in fitajto mojo
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra« žolčmca, zapeka, zlata žila, revmati-ann, katar* naduha, in funkcionalne bolezni srca ae lahko vspešno zdravijo privatno na A>nni in s majhnimi stroški.
Želimo, da se seznanite z našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože, otekle, zažgane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
Zdravniška knjižica, katera šteje ^ 96 strani, zastonj.
Pilite le dane« po to knjižico in u njej boats naili enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje* staro zdravje in mo4, pišite takoj po to t>rcz~ platno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. NepoSiljajte denarja! — poMjite samo vaje ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne tro&ite denarja za kakina ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaia teškoča obvladati.
Kopon za brezplačno knjižico
Zapiite vaie popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam ae danes.
Dr. J. Russell Price Co.
S 1150Madison A Clinton Sta.. Chioajo. Ill, Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj va§o zArnvnUko w-in poštnine prosto.
Ima ta priiaMfc......
Stav. la ulica ali Box
.DrSava.
Gore spet gledam zazeljene, Veselje mf rosi oko; Oli, bo še kdo se £poraaiil mene? Saj sem spremenil sc moeno.
Boris Miran. Na Gorenjskem blizu večje vasi ■atoji ob postranskem potu, ld za vije kake pol ure pozneje na vedi Ko eesto, na nizkem holmu prijazen gradič. Zidan ni redno, negro se mu vidi, kako sta stari oča iu vnuk, praded in piavnuk, drug za drmgim kot gospodarja prezi-davala in rila po stenah in oho kili; tu je eden nekoliko odstranil iti podrl, taan zopet drugi nekaj pridejal in prislonil; še okna, obrnjena proti cesti, niso v ravni vrsti stavljena. Zadnjim gospodarjem p<a tudi ni bilo veliko mari. kako je tfidan gradič, pustaii so ga večinoma v miru, tuintam so ga zda.jpazdaj ometali ali pobelili, ako je čas razoral po zidu prenevarne ali previdne rane, in tudi opeka na strehi kaže v svojih raznih barvah delovanje takih povnšnih ranoceknkov.
Okrog gradiča je na-sajen na treh straneh majhen vrtič, /po kia-terem stare tepke in stari orehi pričajo, da je podoba tega posestva že dolgo, dolgo enaka.
Za gradom pa se vzdiguje svet m ob polagoma se dvigajočem hribu ne kaže gost les; pa ta je mlad, in le tuiaitam svedoci kaka redka, velika hoja, da je bilo enkrat mnogo enakih njenih sester tukaj, ki jih je pa podrla sekira.
Tako je sedaj okrog graxiifia in v blizu petdesetih letih se ni mnogo iz]M*eanenilo; vrt in grad sta bila tedaj skoro taka kot danes; aamo visok in gost les ju je sen
"A, vi ji o j dete tu gori proti Rodita1', reče izstopivšeanu, ki mu je pomolil nekaj grošev.
"DaT?, pravi kratko oni in molče pozdravi k slovesu ostalo dru žbo v vozu ter krene peš na stranski kolovo?
Bil je mlad. visokoratiten mož, lepega, malo zarjavelega obraza; gosti, kodrasti lasje so mu kipeli izpod širokega klobuka na rame in duhovite oči so se ozirale z nekakim radostnim izrazom po lepi okolici. Zakaj bi se tudi ne? Pred njim v daljavi so se dvig ale. visoke planine, v podnožju pa so jih
v en č al i po nižjih goricah gosti lesovi. Soince se je lesketalo v tisočerih rash i h kapljah po visoki ob-potni travi in hladna jutranja sapa je prinašala potniku zadnje glasove postiljonovega roga.
Urno je korakal po kolovozu in ko dospe eez mali griček, ugleda pred seboj veliko vas — Rodico jo je imenoval postiljon — in za njo kake četrt ure oddaljeni grad, o katerem smo govorili.
Videlo se je, da je bil potoval-eu kraj znan, zakaj poiskal je tu, kjer je cesta storila več ovinkov, kakor domač človek vsako si raci-sko stezo, ki je krajšala pot, in ravno sedaj je bil zopet krenil na tako stezico, ko mu udari klopot konjskih kopit na uilio. Obrnivši
kor bi najini materi nikdar imeli enega iu istega očeta?','
Zdajci se tudi kmetici lice razjasni, in prišeleu roko poduvši. vsklikne:
"Oh, France, glej no, France, ti's si! Pa kdo bi te spoznal precej; zrastel si in lase imaš tako dolge, glej, take, kakor Bog na križe-verni potu. Ostfriži jih. ostriži; pol gorši boš, če jih ostrisžeš.*'
France, kakor ga je imenovala kmetica, je z dobrovoljnim smehom poslušal prijateljski svet svoje sestrične.
"Kaj pa mati moja: ali so zdravi "7 povpraša.
''Zdravi, zdravi; suoči sem slu čez laz, ko so ravno pšenico do-želi; taka lepa pšenica, France! Pa stopi vendar v hišo, kaj boš tu stal."
"Ne, zdaj ne! Domov grem, pa
ne. umetnik, ki je ziiautetnja po križ-potih belil in potent rd«~'-e mazal. Pa ker je bilo siriou duhovniku tako prav, je bilo tudi materi prav, zlasti ko je izvedela, da sin svojimi podobami veliko zasluži.
Nekako čudno j<» je pa vendar izpreletelo, ko je stopil danes sin čez prati ter njej ki je ravno polena v peči pripravljala, pomolil roko j rekoč:
"Dober dan. mali!" Spoznala ga je takoj. "Frame, ti si! K.j tak si!'' jo vskliknila, potem p:i se je oklenila z obema rokama Lu si»L/e so jo polile.
In tudi sinu je ^<*rko postalo pri srcu.
Ko je sedel nekoliko pozneje v hiši pri beli javorjev« mizi in sta se bili pozdravili ,'c obe sestri,
ostanem nekaj dni in bom prišel jim y pripovedo\al o stricu, o pogledat k vam. Janeza ni do- Rimu in o vsem. o čemer je sodil, da jih zanima.
(Dalje prihodnjič).
Bolgarija zahteva del Srbije.
"Ni ga; pri grajskih na Potoku kosi trdino. Nič kaj mi ni po vo-< Iji, da hodi gori tem lutrskini de-1'at, pa saj veš, kako težko se kaj zasluži."
"Kakovi lull's k i so to? Je-li True tianslatlon fiknl with the post stari gospod iuni'1?"	master at New York on Nov. 13, 1917.
"Ni umrl; prodal je vse, grad, us required by the Act of Oct. 6, 1917. živino in tlačane ter šel na Duuaj Amsterdam, Nizozemsko, 11. no-— ka-li! Vse to pa so kupili neki vembra. — Kakor pravi neko po-z Nemškega, pa lutrski roeilo iz Sofije, se je j>o govoru 5Q -'	mistrskega predseduia Rados'.avo-
se ugleda za seboj jezdeca v gc-"ijU(]je sposki opi-ari, ki je hitel mimo njega. Potniku se je dozdeval jez-1	t£U je prej tvojega Ti- va bolgarsko sobranje odgodilo do
doe najbrž jako nenavadna prika-Vleta uriarn, je-li ta gospodar?" 1- decembra. Ministrski predsed-zen v tem kraju in nehote je ob-j	ta 'gVdofea! °Ta ni; ta je nik je med drugim rekel:
stal ter pogledoval za jahačem.	gospodarjev." .	i "Bolgarski vojni cilji so znani.
A ta je takoj še bolj zbudil po-| ^^	ki ga je bil prihod Zahtevajo združenje vseh Bolga-
zornost gledalSSevo.	, t,^^ tako osupnil, da je bil bo- rov v naših zgodovinskih mejah.
Kakih sto korakov pred nj^m ie£jne jj^ solze ipozabil. se je dorni- Zahtevamo Macedouijo, Dobrudžo se je igral majhen deček ob cesti v tem trenutku, da ga hrbet in bolgarsko zemlje, katero so si pred leseno kraetsko kočo in ta se p^p jn ^er se je pokornost go- osvojili Srbi pred vstanovitvijo se-jezdecu menda ni povoljno hitro'gorečih'obrnila nanj, se je jel zo- danje bolgarske države. To so o-ognil, zakaj izpustiva konja deč- pet kremžiti.	pravičene zahteve in želimo samo
ku v bližino, ga udari z bičem Mati ga ^vede v hišo in Fran- uresničenje narodnega združe-eez pleča, da je isti od bolesti na ce ^^ glavni del vagkih pošlo-glas zavikniL	> pij na levi pustivši, proti gornje-	"
"Kaj stojiš pri cesti, osel ne- mu kancu vasi. umni? Drugič dobiš še eno V* vpi-1 še»t let je bilo mimulo, odkar je jezdec raz sedlo ter odjaha, je bil zadnjikrat v domači rojstni
dečku še enkrat z bičem zažu-gavšL
Na otrokov vik in krik prihiti kmetska žena iz koče.
' Za Kriščevo voljo, kaj pa
eal na zadnji strani, in kadar je je?'
pihal -močan jesenski veter, so vr-| "Om me je udaril", toži fantič šale nad robom	n.jnin '•»__.___•____j_____
grajske zadnje-stranske strehe veličastne smreke v enakomernem otožnem glasu. Bilo je zjutraj lepega poletne
in kaze za jezedecem.
"Ta grdoba te je? Oh, ta ni zastonj "lirtrš*'. Pa me ne jokaj, Tine: čemu pa tudi Laziš po cesti,
ga dne, ko je ix>pa<tal po veliki po prahu: v hiši bodi, slišiš; sem cesareki cesti težki poSrtni voz; pojdi v hišo, če ne, te bo fo več-
in pol glav.	iit.	-	- . . - ------, —, __ -
To pa se je zgodilo vsled nepre- Josta,!,on ^ Je hdi ravno zdramil, krat udaril, to Skric lutrski.
stanih rekvizicij armade ter pomanjkanja krma.
Vsled tega bo treba zmanjšati množino domače živine za celih 50 odstotkov,
V bodoči zimi bo predvsem en liti posledice pomanjkanja mleka dočim bo obdelovanje zemlje v pri
Izjemoma dajejo vojakom tudi hodnji spomladi skoraj nemogoče nekaj pre*o!jene ribe in to mesto vstal pomanjkanja priprsgs tar
Wilson se je vrnil domov. Washington, D. C., 12. nov. — vasi, in če se je bil tudi izpreme- Predsednik Wilson sc je vrnil no-nil on, da ga sestric na ni spozna-
ker sc je bližal globokemu klaai-| Rek» hoče kmetica otroka od-JU; monad je z voza stopiti in ko- vesti v vedo. esu podložiti cokljo. Ko je dospel "Kdo pa je ta fckric lutrski, kara rarvno, je nastavil svoj rog hi kor mu pravi*, Neža! robil veselo v jasno jutro.	naš potnik, ki je bil z jeznim ob
Voz je bil poln potnikov, kar razom gledal surovi čin jezdecev je hilo tedaj navadno, ko še ni in sedaj stopi pred vežo. prepregala železna cesta naših Kmetica ga je osuplo pogleda-
la; poznala ga ni, in kako more Ko priropoče voz do mesta, to biti, da ta tujec ve, da je baia cjer ae je ločil fcrok stranski ko- ona kričena za Našo. velika
la, ui se izpremendl domači kraj Samo grad Potok je dobil druge gospodarje. In ti so ga jeli zanimati.
France Kosaai, naš znanec, je bil najmlajši sin ne posebno imo vitega kmeta v Rodici. Oee mu je umrl, ko je bil FVanee še otrok, ia potem je mati sama gospodinjila in k met o vail a s pomočjo dveh starejših hčera. Franeeta pa je dal materin brat, duhovnik na Goriškem, v šole. Podpiral ga je, kolikor je mogel, in ko je opazil, da ima njegov nečak poseben talent se oglasi za slikarstvo, ga je sposLal v Benetke in v Rim. Mladi mož — imel
eoj v Washington. — Bil je v Buffalo, kjer je pozdravil konvencijo American Federation of Labor. Z doma je bil manj kot trideset ur._
Kje je Rus?
je sedaj štiriindvajset let —- je' bil izdelal tam Že nekaj lepih slik, ki so zbudile pozornost več krogov, in vsi so mu prerokovali najslavnejšo prihodnost.
Kdo js bil tega vesel, nego stari3 atrie duhovnik T Doma tega seve-da niso masti. Kaj jim je bfl mtf-



m m
-p

QLA8 SAMOA. 13. NOV. mt
r
0:
Jugoslovanska
B
©
Katol. Jednota
m
leta 1898 - Ukorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
OLAVHl URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bi 251. ConemausM P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPT1 PISHLER Ely, Mina. Blagajnik GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Falida. Colo.	^^
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ 9641 Ave. "M" 8o. Chicago. I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7tn St., Calumet. Mich. JOHN MOYTERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POOORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, Tl
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PLHDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio 'HANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo. _
FRANK KOCHEVAR. Box 386, Gilbert, Minn,
V«i dopisi, tikajoči ae uradnih cadev. kakor tudi denarne »oAiljatve, naj se poaljejr na glavnega tajnika Jednote, vse pri «iibe pa na predsednika porotnega odbora
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne hod« ostrala.
Druitveno glasilo: "G LAS NARODA".
Jan Marija Plojhar.
češki spisal Julij
Povišanje poštnih pristojbin.
-ooo
Z vezni posredovalec priporoča o-atro sredstvo.
San Francisco, Cal.. 10. nov. — Verner Z. Reed, zvezni posredo- • valeč, je brzojavno poročil Wilso-1 nu, tajniku delavskega depart-J menta, da naj vlada zaseže uapra-j ve Pacific Telephone in Telegraf kompanije v interesu narodne o-l^arnbe, ker je le na ta način motreče končati spor med kompanijo in njenimi strajkujočimi uslužbenci.
nahaja v Ameriki 7 let. Prosim ju, da mi pišeta in pošljeta svoj naslov. Prej sta se nahajala v Si. Louisu. — llija Kaiuša, lsorp., 3. Reparto B. 29, Fonte di Am ore, Sulmooa, ItaJia.
ZAHVALA.
Tem potom se javno in iskreno mh valim Jugoslovanakenru tam-buraakemu klubu v Brooklynu, ki mi je zdaj že vdnigič priskočil na pomoč v moji doLgi bolezni in md nudii izdatno gmotno podporo, za kar ise v imenu svoje družine pri-*rv«no zahvalim \*m darovalcem. yaicn SO NEMŠKI SOCJALISTI Posebna hvala pa gre mojim pri-j ^^ jateijem g. Kodriču, Jcwipu lia-i IZDALI SOCJALTZEM. bor ju, I .ud viku Mucu in g. Po-j komiju, ki ao pravi človekoljubi,* kadar jc trt-ba priskočiti na po moč bolnemu prijatelju »n roja Skupnemu
(Nadaljevanje).
Deklica je ni slišala, vsaj zdelo se je tako. Vstala je in šla iz sobe. Suntarella je spravljala z mize.
"A o m ožim te sama, srce moje sladko, Katica moja', si je šepetala, ko je zlagala prtiče. "Ali bo Gig-
gi — ali pa----"
Zamislila se je. • 44 Ne, to ne pojde. Kdo jo raza me?" je vprašala sama sebe. j Mislila je najemnika, ki se je na meraval v kratkem aem priseliti |"No, to se še pokaže", se je po-smejala, "z božjo pomočjo se za-vrši tudi to delo srečno." Pokrt-žala se je, da bi vrag ne prekrižal i njenih načrtov.
j V tem se je Katarina povrnila v
svojo sobo.
j Sedla je h klavirju, njeni roki Ista ležali na tipkah, note so stalf odprte pred njo, pa igrala ni. Za mišljena je gledala na omarico h ebenovine in slonovine, ki je po stala hipoma tako polna tajnosti "Grabežljiva sem, lakomna" si je očitala. "Sijaj tega zlata m« pe toliko omamil, da nisem še da ,lje preiskala, kakšne vrste so pa pirji v onem predalcu. Kdo ve morda je tam napisano kaj, kar s mene tiče. morda kakšna dolžnost ki jo moram izvršiti, kakšna raj nikova želja —"
i Vstala je, odprla omarico, tajn< »predalce, postavila škatlo z naki tjem na stran ter pregledala dru se stvari.
Našla je razen papirjev neka smo tek, preprosto srebrno uro ii nožiček. Potem je pregledala pa pirje. Našla je nepomenljive raču ne, pismo neznane osebe, proseč za podporo. Jasno je bilo, da mon signore ni smatral tega predale* za tajnega, te malovažue stvari j* brez reda vrgel tja, morda tist. dan, ko je umrl nepričakovani smrti.
Naposled je zapazila še nekaj li
stov orumenega papirja; očividn<
so bili iztrgani iz kakšnega sešit
ka. Dalje se je nahajalo tam pri
Četo pismo, naslovljeno neznani ji
osebi. Začela je čitati:
"Moj dragi Onofrio", je pisal
monsignore Astucci, "zadnjič sem
Vam povedal, ako globoko so s*
me dotaknile Upanišade. Resnic
no, te pesnitve bi morala navajat
k proučevanju sanskrita, ko bi tu
di nič drugega ne imeli v njem na
pisanega. Obžalujem, da ne pozna
te tega jezika, poleg pa Vam od
HHHH	kri vam majhno tajnost. Kako
Rad bi izvedel za svoja dva brata veste, nisem pesnik, toda v siaben
JERNEJA in DOMINIKA Ml ! trenotku sem se namenil, da pre
LAVEC, doma iz Runarskih' vedem "Upanišade" v svoj mate
lilok. Prosim ju, da mi pošljeta n jezik. Ne, 'prevedem' ni pravr
svoja naslova. Moj naslov. Ma- beseda. Hočem jih nekako 'pona-
tevž. M daveč, No. 16615, sulda rediti', v tem smislu, da bi njih
to, 4. Reparto Stretti 13/7, Asi- duh bil v mojih verzih in ti naj bi
nara, Sardegna, Italia._jbili dostopni čitatelju tudi brez
t-- . . , . v„_r . . !komentarja, čitatelju laiku, ki ne Kje sta moja brata NIKOLA in pozne ng «Vede„ ne>
JURIJ KATUSA, doma iz Bro-, Ta se je ^^ maasignore A
vac a v Dalmaciji? Niko a je stucci in teffa gtavka ^ ^ dok(m.
star JJ let in je v Ameriki toi eal v tem življenju. Ali s0 ga ne-
' JunJ Je star 26 let 1X1 kam poklicali ali ga je posetil kdo?
Kdo ve ? Odbacil je, zaprl svoj pri-
Opozarjamo vse eitatelje, kakor tudi ostale rojake, da je poštnina od 2. novembra naprej sledeča:
Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvezemsi lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče.
Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo. ali del unče.
Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canado, Cubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.
Za dopisnice in razgledni j j znaša poštnina 2 centa. —
ku. Skupnemu tamburaškemu društvu pa želim mnogo uspeha v nov ali pruMtorih občespoštuva-aega rojaka g»tilničarja g. Fr. Mraka na 211 Graham Ave. Pozdrav vsem darovalcem.
Ivan Truinevee, bt. Catherine Hospital, V. T., liut-hwick Ave., Brooklyn, N. Y.
— Spisal dr.'Josip Gos-ičar, —
bivši avstrijski konzul v Združenih državah.
Knjiga je izšla v angleškem jeziku.
Naročajte pri:
ALBERT MAMATEY, 524 —1th Ave. Pittsburg, Pa
MI VSI VEMO

da je vzrok bolečin v želodca največkrat radi sob. Zakaj bi potem jemal na sto raznih zdravil za bolečine v želodcu f Dajte popraviti sobe in vaše bolečine v želodcu
bodo prenehale. V našem slovenskem zobozdravniškem parlorju napolnimo sobe in naredimo vsa dela za zmerne cene in jamčimo. Isderemo sobe s plinom ali pa kakor hočete. Posebno pažnjo 9
Hmiha ntrnkam m nanrAmim	--'T"_____L. __1 _ *__•» • ■ £
četi list do slučajno odprtega pre-dalca in nikdar več se ni povrni' k njemu. Katarina ni bila nikdai slišala kaj o " Upanišadahiz vse indske literature je poznala le tu-intam kakšen odlomek iz "Rama jane".
Njena radovednost je bila vzbu jena. Vzela je one iztrgane listf ter jih pozorno pregledala, kajti na njih so stali verzi. Ali so bil; iz onih "Upanišad"? Čitala je pri-lično tri vrstice pa je vzliknila :
"Da, je že tako! To je začetek njegovega dela! Ubogi monsignore", je šepetala. "Je pač žalostno ako kdo ne pride do svojega cilja."
Trajalo je dosti dolgo, predno je Katarina p recitala te verze na prvih dveh listih; rokopis je bil slab in na mnogih mestih prečrtan.
ki so si bQi priredili svoja bivališča iz starih, polrazsntih rimskih grobov, ali je pa počival v senci irazvaljenih svetišč in palač iz cesarskih dob, katerih stebri so ležali v vlažni travi, rumeneli in razpadali
ložila v omarico nazaj in je šla na'novejšega kroja. Sedaj vidim, ka teraso.	j ko sem smešna. Te težke "ikli <
Solnce je že zapadlo, široka pu- smrti, katere so v meni zbudila raz kakor dolge vrste heksametrov, ki sta, otožna kampanja je ležala - mišljevanja ob nalritju, najdenem opevajo slTvo Rima. In res je bila
v grobu, in {a ona in d ska poezi- ta poljana odprta knjiga, in vsi ti ia, tako zanoana in otožna, so me ostanki arhitekture
ljali solncu in luni obožojoče poljube.
'Kaj', je viknfl, "ta krasni svet naj zapustim, to krasno življenje t Umreti, oditi, ko ne štejem niti še sedmindvajset let! Tako zavidljiva naj bi bilap riroda, da bi mi vzela čašo, predno sem se napil I
ležala
temnomodrih barvah in se kadila v belih parah, ki so po malem puhtele iz nižin, močvirij in globin. Videti je bilo, kakor bi celi roji duhov stopali iz grobov tega davnega, zapadlega, tu pod travo trohnečega sveta in plavali po
mraku. Tuintam so se ujeli še žar-	_ ______
ki nevidnega že solnca v obrovskih svojimi prijatelji ali pa sedi vršičih prastarih pinij in so goreli v njih kot najčistejše rdečkasto
zlato
Daleč, daleč je bil Rim, neviden v večerni megli, le kupola Sv. Petra, do idealnosti še ožarjena v solncu, je na dnu bledečega nebo-*klona presenečala s svojim skoraj nadzemeljski krasnim pojavom.
Dolgo je deklica zamišljeno gledala v smeri mesta, opazovala, kako je hitro pojemala svetloba, kako je pritiskal mrak, kako se je ves ta svet pred njo čarodeja i iz-preminjal v nekaj drugega, neznanega.
Temnejša in temnejša je posta-ala kampanja gosteje in straho »'iteje so se dvigale one bele pare z nje: podobala se je sedaj neiz-aerni, temni kadilnici, diineči se i nebu, ki je bilo jasno in tem sve-lejše, čim globočje je temnela o ia. Kupola v daljavi je zapadala ie v nedoločljivih obrisih, a vsled e^a se je zdela še ogromnejša, antastnejša in kakor pač vsa ta >okrajina velikega, znamenitega, pskega sloga.
Prvi svetli trakovi vzhajajoče une so se tresli sedaj v zraku in ž ijimi se je gibala zopet nova mili-1a po širokem prostoru.
Nedaleč je zibal vetrie suho bilje pol usahle luže. Ta godba je bi-a tiha, sladka in otožna. Neka visoka cipresa, že popolnoma temna, isamelo kipeča v zamračeni že ne-bosklon, je bila podobna človeški ►ostavi, zaviti v črn plašč, ki je
postala na svoji poti----Kam pat
kam?
"Morda v Smrti pusti dom?" je šepetala deklica. In je videla o-xega vitkega mladeniča, na čigai >brazu sta se združila čar mlado iti in mik žalosti, kakor se spajala dva tona v akord.
"Načiketas", je šepnila, tekla pri zvoku tega sanskritskega ime-1a se ji je pojavila druga bolj zna-la postava. Prišlo ji je na misel lrugo ime, zapomnila si ga je.
"Jan Marija", j« tiho govorila 'Tudi to je spojitev dveh tonov i »ladak akord." In zdelo se ji je, da ^a vidi na poti: visok je bil in vi »ek, na njegovem obrazu se je svetil čar mladosti in njegove oči s*» se ji zdele kako dve zarji, mračile so in jasnile obenem____
"Kam gre, kam gre?" — se je vprašala in kot odmev ji je šepetal trepet v bič ju odlomek verza: "V Smrti mrači dom."
Te misli ni mogla prenesti, ne-izrečno ji je bilo tesno, takšno soču tje se je polastilo njenega srca, da bi bila kmalu zaihtela. Vendar pa *e je premagala.
Vrnila se je v sobo, kjer je že gorela luč in je Suntarella sedela z nekim ročnim delom. Valovanj« njenega srca je prešlo pri poglede na to mirno, razumno in krepko starko precej v ravnovesje. Govorila je nekaj časa o povsem običajnih stvareh, potem je vzela knjigo
. . _ , „ „	,------------ so se zdeli kot
zapeljale tako daleč, da sem si po- odlomki velike herojske pesnitve... zneje v svoji obrazotvornosti dom- ln nikjer žive duše, povsod pusto, nevala, kako vidi nekakšen pečat povsod tiho.... Grobovi in gra usodne žalosti, preranega konea m02! Vendar pa povsod tudi ta na celu tistega gospoda, ki se za- nedopovedana mikavnost nad tem bava bas v tem trenotku v Rimu s neizmernim grobom, v katerem
v o-;trohni zakopana davna Lacija, ta
peri----In ta gospod ima morda zemlja sile in možate velikosti. In
samo nahod —"	čudno, to pod solncem minljivosti
Glasno se je zasmejala iu sama najslavnejše pokopališče ni budilo ni vedela, kako prisiljen je bil ta žalosti. Nasprotno. Jann Mariji je '	| govorila tu nad grobom prošlih d-
butarella je presenečeno pogle-j vilizacij p riroda očiteje nego kje dala od svojega dela: "Ali je tista drugje o svoji večni sili, o svojem knjiga tako vesela?" je vprašala večnem prerajanju, o mladosti "Povej tudi meni kaj iz rje. po- brez konca in kraja, o tem, da je smejem se z vami."	(smrt himera, a edina resnica je
Katarina je malce zardela. Laž življenje, neugnano in zmagoslavji je bila tudi v malenkostih in v no. Nad grobom tolike minijiv9sti sali neznosna.	j je najraše sanjaril o svoji bodoč-
"Ah, Sutarella". je vzkliknila nosti. '*saj ti še ničesar nisem povedala! "Pozdravim se", je šepetal z na-o svojih današnjih prigodkih." j smehom proti solncu, "osokolim In je pravila o svoji najdbi ter se> vrnem se na Češko. Naučim se kazala nakitje, a Suntarella je tie- delati in koristiti kakor kdo drug skala v roki in ves večer se več ni Pred vsem dokažem, da sem spomnila tiste vesele knjige. Tudi Pesnik. Kar pišem sedaj, to ni več Katarina je bila vesela, zabavali diletanstvo, in nobena neprijazna sta se torej dobro.	razsodba, nobena ravnodušnost nu
Ko pa je bila Katarina kakor več ne mo.re raz<*ražiti----O, ka
vselej po prijetni navadi otroških ko sem nerazsoden 1 Kakšno
let odmolila, ko je legla in ugasnila luč in je mesec zrl v njeno ok-
Nenskončni vodovodi, v solncu pozlačeni, so se vili po kampanji (Saj sem spoznal šele sence življenja, ne poznam ie njegovih tajnosti in globin, ne njegovih radosti! Saj prave ljubezni nisem poznal doslej!"
Globoko je vzdihnil, ker njegovo srce se je skrčilo v bolesti.
'To ni bila ljubezen, tam daleč za morjem.... z onim volkodlakom .... To je bila burja moje po-čutnosti. A Gemma f To je bila tgrača, razpoložaj umetnika, ne strast človeka. Saj Beatrica mojili sanj, ta se mi je prikazala šele *>«-• daj. Pred tem nisem našel, nisem jubil duše " In mislil je na Katarino. Vstal je s štora, na katerem je sedel, dvignil glavo ki jo je bil v premišljevanju spustil na prsi. O-brnil se je od gor in pred njim se je raztezalo sleme dolgega, nizke, ga griča. V trenotku. ko se je tja ozrl, se je pojavila postava na konju. Temno je stopala iz svetlega »zadja prozornega neba. Ta pojav /a je presenetil.
(Dalje prihodnjič.)
Kje se nahaja moj brat JOI1N KOROŠEC, ki je bil prej v Humbert. Pa.. Box 86 f Prosim ga, da mi pošlje 150 rabljev. Pošiljajte mi "Glas Naroda", za katerega naj plača moj bra*. Naslov: Matija Korošec, vojen-nopljennvj avstrijskoj armii, Ostrogorsk. Zemskaja uprava. Voronežskaja gub., Russia.
PRIPOROČILO.
Rojak o mf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal nas rojak
Mr. OTTO PEZDIB.
'ri je pooblaščen pobirati naroč-
dete!"
Zagledal se je v dremavo utrn no, je z njegovim srebrom polita jenost kampanje, kjer ni bilo zvo-zuuaj pred njenim pogledom dre- in ni noben vetrič zamajal z mala široka kampanja, se ozival vejami stare osamele pinije pred kakor tiha voda trepet bičja, vzdi- nJim. Gledal je na Sabinske gore, hal liki sanjajoče morje šepet ove- višnjevkaste na solncu, kjer so \ nelih hrastov ter temnih pinij — globokih žlebovih ležala temne tu je zopet najrla tesnoba stisnila sence, kako^ bi tam dremale, kjer
njeno srce, pritisnilo je zopet ne- so temena lesketala v snegu, kjer nino za "Glas Naroda" in izda določljivo sočutje, in celo poslop- Je na njih prsih tuintam viselo me- jati pravomočna potrdila. Cenje-je teh treznih razsodkov ter prist- steče liki orlovo gnezdo. Imel je nim rojakom ga toplo priporoča-nih razlag se je hitro sesulo in Kata panteisten občutek ljubezni mo in upamo, da mu bodo šli na rina je šepetala: "Kam gre, kam"k tej tvarini, ki je sijala radosti, roko. gre s tem žalostnim usmevom?" Malo da ni zakrivil pesniškega ma-} S spoštovanjem A bičje je zopet odgovarjalo: " V.likovanja Kananejcev, ki so tpoši I CpravniŠtvo "Glas Naroda".
Smrti pusti dom!"	------
Zakrila si je obraz z rokama, ni!
se ganila in mislila je zopet in zo oet: "Njegove oči so kakor dve zarji, v katerih se mrači jasni obrnem!"
Solze so ji začele teči in tako je naposled zaspala.
IV.
Jan Marija se je ob napoveda riem času preselil v San Cataldo. Čutil se je popolnoma zdravega in premena kraja ter novost seeneri-je je zelo blagodarno vplivala na njegovo misel.
Solnce je jjrelo že kar spomla-iansko, in zvečer, ko je bilo hladno v hiši, je zanetil stari Francesco ne velik sicer, toda prijeten ogenj na kamnatem, z lepimi o-kraski opremljenem ognjišču, kraj katerega je Jan Marija pil svoj čas, čital svojega Shelleya, poglab Ijal se v Spinozo ali pa pisal svoje misli v verzih in prozi- V San Cataldu je bil precej kakor doma. Včasi se mu je zdelo, kakor bi se vračali nekdanji "havraniški dne vi." "
Vendar je bilo to povsem drugače! Živel je sedaj tu v samoti svojim idealom kakor nekdaj v Ha vranicah, toda zavest, da biv» ž njim pod streho čisto bitje, ki je začelo osvajati njegovo dušo, je
in se vedla, kakor bi čitaia; hotela dodavala njegovemu sedajemu ži pa je samo nemoteno misliti. | vi jenju mikavnost, ki je jii slutil To moram do kraja spoznati
kar me je tako razburilo" si je re kla. "Obračunati moram s seboj. Nisem san javka.''
In začela je izpraševati vest.
"Stvar je preprosta", je naposled rešila vprašanje. "Najprej me je presenetilo najdeno nakitje in neka praznoverna, nedoločljiva predstava pri misli na kraj, kjer
Ubogi monsignore, velik uee- He blI° Mideno. Potem je prišel ta
njak, ni bil velik pesnik. Toda ta'po8etaik- BU ^ nekoliko bled.
odlomek je vendar čudno in moč-|°ni/f f041' •:nJene teko no ganil deklico, in naj je bila 111 določne misli so se sedaj neko-
v rednost verzov kakršnakoli, to
veliko, preprosto, divnokrasno o-zadje indskega navdihnjenja ven dani ni bilo povsem zabrisano, o-
liko skalile, kakor studeučna vo da, če se pobeza s šibo.... "No, brhek je", je zopet bodro nadaljevala smo je misli. "Prirojeno je,
brisi so bili preveč označeni, da da z *>riukimi osebami prej sočuti-bi se mogli izgubiti v meglah. |mo' z onum> ki so manj pri-Žrtev onega mladeniča je bila,jetne vnanjosti. To je zgolj sla-tako čista, krasna.... Katarina je bost' eel° ^^ ^^ ^ tiči v člo-
odložila ostale liste; tako je to, kar je bila ie prečitala, vplivalo nanjo, da je pozabila ostalih dvefc
doslej, m okolnost, da je Katarino, samo slutil r bližini (tako malokdaj jo je videl), je lc poviševala poetični sijaj.
Včasi se mu je zdelo, da živ^ v pravljici, ne v resničnosti. Ali ne razpuhti vse to kakor fatamorgana! Ne! To ni bila halucinacija! Nahajalo se je tukaj toliko solnca. svetlobe, živahnosti, čutil je, kako mu srce gorko in živo bije, kako v njem klije toliko novih, živ-njene tako jasne ^J^ja zmožnih nad! To je bila zdrava, silna, vesela resničnost.
Sedaj so mu rojile misli zopet z neba in z zemlje. Vsak pogled na kampanjo je zbudil v njem pesem. Cele dni se je potikal po tej zelenkasti, pozlačeni, neskončno sanja-vi pokrajini, ki ji ni enako nobena druga na zemlji Duša njegova se ni mogla nasititi in ne njegove oči. Potoval je po tej valoviti poljani
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTaOK.
Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitt~-burghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh možkih bolezni
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO F LE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ne-čiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jaz rabim G06 in 004 za krvne bolezni
Uradna« ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AYE.,
PITTSBURGH, PA.
\
Slovenski zdravnik.
veškem značaju. Potem sem čitala tiste verze. Ni se mi treba sramo- • not«r do gor, ki jo obkrožajo, navali, da so me ganili; tu mi ni tre-! Je nenadoma
darov, prosil pred Ji
ba dalje raziskovati, tudi si si je Na&feetM Ia .četa očitati Moja predstava o o-
indskem mladeniču se je sin •e je in težko je bib čajno nekako ujemala « postavo <* tega gospoda v »kavkah, a Ho-
me, zatopljene z barjem, kjer so brodile' črede velikih, poldivjih krav ia krav in volov, prihajal ja na loke. fcjer so se pregamjala tolpe konj.
NOVE SLOVENSKA
Columbia
za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Torka.
E 3492 (Zagorska
(Kako bom *jubila (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba a ples: (Jubilejski Sokolski marš (Mar« ^kola drugi (SuassM nna polka (Krasni dijaški valček (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi t petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00.
Imam vse v zalogi in jih od pošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00.
Na naroČilo brez denarja se ne poflje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaka:
IVANPAJX, <56 Chestnut St^ Conemaugh, Pa.
E 3493
E 1640
E 1128
E 548
75c 75c
75c 75c 75c

J. wi

- : ; ■
_PJ/AS NARODA, 13. NOV. 1917
"r ■
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1906
MKORPORIRANA
27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni aedsš: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL. 5232 Wash. Street. Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODlSEK. 424 Park Stroet, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK K K RAB EC, R. F. D, Box 17. Block Yard Station. Deader, Colorado.
U. tajnik obenem sapianlkar: J. CAN JAR, 4422 Grant St., Denver, Cola Blagajnik: JOE V1DETICH. 4485 Lo^an Street, Denver, Colo. Eaupolk: JOHN PREDOVIČ. 4S37 Washington St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOB:
L nadzornik: JOHN GERM. 316 Palm Street, Pueblo, Colorada S. nadzornik: FRANK HENIGsilAN, 1230 Berwlnd \re, Pueblo, Cola 8. nadaornlk: MIHAIJ KAPSCH, 506 N. Spruce, Cola »princa
POROTNI ODBOB:
i. porotnik: PETER II EDO A. Route 8. Box 106, Pittsburgh, SL porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadrille, Colo. «- porotnik: JOHN JAK S A. Box 272, Louiavlll, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R S BCRKET, 4487 Washington St., Denver, Colo.
I RADNO GUSILO:
O LAH NARODA. 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Vae denarne nakazal re In vse ura due stvari se poftlljajo na gL tajnika. prltofN* ua predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
Druitro -v. M h rti u« it. 1 v Denrer,' Ueh. — Tajnik: Anton Se\er. — Bla-Colo. — Predsednik: Joseph Pavlako- ^rajnik: Anton Fijacko.
Društvo Junaki St. 13 v Frootenac, j
▼kh. — Tajulk: George Pavlakovicb, 4711 Grant SL — Blagajnik: John Prt-d«rtlch. — Seje »e vrfie vsakega 15. r uiesecu v Joseph Vkletlčovi dvorani.
Droitvo Slovan it. 3 v Pueblo. Colo. r**dsednik: Anton Kochevar. — Tajnik: John Germ, 31« Palm St_ — Blagajnik : John Kotzman.
I »ruiStvo Zajtadnl Junaki fit. 4 v Mid-»alle, Utah. — Predsednik Frank Ka-•telle. — Tajnik: Frank Ml&uab. Box 211. — Blagajnik: Ignac kli«nia£.
OruMtvo Planinski Bratje Štev. 5 v lieadville. Colo. — Predsednik: John Fink. — Tajnik: John Hocbrrar. Box 731». — Blagajnik: Fr. Zaitz, mL — Seje vr&r v laatul dvorani ua 527 Elm St.
Dru&tvu Zv«m št. 6 t Colorado City. Colo. — Predalnik: Joseph Kapsh. — Tajnik: Mike Kapfh, ."»HO N. Hpruce St. — Blagajulk; Frank Klun. — 8eje f vrfie v slovenski dvorani.
PruSt*« Kraljica sv. Rožnega Venca St. 7 v I>enver. Colo. — Predsednica:
Kans. — Predsednik: Frank Terlep. — j Tajulk: Anton Leejak, Box 318. — Blagajnik: Louls Preložn ik.
Društvo Sloga Slovencev St_ 14 v standardville, UtaH. — Predsednik: Johu Potočnik. — Tajnik: Joseph Ko-pavnik. Box 1601. — Blagajnik: Frank ilalivuch.
I>raStvo Trigiav Stev. 15 v Bingham. I"tab. — Predsednik: Josefth Kopesek. — Tajnik: Josei»h Evac. R. R. 1, Box 52. — Blagajnik: Paul Čulaj.
Društvo Zapadna Zvezda štev. 16 v Pueblo, Colo. — Predsednik: Fr. He-uigman. — Tajnik: Robert Roblek. Y. M. C. A -- Blagajnik: John Fox. — Seje no vrsc vsaki drugi petek v me-seeu.
Društvo Hrabri Slovani št. 17 v Frederick, Colo. — Predsednik: John Mayor. — Tanik: Anton Šuklje, Box 58. — Blaganik: John Shmidt.
Društvo kv. Alojzija št. 10 v Denver, Colo. — Predsednik: Anton Mencin. —
Katarina Pefcec. — Tajnica: Mary Sta- (Tajnik: Erazem Girshe. 4904 Pearl St.
rastnee. 457« Logan St. — Blagajnlca: Mary Hat"lek. — Sej«' se vrne vsako drugo nedeljo v mettecu v Jo*. Videti-čovl dvorani.
Društvo Blw?r št. 8 v Mulberry, Kans. Predsednik : Peter Medosh. — Tajnik : John Crepiu&ek, R. F. D. 2. Box 29, Mulberry, Kau<% — Blagajnik: J. Pri-fian.
Društvo Napredni Slovenci št. 5) v Canon <*tty. folo. predsednik: Anton
Blagajnik: Fr. Okoren. — Seje se vrše vsakega 14. v mesecu v Joe. Prjatu dvorani.
DruStvo Planinke št. 20 v Lead ville. Colo. — Predsednica: Neža Krian. — Tajni.-a: Frančiška Ponilrvar, «15 W. 3rd St. — Blagajntčarka: Paulina Božič. — Seje se vrfie vsako drugo nedeljo v mesecu ua 527 Elm St.
Društvo Grintavec »t. 21 v Ely, Mtnn. Predsednik: Ferdinand Kuhar. Taj-
ae mora zgoditi prej, pred no bo ta presneti TatcLer t trka j.
—	Da, oajboljse bi bilo take — jc pritrdil Wiles. — To bi biLa za nas največja pridobitev. — Na svojem potovanju se je zakasni! najmanj at dva dni. — Seveda, boljše bi bilo, če bi bil se za nekaj časa pridržan/
Po teh besedah je Wiles globoko vzdihniL
—	Nikar se ne žalostite — j«' rekla gospa. — Slučaj je zdaj pri najvišjem apelacijskem sodišču naše dežele. — Jaz m1 m storila vse, kar je bilo mogoče.
—	Čakajte! —- jo je prekinil Wiles. — Se nekaj sem vas hotel vprašati.
—	Kaj pa?
—	Ne, ne vas. go»>pa, pač pa gospoda G ask wile ra.
—	Dabro, kaj jet
—	Kje se nahaja zdaj vaš privatni tajnik Dobs, ali kako ^ mu že pravi?
Kongresnik je bil nekako v zadregi.
—	Njega ni tukaj. — Opozarjam vas pa gospod Wiles, da si ni->tc izbrali pravega naslova. — -laz nisem tega človeka nikoli uve-ild v svoje privatne zadeve.
—	Meni je nazadnje vseeno. —' Jaz sem vprašal kar tako. — 1'ustimo torej to stvar. — Nekaj vam moram povedati.
—	Kaj pa? — sta vprašala oba hkratu.
—	Na poti se mi je pripetila sreča v nesreči.
Wiles je povedal zgodbo s kovoegom.
Gashwiler je zaploskal z rokami.
—	Nikar »e ne veselite prehitro.
—	Torej imate njegov kovčejr in listine?
—	Ne, listin nimam in vsled tega je ta stvar zame tako neprijetna.
Poslanec jc najprej zardel, potem pa smrtno prebledeL
Nazadnje je pa imel še vseeno toliko moči, da je rakel:
—	Vseeno je. Saj so tako lili tako samo ponarejene listine.
—	Ne, motite se — je odvrnil Wiles in pomežiknil z levim o-eesom.
—	\ ašc listine, gospod poslanec so gotovo vse pristne in scin prepričan, da imate vse v najlepšem redu. — Jaz sem pa imel v svoji torbi nekaj dodatnih dokumentov, ki so zelo velike važnosti. — In ti dokumenti so prišli v roke nekega tujega človeka.
Nikdo nc more popisati presenečenja, ki je sledilo tem besedam. — Poslance in gospa šta sc pomembno spogledala in pokimala trug drugemu.
—	Torej, kaj je i — je vprašal Wiles.
—	Nič, kaj bi bilo. — Vaše listine moramo dobiti nazaj, pa uaj velja kar hoče. — Kje so bile f
—	Ne vrjainem, če jih bomo mogli dobiti. — Kdor jih ima, jih bo skrbno spravil.
—	Kje ste pa imeli shranjene *
—	Dobro bi bilo, če bi jih malo boljše shranil. — Moja največja napaka je to, ker jih nisem. — Najbrže so v Tateherjevib rokah.
—	Kako je to mogoče ?
—	Ko sem izgubil torbo, je bil Tatcher v poštnem vozu.
Poslanee je na vse mogoče načine premagoval svojo jezo, razočaranje in strah.
—	Kaj bi premišljevali? — jc prekinila gospa molk — upajmo, tia bo vsa zadeva rešena, še jweduo dospe Tatcher v Washington, in če bo vse rešeno, t»e lahk^ postavi na glavo.
—	Naj bo kakorhoče — je odvrnil Wiles ii&rko.
—	Nikar vendar ue napenjajte možgau. — Zdaj smo na dobrem. Nadeva se nam ne more izjaloviti.
—	Saj nič ne rečem, toda iz svoje lastne izkušnje vem, da se ljudje, katerih najmanj potrebujemo, najprej pojavijo.
—	Nič zato. — Kongres je tribunal in njegovih sklepov nj mogoče obreči — je rekel poslanec s prepričevalnim glasom. — Morda bi se dalo kaj napraviti, toda ne tekom te sezije. — Za pozneje bo pa seveda vse prepozno.
—	No, bomo videli — je rekel Wiles in vrijel za klobuk.
—	Da. videli boste. gosj>od Wiles — je pripomnil Gashwiler dostojanstveno.
Štirinajsto pjoglavje. SENATOR IN CARMEN.
Tisti čas je bil v senatu Združenih držav splošno spoštovan, izobražen in dobrosrčen mož, ki ni imel na svetu skoraj nobenega sovražnika.
In k temu senatorju m* je odpravila Carmen
Ko je namreč sedel nekega dne v pisarni, mu jc izročil služabnik malo vizitko, na kateri so stale besede: — Carmen de Haro, sli-kariva.
Služabniku je naročil, naj jo pripelje.
V sobo je stopila Carmen — Gledala je v tla in je bila nekoliko v zadregi. Toda kljub svoji ponižnosti in bojazni je bila kra>ua.
Imela je kratko krilo, bele nogavice, preko ramen pa kratko svileno mantiljo.
Lasje, spleteni v dve kiti, sU» ji padali na hrbet.
Čimbolj jo je senator $HHal, tembolj se mu je dopadla.
Po prvem .pozdravu je potegnila iz mape par svojih slik in jih razložila po mizi.
Senator jo je gledal in gledal, toda bolj deklico kot pa slike. Kekel pa ni uiti besede.
Carmen se je že začeia neuiiruo prestopati semtertja.
—	Gospod senator — je rekla, — oprostite mi, da sem vas nadlegovala. — Varala *>m se v svojem delu. — Mislila sem, da je tlobro. zdaj pa berem z vašega obraza, da ni za nič. — Revna sem ni bi rada spravila svoje stvari v denar. — Kot pa kaže, De bo šlo. Prepričani bodite gospod senator, da vas zanaprej ne bom več nadlegovala.
—	Gospodična, kaj vendar mislite o meni? — Kavno na&prot-no. — Vaše slike se mi zelo dopadejo. — Iz vsake poteze se razodeva velik talent. Jar sem vam vedno na razpolago. — Prosim vas, če liočete pustiti slike pri meni? — Jaz imam veliko prijateljev iu'va*. lahko priporočim.
—	Oh, hvala vam za prijaznost. — Kako ste vendar dobri g«, spod. — Toda kaj hočem jaz, uboga deklica iz dežele, katere vi no poznate.
—	Odkod ste, gospodična t — Ne vrjamem, da bi ne poznal vaše rojstne dežele?
—	Iz Kalifornije sem — je odvrnila Carmen ponižno. __(Dalje prihodnjič).
Rad .bi izvedel za naslove ANDREJA BARAGA, doma iz vasi Ravne. JAKOBA LIKAR u Su- žišča in JANEZA KOROŠEC i/. Bezulaka, vsi z Notranjskega Prowim. da se mi oglasijo na ta naslov: Joseph Zbačnik, Sliingieton. Mieh. (9 12—11)
Iščem svojega svaka ANTONA TERŠAR. doma iz Logatca na Notranjskem. Pred enim in pol letom je bil tu v New Yorku ill Kedaj ne vem. kje m? nahaja. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj s«' sam oglasa. — Yinewiit Zalokar. '216 E. 7t>. St.. New York. N. Y.
(12-14—11)
SLUŽBO DOBI
Slovenka pri družini za varovati otroke. Dobra služba za dekle ali udovo. čeprav ima enega otroka.
Mrs. Helen Roatoehar, 2*20 Broomfield St., Hoboken, N. J. 3x
h. la^keiia ujetništva poiilja svojim prijateljem svoj naslov tudi John Kramar, doma iz Sv. Križa na Dolenjskem. Naslov je: Johiaa Kramar. No. 16475. soidato. 4 Repaito Stretti 13 7, Asinara. Sardt«gna. ltaiia. (10 13—11)
HARMONIKE
popravljam po naJnUJlh lo trpaftno ti ■!»—IJIts. v W»t* ■anealjlTo vsakdo poBJa. ksr mm SS ard 18 lat tokaj v ta pools te sada) * srag«* kSws dom. ▼ poprs»ofc krsajsk* kakor tm drnci ■ ps dots kar Sna ssdalinil vprslaaJ.	^
191?
Posebno naendnilo.
urila adiarijenja. kakor t«ct n« rmtana al« m ako m posti potsa pri
sa Vas
J» oris Mil s sabef ▼ Gtoralaa« vsa m» ta Ban. Tukaj bo nadaljeval lati ospdte jO uporabljal tr najboljl&b MlnlNfc * Brrtipt. Pota* ta pmste vsako bolno osobo a Z-tarkl breoplatet dnritL V—no K kdo tat kako Vaa Jo adravfl. al k Imm vsHksoss tn>rtsllsia la p<*atU aa, to
Dretnelj. Tajnik: Frank Kocjan. — nik: Matt. Polajnar. Box 289. — Bla-BlajraJnlk : Frank Konrllja.	j ^jnik : Frank Erzar. Box 1021. — Seje
se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu olj 2. url popoldne v slov. eltalnlSki •Iviirani.
I»rušt\o m*. Mihaela Stev. 22, Tooele, rtab. - - Predsednik: Frank Ceh. — Tajulk: Frank Ambros.h, Box 75. — Blairajnik: Mile Millnkovich.
Društvo Cleveland štev. 28 v Cleve-Vsi t Rockvalle.	handu. Ohio. — Predsednik: Loqis
I>rulirvo Zgodnja Danica št. 12, Clear Mein:ir. — Tajnik in blagajnik: J oko Creek, trtah. — Pred^-dnik: L. Mihe- Radunt
Cenjeni krajevni tajniki »» pro^eni, da ki»oroce \se premembe pri druStvu ali glavnemu tajniku Z\eze ali pa naravnat ns uredništvo <JI«h Narotla, da se zamore tnienik uradnikov rra\ocasn«« i«opraviti.
Društvo Slovanski Bratje «. 10 v Victor, Coiu. — Pradsednlk: Frank O-razeu. - Tajnik: Valentin tremi. Box 551. - Blasajnlk: t
Droitvo J a iir/. \cp<»niuk »t. It v Kockvalle. Colo. — PrtMuednik: Joweph Blatnik. — Tajnik: Aloii* Simec, Box 225. — Blagajnik - Joweph Putrj n. — i
Ali imate
V iOlBSOOI
■II Imsts katar« Bol#£lfi# Hft lidvl* ca h, ali v irohurj«, aa JotrahT
prtJoT NoCtato krt, SoMUm la Si
aaMJ. olasa mjuCa.
Vaša priložnost.
Hko, Sa vpraAato s* swot wWap Spoo* al iota. Id Vaa pro Itto natanko a X Baric 1. So nlkSo n
ti ko bolnim maikte in Ssnsfcam v ton mosta. Nujno Va posivi jamo, Sa mm takoj vpraiato s> mt No Čakajte •Slaianjo Js navm


Srebrna ruda.
KALIFORNIJSKA POVEST
Spisal: Bret Hartc

17
t Nadaljevanje
—	Moj Bog, nikar ne bodite vendar neumni! — Kaj bi napravila taka gotska! — .Majhna je, hodi kot možki iu uiti oprsnika nc nos-i. — Za tako deklico se nihče nc zanima.
—	Toda »lisal -»cm — je ugovarjal Wiles — da je dobila že precej uphva. — Senator Pesbody in sodnik. Mason se baje neprestauo pogovarjata o nji.
Gospa Hopkinson se je zakrobotala.
—	Kaj se smejete, gospa?
—	Da, Mason in Peabody pravita, da je nadarjena umetnica in da je treba tako žensko podpirati. — Drugega pa čfcito nie.
—	Seveda, to bi že bilo. — Toda Tateher ni norec.
—	Ali ima ta Tatcber rad ženske?
—	Nc vrjamem, da bi posebno rad letal za njimi. — Niti ne vrjamem, da bi pra vi....
—	Potem me pa zelo podcenjujete. — Vi ae ne poznate mojega uplivs.
—	Popolnoma nič vas ne podeenjujem, gospa.
—	Ali se Tatcber ju dopade Carmen?
—	Ne vem zagotovo, toda zdi sc mi, da se mu do pade.
—	No, če je tako, gotovo se ui »poznal dosedaj nobene druge žen tke razen nje. — Zmenoj, z menoj, se menda ne more primerjati?
Po teh besedah je stopila pred ogledalo in se parkrat majeste-(itioo obrnila.
Medtem ko sta se pogovarjala o vseh podrobnostih, je vstopil poslanec Gauh«viier. Wile** ni bil niti posebno vesel, niti bi ne vide!
rad, Ae bi ga ne videl tukaj.
Nato sa začeli vsi trije kovati naerte.	i
kratkem bo za sedi. nje končano — je rekel poslanec._Mi
da bi prišla' »deva pred kongres. Jn t«
ZA HM0.W X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE »BOLNI.
— la ako moreta
« poteiSlea vHto« proiakava la atelh netu, .	_
r0 , ™^_*lu>."drmTnlk	Sa. Jo oadravljlva. ao bodeta Dronrlčall. kmknr ImT
^SrJ^tn^^^ ŽZZ*^^? ^	ospoha. oJSZ
m	IS povojtama arojo bo<an«n privatno In aanpno.	*
DOCTOR COWDRICK, Specialist
»47 MmA »th 8trset 4th Floor Batw. KncHd A Prospect, Clavsland. O
SI -a amownlkia «S a um alutral S« a noter. Ob noSolJah oŠ sToT«.
SPODAJ OMENJZHI MOJ AMI JK SOJAKmi,
^UH imajo v rokah naia potrdila za denarne poiHjatvs. a itsvilks ui, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo comogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera srn« jim podali so se nam povrnil*.
s
Bachnik Frank
No. 829639 BJ.
No. MOTSI Bear Dan
No. 2606M Beljan An« No. 319997 Beam May
We. 830062 Bobi« Vajo
No. 280688 BoŽičkovič D juro
No. 960681 Brana Maty No. 960648 Dolar Valentin
Ne. 880086 Dvoraek Johan
Xo. 323687 Fond« Joe No. 3268U6
Jankovi« MihaoT	Pin tar
33039S	No. 330843
Ksctelie John	Ranch Math.
No. 44706	No. 260622
Kobi John	Seaman FraiA
No. 260628	No. 44296
Kovač Frank	8amide Frank
No. 260641	No. 880721
Kozel Louis	Sinčič John
No. 333307	No. 830762
&ulovie Josip	SpaniSek Bart ;
No. 830772	No. 3288M
LenaršiS Josip	BpsnnUok Joe
No. 44556	. No. 880661
Meden John	Starčevič Johm*
No. 881014	No. 881070
Merknn Ant^	Tehler Anna -
Na 881855	No. 828880
Mikolieh John	Turk Chart es
No. 323252.	No. 880861
Oswald Laxioo	TuA Ivan
No. MOM. -	—18su—S60667
OmnUjm	
	Xn M ** - .; . _____
Dr.LORENZ.
Jas mm edini slovensko nti Specialist mo&klb Ptttaborsko. Pa.
Dradno are: dnevN od S. dopoldne do & ure svečer. T pet kin od 0. dopoldne do 2. popol V nedeljo od 10 d op do 2. popol DR. LOBENZ,
POZOR ROJAKI
MaJuapeSneJ« mililo pa kor tudi oa moftko brka la brado. Od to-pa miSla zrastejo v Ittk tcSalb krasni sostl ta dolsl lasje kakor tuS| krasni brki in brada ln ns bodo odpadali ln osiveli. Bevnatizem, kostibol ali trps-ajo v rokah, noeab ln v krilu. w osmih dneh popolnoma ozdravim, rano. opeklina, bole. turo. kraste In grtate, potno aofo. kurja očesa, ozebline t par dnerih popolnoma odstranim. Kdor U mojo Bdravflfc brea uspeha rabil mu Jamam aa 9S.tS. PUlts takoj po cenik, ki «% taka! poSU«m
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
• • m
DELO OKUSNO.
m m m
IZVRftUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m mm
UNUSKO ORGANIZIRANA.
s • a
POSEBNOST BO«
DRU&TVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
KABOČHA POSLJm NA i
Slovenic Publishing Co.,
*2 Cortlandt St.. New York. N. T
Kraanl Sepal KOLCOAN
JAKOB WAHdlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
ki jo pooblaščen sprejemati naročnino za "Giaa Naroda" In izdajati toaadevna potrdila. On je pred leti šo večkrat prepotoval dršnve, v itarih ao nisi rojaki naasljeni in povsod Mm poenan. Upati >a. k aa bodo fii rojaki v vaoh osi-
Veliki vojni atlas
▼ojskiqoah se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesO.
Obsega 11 ranili vemQevidov,
GENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO KAPO CELE EVROPE (3.00.
VEUKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI SS-DiNJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. GENA $8.00,
SKMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE X ITALIJO. — OSNA JS 15 OBETOV.
NaročOn In dsnar poiljite an:
Slovenic Publishing Company
SOMA NAROČAJTE SE