Št. 110 (15.554) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 04Q/77%600 GORtCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠINNA PLAČANA V GOTOVH SPB). IN AB8. POST. Gfi. 1 /50% TOREK, 14. MAJA 1996 Liberija je zelo daleč Bojan Brezigar . Stara zarjavela ladja s 4.000 obupanimi begunci na krovu je vCeraj končno pristala v Gani. Utrujeni in do kraja izčrpani Liberijci, ki so zbežali iz pekla krute državljanske vojne, so si končno lahko odpočili in prejeli prvi skromni obrok hrane. V liberijski prestolnici Monroviji pa se boji nadaljujejo in država Se zdaleč ni več tisti paradiž, ki so si ga pred skoraj 150 leti zamislili njeni ustanovitelji, osvobojeni ameriški sužnji, ki so se čez lužo vrnili na črno celino. Njihov cilj je bil ustanovitev »nove Amerike« na afriških tleh. Izbrali so zastavo, ki spominja na ameriško, njihova denarna enota je dolar - liberijski, seveda, uradni jezik je angleščina in povečini so kristjani. Drugi pokazatelji pa nič kaj ne spominjajo na bratrance onstran luže: zaposlitvena raven komaj preseže 25 odstotkov prebivalstva, dohodek pa ne dosega 500 dolarjev letno po prebivalcu. Zgolj za primerjavo, v naši deželi znaša dohodek 24 tisoč dolarjev po prebivalcu. Temu je treba dodati še dolgoletno krvavo diktaturo, umor diktatorja Doeja pred šestimi leti, poseg mirovnih sil Združenih narodov, njihov popoln neuspeh in sedaj državljansko vojno, eno najbolj krutih na svetu v zadnjih letih. Za Liberijo res ni videti izhoda. Na srečo je vsaj za tistih 4.000 beguncev na zarjaveli ladji videti pot iz tunela, v katerem so še vedno de-settisod njihovih rojakov v Monroviji in drugih mestih, prepuščeni na milost in nemilost oboroženim tolpam in trgovcem s svobodo, ki za težke denarje prodajajo dostop na kako staro ladjo. Omenili smo vse dejavnike liberijskih dogajanj. Nismo omenili mednarodne javnosti, predvsem pa ne bratrancev z onstran luže. Clinton, ki tako skrbno pazi na slehernega kubanskega begunca, namreč liberijskim dogajanjem ni namenil velike pozornosti. Očitno dogodki v afriški državi ne bodo bistveno vplivali na njegovo volilno kampanjo in zato se ni hotel izpostaviti z mornarico v tistem delu Atlantika; zadostoval je poziv Gani, naj sprejme begunce; tudi Evropa se ni posebno izkazala, skrb vsake države pa je bila, da iz Liberije odpelje svoje državljane. Dogajanja v Monroviji očitno niso pomembna: Liberija ni bogata, nima nafte, ni na strateški poziciji. Skratka, Liberija je zelo daleč. I Počastili spomin I na Jožeta Babiča TRST - Včeraj so se v Kulturnem domu na žalni seji spomnili režiserja in vsestranskega umetnika Jožeta Babiča. Od njega so se poslovili predsednik Slovenskega stalnega gledališča Rafko Dolhar, nekdanji predsednik SSG Filibert Bene-detič, ravnatelj Primorskega dramskega gledališča Janez Starina, igralec ljubljanske Drame Ivo Ban in prodekan AGRFT Dušan Mlakar, zapel pa je Tržaški oktet. Na 3. strani I Danes na Dunaju I slovenski sosvet CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev bo na današnji seji slovenskega narodnostnega sosveta na Dunaju vendarle podprl predlog ustavnega določila o »jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti« Avstrije, češ da je to »prvi korak k uresničevanju manjšinskih pravic«, ko je včeraj izjavil predsednik NSKS Nanti Olip. Ta organizacija pa bo vsekakor predlagala vrsto popravkov s konkretnimi ukrepi v prid manjšin. Na 3. strani I Mednarodni I posvet v Trstu TRST - Italijanske severovzhodne dežele imajo sicer Ze dokaj tesne stike s hitro razvijajočimi se trgi srednjevzhodne Evrope, vendar to sodelovanje zaostaja za možnostmi. Glavni vzrok so skromne možnosti finansiranja, saj je sloni gospodarska struktura severovzhodne Italije na sistemu malega in srednjega podjetništva, ki ima omejene možnosti dostopa do velikih mednarodnih finančnih kanalov. O tem je tekla beseda na včerajšnjem mednarodnem posvetu v Trstu. Na 9. strani ITALIJA / PO ENOSTAVNIH IN HITRIH POSVETOVANJIH NA KVIRINALU DENARNI TRG Prodi bo najbe že v petek predstavil seznam minislrov RIM - Romano Prodi bo v petek ali najkasneje v soboto predložil predsedniku republike seznam novih ministrov. To je potrdil sam levosredinski voditelj po včerajšnjem neformalnem sestanku s Scalfarom, ki bo jutri in v četrtek opravil vsa posvetovanja. Kvirinal se je torej, kot napovedano, odločil za hitri in zelo poenostavljeni postopek. Jutri bo Scal-faro sprejel vodje parlamentarnih skupin Oljke, Kartela svoboščin in Severne lige, v četrtek pa SKP in mešanih skupin ter manjšinskih strank. Državni poglavar bo seveda v skladu z ustavo prisluhnil tudi mnenju predsednikov obeh vej parlamenta ter bivših predsednikov republike Cossige in Leoneja. Med kandidati za ministre so Lamberto Dini (zunanje zadeve), Carlo A.Ciampi (zaklad) in Antonio Di Pietro (javna dela). Glavni kandidat za notranjega ministra pa je zastopnik Demokratične stranke levice Giorgio Na-politano. Na 2.strani LIBERIJA / NA OSTER PRITISK MEDNARODNIH USTANOV Gana bo vendarie sprejela del seslrodanih beguncev MONROVIJA - Oblasti v Gani so včeraj popoldne končno dovolile otrokom, ženskam in bolnikom, da so zapustili »ladjo obupa«, ki ima na krovu štiri tisoč sestradanih be-guncec iz sosednje Liberije. Bulk Challenger je do sinoči zapustilo kakih tristo nesrečnih ubežnikov. Gana, ki je pristala na izkrcanje dela beguncev na oster pritisk OZN in ZDA, se boji, da se na ladji skrivajo oboroženi pripadniki liberijskih tolp, ki že nekaj tednov pustošijo in uničujejo Liberijo. Na 11. strani Marka včeraj padla na 1.013 lir MILAN - Lira je včeraj spet zablestela tako v Italiji kot na mednarodnih denarnih trgih, kjer se je ovrednotila do vseh glavnih bankovcev, najbolj očitno pa do marke, ki je v Italiji ob 18. uri padla na 1.013 lir. Toliko ni bila v menjavi z nemško devizo vredna Ze poldrugo leto. Zaslugo za novo znatno okrepitev lire ima predvsem vzpon dolarja na mednarodnih trgih, vendar je treba upoštevati tudi pozitiven učinek pričakovanj za hitro sestavo Prodijeve vlade. Tej so trgi Ze predpisali recept, po katerem se mora pri priči lotiti celovite sanacije i javnih financ, iz Ri-j ma pa se je medtem i neuradno izvedelo, da naj bi bil korektivni bilančni ma-, never pripravljen Ze ta teden in vreden 12 tisoč milijard lir. Na 9. strani BEOGRAD / NAPETOST NARAŠČA Delavci in guverner Avramovič demonstrirali pred pariamentom Avramovič pravi, da ne bo tiskal novega denarja BEOGRAD - V Beogradu je včeraj demonstriralo približno pet tisoč delavcev podjetja IMT iz Rakovice in zahtevalo izplačilo zaostalih plač, hkrati pa so podprli guvernerja Narodne banke Jugoslavije Drago-slava Avramoviča. Delavcem pred srbskim parlamentom je spregovoril tudi Avramovič (na sliki), ki je dejal, da dodatnega denarja ne bodo tiskali, ker bi to samo povzročilo hiperinflacijo. Predstavniki sindikata IMT so mu zagotovili svojo podporo. Protest je potekal pod budnim nadzorom policije, vendar do izgredov ni prišlo. Danes v Primorskem dnevniku Parlamentarci že na delu Novoizvoljeni tržaški in goriški parlamentarci so se včeraj sestali z voditelji tržaške in goriške Trgovinske zbornice. Stran 5 Danes predstavitev prevoda Langerjeve knjige V Gregorčičevi dvorani bosta danes zadruga Bo-nawentura in Zveza slovenskih kulturnih društev predstavili slovenski prevod knjige Alexandra Langerja "Odločitev za sožitje". Stran 5 Pastirčkova 50-letnica V Katoliškem domu v Gorici so v nedeljo svečano in množično proslavili 50-letnico otroške revije Pastirček. Stran 8 Sacchi izbral reprezentanco za evropsko prvenstvo Italijanski nogometni selektor Arrigo Sacchi je včeraj objavil spisek igralcev, ki bodo branili barve Italije na zaključnem delu EP v Angliji. Med izbranci ni prvega strelca prvenstva Signorija in Roberta Baggia. Stran 15 KVIRINAL / JUTRI IN POJUTRIŠNJEM POSVETOVANJA PREDSEDNIKA SCALFARA RAZISKAVA CENSISA V petek mandat Prodiju in obenem že tudi nova vlada Volilci so se tokrat odločali na osnovi vrednot in idealov Zadovoljstvo nod hitrim postopkom - Že imena novih ministrov? Pred dvema letoma pa je bila izbira med »novim« in »starim« RIM - Predsednik republike Oscar L.Scalfaro bo najbrž že v petek poveril Romanu Prodiju mandat za sestavo nove vlade, mandatar pa bo menda že isti dan (najkasneje pa v soboto) predložil državnemu poglavarju seznam novih ministrov. Kvirinal je torej, kot je napovedal sam Scalfaro, zelo poenostavil in hkrati pospešil posvetovanja oziroma ves postopek za sestavo novega vladnega kabineta. To novost so z zadovoljstvom pozdravile vse politične sile, v prvi vrsti pa javno mnenje, ki je bilo naveličano dolgotrajnih in brezpredmetnih posvetovanj na Kvirinalu. Scalfaro se je torej odločil za zelo enostavno in hitro proceduro. V sredo bo predsednik republike najprej sprejel predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja in predsednika senata Nicolo Mancina, nato po vrsti predstavnike parlamentarnih skupin levosredinske Oljke, desničarskega Kartela svoboščin in konCno še Severne lige. V Četrtek bo Scalfaro prisluhnil mnenju Stranke komunistične prenove, mešanih skupin zbornice in senata ter predstavništev Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) in Union Valdotai-ne. Na koncu pa bo še vljudnostno sprejel bivša predsednika republike Francesca Cossigo in Gio-vannija Leoneja. O programu in tudi o sestavi nove vlade je včeraj tekla beseda v neformalnem razgovoru med Scalfarom in Prodijem, hider leve sredine je po srečanju na Kvirinalu povedal, da se je z državnim poglavarjem pogovarjal le o temeljnih programskih smernicah novega vladnega kabineta, ne pa o ime-nih novih ministrov, ki pa so v glavnem že znana. Zvedelo se je, da se je pogovor vrtel predvsem okrog izredno delikatnega vprašanja federalizma v luči skrajnih zahtev, ki jih je postavil vodja Severne lige Umberto Bossi. Scalfaro je upravičeno zelo občutljiv na ta vprašanja, ki bodo, poleg gospodarskih in finančnih tem, hočeš nočeš na vrhu programa Prodijeve vlade. Podtajnika predsedstva novega vladnega kabineta bosta Enrico Micheli (glavni direktor IRI) in Prodijev politični svetovalec Arturo Parisi, podpredsednik in Prodijev namestnik pa bo, kot znano, VValter Veltro-ni. Glavni kandidati za pomembnejša ministrstva so Giorgio Napolitano (DSL-notranje zadeve), Lamber-to Dini (zunanje zadeve), Carlo Azeglio Ciampi (zaklad), Nino Andreatta (Ljudska stranka-pro-raCun), Vincenzo Visco (DSL-finance), Tiziano Treu (delo) in Antonio Di Pietro (javna dela). Minister za institucionalne reforme bo najbrž zastopnik DSL Cesare Salvi, minister za okolje Edo Ronchi (Zelena lista), minister za šolstvo Giancarlo Lombardi (LS), minister za pošto Giorgio Bogi, minister za zunanjo trgovino Valdo Spini in minister za javne funkcije Luigi Ber-linguer (DSL). Odprto ostaja še vprašanje pravosodnega ministra. Kandidata za to funkcijo sta Antonio Maccani-co in Giovanni Maria FUck. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro in lider levosredinske Oljke Romano Prodi (AP9 RIM - Na parlamentarnih volitvah 21. aprila letos se italijanski volilci niso izrekali za ali proti predsedniški državi, pač pa za ali proti nekemu političnemu programu ob upoštevanju sorodnosti z lastnimi vrednotami in ideali. To je eden glavnih zaključkov obširne in poglobljene raziskave zavoda Censis, ki jih je včeraj orisal njegov predsednik Giuseppe De Rita na novinarski konferenci v Rimu. Raziskava je tudi pokazala veliko razliko med zadnjimi volitvami in onimi izpred dveh let, ko je zmagal Berlusconi.Takrat so se namreč odločali na osnovi »nepolitičnih« kategorij »novega« in »starega«, zadnjic pa so bila gibala Vatikan zelo kritičen do Severne lige, Pivettijeva pa že napada Violanteja RIM - Vatikansko glasilo »Os-servatore romano« je zelo kritično do ustanovitve samozvane vlade in osvobodilnega odbora Padanije, za katero se je odločil »parlament« Severne lige. Gre za poslednjo provokacijo proti celovitosti in nedeljivosti italijanske države, piše vatikanski časopis, ki se zgraža, da je v t.i. osvobodilnem odboru tudi Roberto Maroni, ki je bil svojcas notranji minister. V Vatikanu so tudi zelo kritični do dejstva, da se je Liga odločila za podobno ime odbora, ki je svojcas vodil upor proti fašizmu in nacizmu. Nasprotnega mnenja pa je seveda bivša predsednica poslanske zbornice in goreča katoličanka Irene Pivetti. V in- tervjuju za TeleMontecarlo je bila kritična do besed novoizvoljenega predsednika zbornice Luciana Violanteja, ki je, kot znano, odločno zagovarjal enotnost državnega ozemlja. Pivettijeva mu ni odpustila stavka, v katerem novoizvoljeni predsednik Montecitoria ne izključuje možnosti, da bi lahko Rim v primeru odcepitve Severa uporabil tudi silo. Ne gre za problem javnega reda, pravi Pivettijeva, ampak za delikatno družbeno in gospodarsko vprašanje, ki zadeva tako Sever, kot Jug. V zvezi z Violantejevim govorom se je včeraj oglasilo tudi Vsedržavno združenje italijanskih partizanov ANPI, ki pričakuje, da bodo pripadniki Salojske republike kritično ocenili sodelovanje z nacističnim okupatorjem. Bivši partizani zelo previdno ocenjujejo stališča predsednika republike in ne oporekajo potrebi po nacionalni spravi, a brez kakršnih koli zgodovinskih revizij, ampak ob jasnem priznavanju dogajanj. Violanteja so takoj po odmevnem umestitvenem govoru kritizirali nekateri ugledni voditelji Stranke komunistične prenove, v prvi vrsti tajnik Fausto Berti-notti in predsednik Armando Cossutta. Očitala sta mu, da se je prenaglil pri oceni fašističnega kolaboracionizma in da poslanska zbornica ni najbolj primerno mesto za taka ter podobna razmišljanja. volivcev veliko bolj politično karakterizirana, tako da je na koncu zmagala tista stran, ki je »znala ponuditi bolj uravnovešeno podobo svoje identitete in svoje morebitne vladne akcije,« kot se je izrazil De Rita. Da je bila izbira tokrat »politična«, potrjujejo številke: 48,2 odstotka anketiranih je odgovorilo, da se je odločalo na osnovi svojih vrednot in idealov, drugih 20,6 pa na osnovi verodostojnosti predlogov in programov. Glede konkretnih problemov, ki so jih volilci najbolj upoštevali pri odločanju, je kar 34, 4 odstotkov anketiranih povedalo, da je bilo to zdravje, drugih 32,7 odst. pa je najbolj zanimal davčni sistem. Zanimiv je podatek, da je vprašanje institucionalnih reform, ki je bilo v volilni kampanji močno v ospredju, bilo odločilno samo za 12,7 odstotka anketiranih. Glede vrednot, ki so najbolj pri srcu volilcem raznih zavezništev oz. političnih sil, je raziskava pokazala, da so volilci Pola svoboščin v veliki meri opredeljeni za predsedniški sistem (77, 1 odst.) in za družbeni li-berizem (69,2 odst.), volilcem Severne lige so najbolj pri srcu gospodarski problemi, volilci Oljke pa verjamejo v družbeno solidarnost, v moC parlamenta in v sistem dogovarjanja. Pristaši leve sredine pa so se izrekli tudi za boljše in bolj učinkovite javne storitve, a brez povečanja davčnega pritiska. NOVICE MILAN / PREISKAVA MILAN / SPONSORIZAC1JE TV Izročeni sodniku parlamentarni akti o umoru llarie in Mirana RIM - Poslanka Gritta Greiner je vCeraj izročila rimskemu javnemu tožilcu Giuseppeju Pitittu, ki vodi preiskavo o umom llarie Alpi in Mirana Hrovatina, del aktov parlamentarne preiskovalne komisije o kooperaciji. Del dokumentov zadeva zaslišanje gen. Fioreja, poveljnika italijanskih vojaških sil v Soma-liju v Času, ko sta bila Ilaria in Miran umorjena. Andreotti jutri spet pred sodniki PALERMO - Pred sodiščem v Palermu se bo jutri-nadaljeval (ah bolje spet pričel) proces proti Giuhu Andreottiju, ki je osumljen zunanjega sodelovanja pri mafijskem združevanju. Proces se je namreč pričel 26. septembra lani, vendar je ena od strankih sodnic zbolela in morajo vse pričeti znova. Ge pa bo prišlo do dogovora, bodo lahko na dveh, treh obravnavah obnovili najpomembnejše odločitve, ki so jih doslej sprejeli. Med temi ima poseben pomen sklep o pristojnosti sodišča v Palermu. Po mnenju javnih tožilcev je namreč prav v tem mestu bilo središče dejavnosti, v katero naj bi bil vleten obtoženec. Zavrnili več kot 2.000 ilegalnih priseljencev RIM - Od začetka leta so na italijanskih mejah zavr-nili več kot dva tisoč oseb, ki so ilegalno skušale priti v državo, 50 so jih aretirafi, zaplenili pa so okrog 40 prevoznih sredstev. To je obračun dela finančne straže, ki je na Jadranskem morju postavila pravo »zapornico«: v raznih operacijah se je namreč poslužila 530 raznih plovil ter 110 helikopterjev in letal. Podatkie kažejo, da je število ilegalnih priseljencev v stalnem vzponu. Formenlinijev odbor znova v središču polemik Danes odločitev o Pippu Baudu Morda bo javna tožilka zahtevala podaljšanje preiskave MILAN - Milanski občinski odbor se je spet znašel v vrtincu polemik: župan Marco Formentini (Severna figa) je izgubil še enega odbornika, a tudi proti podžupanu in petim elanom sedanjega odbora je v teku preiskava, v kateri so osumljeni izkoriščanja uradne funkcije. Cristina Gandolfi, odbornica za gospodarstvo in ekonomat, je že najavila svoj odstop, potem ko jo je javni tožilec Francesco Prete, ki vodi preiskavo o zavarovanjih milanske Občine, za dva meseca suspendiral. Prete jo je osumil izkoriščanja uradne funkcije: šla naj bi na roko zavarovalni družbi Jardine Broker Assurance, kateri so poverili revizijo zavarovalnega sistema na Občini, a družba je bila klient odvetniškega urada, ki ga Gandolfijeva vodi skupaj z možem Mariom Fusanijem. Na seznamu osumljencev so poleg Gandolfije tudi podžupan Giorgio Mala- goli in odborniki, ki so se 31. avgusta 1994 udeležili seje, na kateri so odobrili sklep o podelitvi revizije omenjeni družbi. Seje se ni udeležil župan Formentini, ki je bil tudi včeraj odsoten, tako da je »obrambo« prevzel Malagoli, ki je dejal, da so povsem mirni, Ceš da je odbor vedno deloval po načelu največje prozornosti. Preiskava se je pričela po prijavi, ki so jo vložili trije občinski svetovalci, Nando Dalla Chiesa (Itaha Democratica), Basilio Riz-zo (Zeleni) in Giovanni Co-lombo (La Rete). Maja lani je Dalla Chiesa celo predstavil zaprto pismo predsednici občinskega sveta Gilardelhjevi, v katerem je zapisal imena družbe, ki naj bi zmagala na natečaju za občinska zavarovanja. Sedaj trojica odbornikov zahteva odstop odbora, a zahtevi se je pridružil tudi načelnik svetovalske skupine AN Riccardo De Gorato. MILAN - Preiskovalci, ki se ukvarjajo z nekaterimi od televizijskih promocij RAI, ki jih je realiziral Pippo Baudo (v nedeljo so ga štiri ure zasliševah), nadaljujejo s proučevanjem številnih dokumentov, ki so jih zaplenili na sedežih družb, katerih člani so sam Baudo in nekateri od njegovih sodelavcev. Proučevanje dokumentov je zelo zapleteno, saj se nanaša tudi na premike velikih denarnih zneskov. Na vsak način so preiskovalci z nedeljskimi zasliševanji Bauda in sodelavcev Francesca Rizza in Armanda Gentileja zadovoljni. Danes pa zapade rok za predhodno preiskavo in javna tožilka Giovanna Ichino se mora odločiti, ali zahteva podaljšanje preiskave ali pa začetek procesa. V obtožnici je govor o izsiljevanju, izkoriščanju uradne funkcije, davčni utaji, ponarejanju bilance. Preiskava se je ro- dila iz tiste, ki so jo sprožili leta 1994 glede selekcije povcev in elanov žirije na festivalu v Samemu ter glasovanju za posamezne popevke. Bauda obtožujejo, da je od treh podjetij (Barilla, Sperlari in San Benedetto) prejel približno poldrugo milijardo lir za »odločnejše« poudarjanje reklamnih sporočil. Denar (upravicih naj bi ga kot plačilo za »posvetovanja«) naj bi šel preko družb, v katerih so bili Baudo in njegovi sodelavci. DUNAJ / SEJA SOSVETA ZA KOROŠKE SLOVENCE NSKS bo le podprl člen o raznolikosti Predsednik Olip predlagal razširjeno verzijo ustavnega določila s konkretnimi obvezami CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) bo na danansnji seji slovenskega narodnostnega sosveta na Dunaju le podprl predlog o uvedbi ustavnega določila, v katerem se Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti in v katerem svojim manjšinam zagotavlja zaščito in pospeševanje njihove identitete. To je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu naznanil njen predsednik Nanti Olip. Spremembo dosedanjega negativnega stališča NSKS do predloga o ustavnem določilu, katerega na Koroškem podpirajo vse deželnozborske stranke in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), v ostali Avstriji pa večina sosvetov drugih narodnostnih skupinostih, je Olip utemeljil s tem, da NSKS ustavno določilo razume le kot »prvi korak pri uresničevanju manjšinskih pravic«. Skupaj s elanoma NSKS v sosvetu Marjanom Pippom in Rudijem Voukom je predsednik NSKS zato predstavil razširjeni osnutek zakona o ustavnem določilu, ki predvideva tudi že nekaj konkretnih korakov pri uresničevanju manjšinskih pravic v Avstriji, za sprejemanje ustavnega določila pa NSKS avstrijskemu parlamentu postavlja rok do konca letošnjega leta. Konkretne predloge za temeljito reformo dvajset let starega zakona o narodnih skupinah v Avstriji, ki nikakor ne ustreza veC današnjim evropskim standardom, naj bi po predlogu NSKS izdelala interfrakcijska delovna skupina v avstrijskem parlamentu, za osnovo pa naj bi bili služili osnutek temeljnega zakona o narodnih skupinah, poročilo rektorske konference avstrijskih univerz o položaju manjšin, Listina evropskih manjšin SE, itd. Ze na na današnji seji sosveta bodo elani NSKS v sosvetu predali 52 predlogov, ki predvidevajo izboljšanje pravnega položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predlogi predvidevajo postavitev dvojezičnih topografskih napisov v 205 krajih (doslej 91), uvedbo slovenščine kot dodatnega CELOVEC - Dvanajst zastopnikov narodnih skupnosti iz vec evropskih držav je ta teden v gosteh pri koroških Slovencih. Udeleženci enotedenskega studijskega potovanja, ki ga je v sodelovanju z Evropskim birojem za manj razširjene jezike (EBLUL) organizirala Politično upravna akademija koroških Slovencev s sedežem v Celovcu, bodo imeli priložnost, da si ustvarijo pregled o položaju in življenju slovenske narodnostne skupnosti. Med drugim se bodo srečali z zastopniki slo- uradnega jezika v nadaljnjih 22 občinah ter pravico uporabe slovenščine tudi na sodišču v Celovcu in Beljaku. Prav tako predvideva osnutek o ustavnem določilu tudi obvezo Avstrije, da bo le-ta v zvezi z zaščito svojih manjšin spoštovala določila mednarodnih in državnih pogodb, še posebej 7. Člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), v katerem so zapisane pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Olip je s tem v zvezi poudaril, da je ta odstavek nujno potreben, ker se Avstrija očitno želi otresti obvez, ki izvirajo iz ADP, in s tem tudi Slovenije kot zaščitnike slovenske manjšine na Koroškem. Ivan Lukan venskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij ter tudi z zastopniki vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank, ustvarili si bodo lahko tudi sliko o položaju slovenskega gospodarstva, slovenskih medijev in izobraževalnih ustanov oz. manjšinskega šolstva. Med udeleženci študijskega potovanja so pripadniki narodnih skupnosti Baskov v Španiji, Fincev na Švedskem, Sorbov in Frizij-cev v Nemčiji, Ircev v Veliki Britaniji, itd. (Ivan Lukan) CELOVEC / MANJŠINE Zastopniki evropskih manjšin v gosteh pri koroških Slovencih ____TRST / 2ALNA SEJA V KULTURNEM DOMU_ Zadnja premiera Jožeta Babiča Spominski utrinki na nepozabnega režiserja TRST - Jože Babic je presenetil tudi s svojo zadnjo premiero. Režiser se ponavadi zadnji prikaze na oder, da požanje aplavz (ali negodovanje) občinstva, včeraj pa je Ze pred začetkom predstave stal na odrskih deskah na črni osmerokotni mizici nad rdečim grmom nageljnov. Stal je zanj presenetljivo negibno, in tudi »nemirne oči, ki so toliko videle in toliko vedele«, kot je o njih pozneje povedal prodekan AGRFT Dušan Mlakar, so bile tokrat umirjene za mrtvim steklom. V včerajšnji čudni, nenavadni predstavi v Kulturnem domu so igralci sedeli v dvorani. Ko so prispeli z režiserji, gledališkimi delavci, vodstvi gledališč, ni bilo na njihovih obrazih razbrati tiste napetosti, ki je značilna za vsako premiero, ko vidiš, da občinstvo od predstave nekaj pričakuje. Epilog včerajšnje premiere je bil Ze znan, napisan pretekli petek v Ljubljani. Otožna glasba godal je božala to čudno, otoZno, zamišljeno občinstvo. OtoZno je zapela tudi pesem Tržaškega okteta; podobno otožno kot se je z istega odra pred tolikimi leti oglasila pesem Kmeclovih mutastih bratov. Takrat jo je Babič poslušal za odrom... Režiser je nato - ne da bi trenil, ne da bi karkoli črhnil - poklical na oder igralce včerajšnje premie-re-Zalne seje. Predsedniku Slovenskega stalnega gledališča Rafku Dolharju je poveril uvod. Drugače bi tudi ne moglo biti, saj je bil Jože Babič«velik prijatelj našega gledališča, bil je tu doma, in mi mu veliko dolgujemo.« Minuta tišine je bila, verjetno, prekratka, da bi se ljudje v dvorani spomnili na vse, kar so z režiserjem podoživeli. Scenarij včerajšnje predstave je Jože Babič zapisal s svojim življenjem. Igralci na Žalni premieri so pokukali le v nekaj slik, tistih najbolj osebnih. Tako je dolgoletni predsednik tržaškega slovenskega teatra Filibert Bene- detič govoril o ponižanju, ki je Babiča čakalo vsakič, ko je moral kvesturo prosjačiti za dovoljenje za bivanje, ker mu ialijanska država ni hotela podeliti državljanstva. Pa mu je Streh-lerjev Piccolo teatro v Milanu podelil svoj študijski domicil... Kot režiser je bil »trd, neizprosen, krut«, je povedal človek, ki ga je poznal več kot štirideset let. »Prazno besedičenje in lažno solzavost je enostavno ignoriral,« je zatrdil. Solze, ki so včeraj omočile oči igralcev, kolegov, znancev, prijateljev so bile resnično mokre. Miranda se je morda takrat, ko si je s prstom malce sramežljivo brisala oči, spomnila na dneve velike stavke tržaških gledališčnikov. Enega od tistih dvaindvajsetih dni je prespala v zasedenem Kulturnem domu z Miro. Ko se je danilo, je soigralki potožila, kako je lačna, takrat pa so se odprla vrata, in pojavil se je Jože z veliko posodo toplih Žgancev in vročega mleka. Tudi tak je bil Jože, je igralka in družica Mira po žalni seji izpovedala trenutek intime kronistu. Ravnatelju Primorskega dramskega gledališča Janezu Starini je bil poverjen odlomek iz goriškega življenja, tisti o »večni gledališki mladosti«. Jože Babič je bil popotnik in umetnik, ki se je med svojim popotovanjem ustavil tudi v Gorici, in tam profesionaliziral in vodil PDG. Igralec ljubljanske Drame Ivo Ban je govoril o »izrednem režiserju, izrednem gledališčniku, izrednem človeku.« Prispeval je tudi edini trzljaj na predstavi, ko je razkril, kar mu je bil Jože zaupal: da ga »nekateri niso marali, pravili so, da je bil cinik.« Igralec pa je v njem videl »bistrino duha, smisel za humor in neverjetno inteligenco. « JoZe Babič je bil tudi filmski režiser. O tem dejanju njegove zaključne predstave je spregovoril prodekan AGRFT Dušan Mlakar. »Babič je bil naš mentor in učitelj, izjemen organizator in pedagog.« Svojo zadnjo premiero bi lahko režiser poimenoval po enem svojih filmov: Poslednja postaja. Predstava se je zaključila tako, kot se je začela, neobičajno: brez aplavzov. Ker so gledalci te edine Babičeve premiere, ki ne bo dočakala nobene ponovitve, nosili boleč aplavz v srcih, ko so zapuščali hišo, v kateri je ustvarjal. Marjan Kemperle H NA KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM h Zadržano zanimanje za papežev obisk v Sloveniji CELOVEC/GRADEC - Papežev obisk konec tedna v Sloveniji bo - v nasprotju s prvotno očitno preveč optimističnimi prognozami - pritegnil le nekaj tisoč vernikov iz avstrijskih zveznih dežel Koroške in Štajerske. Po zadnjih podatkih naj bi obisk Janeza Pavla H. v Sloveniji spremljalo največ desettisoc vernikov iz Avstrije, večina njih pa bo v Slovenijo prišla s posebnimi avtobusi. Verniki iz Koroške na čelu s škofom Egonom Kapellarijem se bodo v glavnem udeležili slovesne maše ob 1250-letnici pokristijanje-vanja Slovencev v soboto na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani, večji del vernikov iz (avstrijske) Štajerske na Čelu s predsednikom avstrijske škofovske konference škofom VVeberjem pa bogoslužja s papežem v nedeljo na pro- storu v bližini mariborskega letališča. Najvecji del koroških vernikov bodo predstavljali koroški Slovenci. Pri Slovenskem dušnopastir-skem uradu se je doslej prijavilo pribilizno 1200 ljudi, dobra polovica tega so elani slovenske katoliške mladine na Koroškem. Ti se bodo ude-ležili tudi srečanja mladih s papežem v soboto na postojnskem letališču. Iz ostalih predelih Koroške je pričakovati nadaljnjih 1500 do 2000 vernikov, so povedali na škofijskem uradu v Celovcu. V koroških cerkvenih krogih ob teh napovedih ne skrivajo določenega razočaranja, prav tako je tudi poročanje koroških oz. avstrijskih medijev o bližnjem dogodku »v mejah«. Edino verski listi na široko poročajo o pripravah in programu papeževega obiska v Sloveniji. (I.L.) DEŽELA IZDELALA PROGRAM Junija deželna konferenca o telekomunikacijah TRST - Deželna vlada je na svoji redni tedenski seji na predlog odbornika Giorgia Mattassija dokončno izdelala program deželne konference o tehnološko razvitih telekomunikacijah, ki bo v Trstu v dneh 19. in 20. junija 1996. Program, ki sta ga pripravila posebna deželna komisija za omrežja tehnološko razvitih komunikacij in deželno ravnateljstvo za zveze in prevoze, predvideva v prvi fazi tehnicno-politicno soočenje ob navzočnosti političnih predstavnikov, upraviteljev in glavnih vsedržavnih operaterjev, v drugi, končni fazi, ki naj bi bila po poletnih počitnicah, pa naj bi deželna vlada izbrala projekt, ki bo po njeni oceni najbolj ustrezal dejanskim potrebam občanov. Na junijsko konferenco so bili povabljeni predstavniki vseh ita- lijanskih dežel, poleg njih pa še zastopniki Slovenije in Hrvaške. Konferenca se bo začela z uvodnim pozdravom predsednika deželne vlade Sergia Cecottija, sledila pa bodo tri tematska poročila, ki bodo poglobila tehnične, družbeno gospodarske in politične aspekte problema tehnološko razvitih telekomunikacij. Poročevalci bodo univerzitetni profesorji, izvedenci Evropske unije in pristojni deželni odbornik Giorgio Mattas-si. Drugi dan konferenca pa bo na vrsti okrogla miza z udeležbo vseh najveejih vsedržavnih in krajevnih operaterjev. Na manifestacijo so bili namreč povabljeni Telecom Italia, Albacom, Global One, Infostrade, Unisource, Insiel, Auto-vie Venete, Državne železnice, Sist. IBM Se-mea, Siemens, Hewlett Packard in Digital. _______ODNOSI FJK - HRVAŠKA_________ Hrvaški konzul pri Cecottiju Bertoša: Do italijanske manjšine »evropska« politika VIDEM - Predsednik deželne vlade Sergio Ce-cotti je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku generalnega konzula Republike Hrvaške v Trstu Miroslava Bertošo (na sliki). Prisrčen pogovor naj bi po Cecottijevih izjavah bil priložnost za ponovno navezavo vrste odnosov, ki so se v zadnjih letih zaradi znanih prigod nekoliko razrahljali. Gre za odnose, ki so izvirali iz skupnega sodelovanja v Delovni skupnosti Alpe Jadran, pa tudi za bilateralne stike, ki jih je dežela Furlanija - Julijska krajina venomer gojila s sosedi. Med področja sodelovanja sta tako Cecotti kot Bertoša navedla kulturne izmenjave, izkoriščanje tržaških znanstvenih struktur, naravovarstveno področje oziroma, kot je dejal predsednik deželne vlade, »intergi-rano upravljanje Jadrana«, ter gospodarsko in trgovinsko področje. Govor je bil tudi o problemih italijanske manjšine na Hrvaškem, glede katerih je Bertoša poudaril, da bodo rešeni v okviru »evropske« politike Zagreba ob upoštevanju, da predstavlja manjšina obogatitev zgodovine in kulture nekega naroda. Hrvaški diplomatski predstavnik pa je pritegnil pozornost sogovornika na vprašanje nameravanega zaprtja Inštituta slovanske filologije Tržaške univerze, glede Cesar je Cecotti zagotovil svoje posredovanje. Torek, 14. maja 1996 MNENJA, RUBRIKE 4 POGLEDI Prenizka raven? Aldo Rupel O vlogi, ki jo ima telesna kultura na splošno iz družbenega vidika in posebej iz narodnega, je bilo že mnogo povedanega in napisanega. V kolektivno zavest je to vedenje veC ali manj vtkano in sprejeto tudi v zadovoljstvo tistih, ki na tem področju delajo nekaj desetletij ali le nekaj let. Za takšno vedenje, ki je drugačno od onega pred desetimi ali dvajsetimi leti, niso zadostovali zgolj dobri tehnični rezultati. Potrebno je bilo posvetiti precej pozornosti tudi idejnosti, Se prej pa je bilo potrebno izbristriti izhodišča, miselne pristope in način prilagojevanja splošnih telesnokul-turnih vrednot na naše specifično zemljepisno in družbeno obmoCje.Tudi ni bilo dovolj, da je idejnost v telesni kulturi lebdela v ozkem vodstvenem krogu, temveč jo je bilo potrebno, v okviru sposobnosti in možnosti, razširiti na društvene odbornike, vaditelje in igralce. Ce je bilo le nekaj volje in možnosti, niso niti udeleženci in udeleženke tehničnih tečajev ostajeli/e brez informacij o vtkanosti telesne vzgoje, športa in rekreacije v ostalo društveno okolje, ki jih pogojuje. Posebej so se temu seveda posvečali teCaji za odbornike in prireditelje. Težava je v tem, da se v športu udeleženci zamenjujejo kot drugod z izjemo dijaških oblik organiziranosti. Vloženi napor se obrestuje malo Časa, ker so generacijske menjave zelo hitre. Zato je potrebno vselej znova ponujati možnosti idejnega izpopolnjevanja, da ohranimo zgodovinski spomin in prilagajamo izhodišča novim izzivom in pritiskom ter stalnim spremembam. Pri Združenju slovenskih športnih društev se tega na različnih ravneh zvedamo, a vemo tudi za težave, ki nastajajo. Dokler gre za izmenjavo mnenj o izhodiščih in ciljih slovenske telesne kulture v Italiji pred kakšno tekmo ali med klepetom na pločniku, dokler gre za poslušanje izvajanj v poročilih na občnih zborih ali v pozdravih gostov, je vse sprejeto in skoraj samoumevno. Nekako v slogu površnega hej slovenstva. Cim pa pride ponudba za bolj poglobljeno razpravo, poslušanje, celo učenje in posredovanje tehtnejših miselnih sklopov v obliki dvodnevnih ali tridnevnih tečajev, ki bi udeležence in udeleženke dolgoročno utrdili pri njihovem delu v matičnem društvu, nastanejo težave. Zgodi se, da niso predavatelji, ki jih sicer vabijo v razne konce Slovenije, dovolj zanimivi in privlačni za naš srednji in mlajši odborniški in igalski kader. Ozaveščenost o delu, ki ga sicer morda ali celo požrtvovalno opravljajo, je zanje nepomembna, saj se zadovoljijo z rutino, ki sega iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Smiselnost vsega napora ostaja znotraj zgolj prvega kroga zanimanj, ki zaobjema posamezno prvenstvo ali lastno društvo ne pa na primer analizo okolja, demografsko stanje, zgodovinske izkušnje, arhivistiko, ki zagotavlja vsaki dejavnosti nekaj dostojanstvenosti, ali pripadnosti k množičnemu organiziranemu gibanju, ki nam ga mnogi zavidajo. Preštevilnim odbornikom se očitno zdi škoda večera ali popoldneva, ki ne sluzi neposredno vadbi tistega tedna, temveč širi vidno polje na navidez nepotrebne zadeve. V Gorici smo opazili v zadnjih tednih poučne pojave v zvezi z navedeno temo. Na prvega izmed dveh seminarskih večerov je prišlo šest od večkrat obveščenih in prijavljenih 22 društvenih odbornikov. Slo je za težjo obliko omalovaževanja prirediteljev in predavateljev. Zato so predavanja odpadla. Na drugem večeru se je sicer število veC kot podvojilo toda po zaslugi duštva, ki je gostilo predavanja. Velika večina ostalih ni uspela prepričati in poslati svojih predstavnikov. Kvalificirani predavatelji so vsekakor svoja izvajanja podali. Postavlja se vprašanje, kako bo na nadomestnem predavatejskem večeru v tem tednu. Vmes je PO ZSSDI za Goriško priredil predavanje v Kulturnem domu o psiholoških postopkih, ki pridejo v poštev za tekmovalce in tekmovalke na splošno in posebej pred tekmovalnimi preizkušnjami. Izvajanje kvalificiranega predavatelja, ki sledi na primer slovenskim vrhunskim kajakašem in smučarskim skakalcem, je bilo namenjeno očitno in predvsem vaditeljem in vaditeljicam. Društva so bila o vsebini obveščena. Slušateljev sicer ni manjkalo, a šlo je po večini za pubertetnike, ki so jih v dveh ali treh ekipah prepričali, da gredo »polnit stolice«. Aktivnih trenerjev je bilo troje. Slovenska telesna kultura v Italiji je bila sposobna preiti iz zgolj prosvetno narodnoobrambnih značilnosti k podjetniškim pristopom. Vse kaže, da ne zmore naslednjega kakovostnega skoka, ki predvideva vnašanje znanosti (ne le znanja) v svoje snovanje in dejavnost. Prenizka izhodiščna raven ali miselna lenobnost? ŠPETER / STUDIJSKI CENTER NEDI2A PISMI UREDNIŠTVU Letos že 23. izdaja narečnega natečaja za otroke »Moja vas« SPETER - Studijski center Nediža iz Spetra bo tudi letos organiziral nareCni natečaj »Moja vas«, ki bo tokrat že triindvajseti po vrsti. S to pobudo prireditelji želijo okrepiti pri otrocih zanimanje za vrednote slovenske ljudske kulture in obenem sprožiti rabo narečja. Natečaja se lahko udeležijo vsi otroci iz videmske pokrajine ter otroci izseljencev, ki živijo v drugih krajih Italije in v tujini. Vsebina spisa je prosta, prireditelji sicer svetujejo nekatere teme in sicer: vas, družina, delo, živali, igre, vaški in drugi prazniki, izštevalnice, pravljice in zgodbe ljudskega slovstva. Udeleženci svoje spise lahko tudi ilustrirajo, najmlajši pa se natečaja lahko udeležijo le z risbo in kratkim napisom v narečju. Spisi morajo prispeti do 30. maja na naslov: Moja vas - 33049 S. Pietro al Natisone (Udi-ne). Nagrajevanje najboljših bo v Spetru v okviru praznovanj ob vaškem patronu. Spisi in risbe bodo ohranjeni pri Studijskem centru Ne-diža, ki jih bo skušal objaviti v Cim večjem številu, (rp) Še o Jelinčičevi knjigi Literarna kritika, ki bi bila rada to, kar ni ReCi moram, da me je pisanje Ivanke Hergold, ki je bilo objavljeno 18. aprila, torej prav na dan tržaške predstavitve novega romana Dušana Jelinčiča z naslovom »Tema na pomolu«, res neprijetno presenetilo. Razlogov za to je veC, dovolj pa bo, Ce se omejim le na nekaj bistvenih razmišljanj. Prvič. To, kar je Hergoldova napisala v svojem članku, ni literarna kritika Jelinčičevega dela, pač pa le ocena spremnega eseja Igorja Skam-perleta. Avtorica išCe in hoCe na vsak naCin najti Cim veC neskladnosti med tem, kar piše v spremni besedi in samim Jelinčičevim romanom. Njeno pisanje vzbuja vtis, da je prebrala samo uvodni esej, knjigo pa le površno, saj si je o njej že predhodno ustvarila negativno mnenje. Takšno pisanje je torej res težko imenovati literarna kritika, saj se Hergoldova stvari loteva s Cisto napačnega konca. Nerazumljivo početje - razen, Ce ni zlonamerno. Drugič. Marsikaj bi se dalo povedati o pristopu avtorice zapisa. Ivanka Hergold se v svojem članku z naslovom »Roman, ki bi rad bil to, kar obeta«, spušCa na raven osebnega obračunavanja z avtorjem. V vsaki vrsti kar mrgoli pikrih pripomb, ki nikakor niso na mestu. Kot na primer stavek, da je »treba o Človeških rečeh in o stiskah današnjega Človeka le malo veC vedeti in kakšno stvar tudi doživeti, da lahko potem verjemljivo spelješ zgodbo v filozofske vode«. Sicer pa ta njen očitek niti ni najzlobnejši. Tretjič. Pri nas v zamejstvu, kot paC v vsaki manjšinski skupnosti, obstaja nepisano, vendar običajno Ker smo v zadnjih tednih v redakciji prejeli nekaj nepodpisanih pisem, Se enkrat opozarjamo bralce in morebitne dopisnike, da morajo biti pisma uredništvu opremljena s podpisom, ki pa ga lahko na proSnjo avtorjev ne objavimo. Uredništvo upoštevano pravilo, da moramo z veseljem pozdraviti vsako kulturno pobudo, vsak izid še tako neznatne in vsebinsko prazne zbirke poezij (s prozo se malokdo ukvarja). Res je torej, kot piše Hergoldova, da smo priCa poplavi slabe literature in njeni uspešnosti. Vendar, ali je tudi sama zaradi tega oslepela, da ne zna več ločevati med slabim in dobrim literarnim delom? Upam si namreč trditi, da je Jelinčič z romanom »Tema na pomolu« dokazal ne samo svojo umetniško rast, paC pa, da njegovo knjigo lahko mirno uvrstimo med najboljša dela, ki so v zadnjem času izšla v tem našem zamejskem prostoru. Težko mi je torej razumeti tako negativen pristop, ki knjigi ne priznava nic pozitivnega, razen okusne opreme, avtorju pa oCita, da ni zadostil pričakovanjem, kakršne ustvarja spremna beseda. Res je paC -kdor se sam ukvarja z literaturo, pa Čeprav že leta ni izdal nobene knjige, navadno ne zna objektivno oceniti dela drugega pisatelja. Za literarno kritiko pa je ta odlika nujno potrebna. Helena Jovanovič Ne razumem dobro, ali se gospod Igor Škamperle zavzema za novo literarno zvrst ali za uveljavitev dobre volje in »veliko ur truda, najbrž z željo, da bi se napisane misli, osebe, značaji, razpoloženja, Čustva in vprašanja prenesi na bralce...« Jasno pa je, da je grobo napadel Ivanko Hergold na tak naCin, za katerega sam pravi, da je nedopusten. Verjetno se mu je prav zato zdelo potrebno, da v zaključku svoje misli ovije v prvoosebno množinsko obliko. Tako se vzbudi lažen vtis, da se te misli objektivizirajo in poskušajo kritičarko zlonamerno izolirati. Zapis Ivanke Hergold je bil za marsikaterega bralca in ocenjevalca literarne dejavnosti znak, da se vendarle literarna kritika pri nas osvobaja vseh tistih kriterijev, ki so prej opravičilo kot upoštevanje konteksta. Andreja Duhovnik-Antoni ________NATEČAJ ZA IZJEMNE NOVINARSKE DOSEŽKE_ Novinarska nagrada Alp&Jadran V celoti objavljamo pravilnik in poslovnik mednarodne novinarske nagrade Alpe-Jadran, ki jo podeljujejo vsake dve leti za izjemne novinarske dosežke. Na deželni ravni bodo kandidature zbirali pri Tiskovnem uradu predsedstva deželnega odbora na Trgu Unita v Trstu. Pravilnik o podelitvi mednarodne novinarske nagrade Alpe-Jadran 1. člen »Novinarska nagrada Alpe-Jadran« se podeljuje kot priznanje za izjemne novinarske dosežke, ki so prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju, zbliževanju in sodelovanju prebivalcev alpsko-ja-dranskega prostora ter k predstavitvi delovne skupnosti v Evropi. 2. Člen 1) Novinarsko nagrado podeli predsedujoči delovne skupnosti vsako drugo leto jeseni na plenarnen zasedanju predsednikov vlad, članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. 2) Z novinarsko nagrado se nagrajujejo izjemni novinarski dosežki na področju tiska, radijske, televizijske in agencijske dejavnosti, ki so prispevali k - informiranju o delovni skupnosti Alpe-Jadran, o njenih skupnih ciljih in njenih Članicah; - h krepitvi dobrososedskih odnosov in sodelovanju med Članicami delovne skupnosti; - k utrjevanju stikov med prebivalci ter med gospodarskimi in družbenopolitičnimi ustanovami v prostoru Alpe-Jadran; - k izboljšanju stikov na področju tiska, radijske, televizijske in agencijske dejavnosti v prostoru Alpe-Jadran. 3) Novinarska nagrada se podeljuje za najboljši novinarski prispevek, ne oziraje se na naravo medija. 4) Predsedujoča dežela (republika, regija, županija, kanton) lahko tudi v skladu s pričujočim pravilnikom razpiše javni natečaj za posebno dodatno nagrado, za izjemne novinarske dosežke. 5) Delovna skupina za informiranje delovne skupnosti Alpe-Jadran je sklenila, da morajo biti prijavljeni novinarski prispevki za novinarsko nagrado Alpe-Jadran za leti 1995/96 osredotočeni na vse bolj pe-reCo problematiko brezposelnosti mladih ljudi in njenega reševanja v tem delu Evrope. 3. Člen 1) Novinarska nagrada se razpiše javno za obdobje dveh let. 2) Prijave je potrebno vložiti do 1. junija vsakega drugega leta, s pričetkom v letu 1990, to je do 1. junija 1996. 4. Člen Nagrada se podeljuje v obliki pismenega priznanja, skulpture in denarne nagrade. Višino denarne nagrade in valuto, v kateri bo izplačana, določi pred vsakim razpisom delovna skupina za informiranje na predlog predsedujočega delovne skupine. Republika Slovenija bo za leti 1995/96 dodelila denarno nagrado v višini 450.000 Sit. 5. Člen 1) Nagrade dodeljuje delovna skupina za informiranje delovne skupnosti Alpe-Jadran kot žirija. 2) Vsaka Članica in aktivna opazovalka delovne skupnosti Alpe-Jadran ima v tej žiriji po en glas. Žirija odloCa o nagradah soglasno. Žirija je sklepčna, Ce je navzoča vsaj polovica Članic in aktivnih opazovalk, ki imajo pravico do glasovanja. Poslovnik za podeljevanje mednarodne novinarske nagrade Alpe-Jadran 1. člen 1) Kandidate predlagajo re- dakcije, novinarske stanovske organizacije, združenja in društva, vladne tiskovne oz. informativne službe in uradi dežel Članic in aktivnih opazovalk ter elani delovne skupine za informiranje delovne skupnosti Alpe-Jadran. Obstaja tudi moenost osebne prijave. 2) Prijave se v vsaki deZeli Članici in aktivni opazovalki delovne skupnosti pošljejo ustrezni vladni informativni skužbi ali uradu. Uradi za informiranje oz. za tisk so dolžni prevesti izbrane prispevke v vse uradne jezike delovne skupnosti Alpe-Jadran in opremiti radijske in televizijske prispevke s prevodi besedil ter poslati to gradivo do 30. junija 1996 delovni skupini za informiranje delovne skupnosti Alpe-Jadran (žiriji). 3. Predlogi za novinarsko nagrado morajo vsebovati novinarski prispevek, obrazložitev predloga in kratek opis dosedanje novinarske dejavnosti kandidata. 2. Člen Predsedujoči žirije mora poskrbeti za razpis in organiziranje podelitve novinarske nagrade. 3. Člen Žirija zaseda praviloma v deželi, regiji, republiki ali županiji, ki predseduje delovni skupini za informiranje. KDO SO DRUGI« A.Langer: »Odločitev za sožitje« V Gregorčičevi dvorani v Ul.Sv.Frančiška 20 bosta danes ob 18. uri zadruga Bonavventura in Zveza slovenskih kulturnih društev predstavili slovenski prevod knjige Alexandra Langerja "Odločitev za sožitje". Knjiga, ki je edina pisna zapuščina pokojnega evropskega poslanca, je v italijanščini izšla pri založbi E/0. V slovenščino je knjigo prevedla Jasna Rauber, prevod pa je omogočila tržaška založba Devin. "Odločitev za sožitje" bodo predstavili Rosella Pisciotta (Bonavventura), Andrej Furlan (Devin), Langerjev politični sopotnik Marino Vocci in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, ki je napisal predgovor za slovensko izdajo knjige. Izdaja Langerjeve knjige sodi v pobudo "Kdo so drugi", ki poteka v gledališču Miela, s filmi Cap-pelle Underground pa se je v teh dneh preselila tudi na tla bivše Jugoslavije. Turneja italijanskih režiserjev Vervanta Gianikiana in Angele Lucchi Ricci se je začela v nedeljo v Sarajevu, nadaljevala pa se bo danes v Zagrebu, jutri v Ljubljani in v petek v Beogradu. SinoCi je bil v Mieli večer posvečen baletu, v Četrtek ob 17.uri pa bodo na vprašanje "Kdo so drugi" skušali odgovoriti filozofi Giorgio Agam-ben, Alessandro Dal Lago in Pier Aldo Rovatti. POLITIKA / SREČANJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI »Trsi naj izkoristi svoje možnosti« Skupščine DSL o volilnih rezultatih ■■BBI Predsednika tržaške in goriške Trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio in Enzo Bevilac-qua sta se vCeraj srečala z novoizvoljenimi parlamentarci Fulviom Came-rinijem, Giuliom Cam-berjem, Robertom Me-nio, Gualbertom Niccoli-nijem in Mario Prestam-burgom (senator Darko Bratina je bil upravičeno odsoten). Na srečanju je tekla beseda predvsem o gospodarskih vprašanjih in o razvojnih perspektivah Trsta in Gorice. Donaggio je pozval tržaške in goriške parlamentarce, naj se v Rimu prioritetno zavzamejo za takojšnjo obnovitev t.i. Paketa za Trst in Gorico, za realizacijo mednarodnega finančnega centra ”off-shore“ in za hitre Senator Fulvio Camerini predvsem cestne in železniške povezave. Brez tega, je poudaril Donaggio, tvegata Trst in Gorica, ki imata drugače velike razvojne možnosti, Spominska plošča za padle v prvi svetovni vojni Na obzidju Grada sv. Justa je od nedelje vdelana plošča, ki nas spominja na vse tiste Tržačane, ki so padli med vojno 1914-18 kot vojščaki avstroogrske vojske in mornarice. Za ohranitev zgodovinskega spomina na tiste Čase je poskrbelo Kulturno združenje Mitteleuropa, ki je pripravilo slikovito prireditev. Zal ni šlo vse po načrtih prirediteljev, ki jim je dež nekoliko prekrižal račune. Tako je odpadel sprevod pisanih delegacij iz raznih krajev naše dežele, iz Veneta in Tridentinskega ter iz nekaterih krajev Slovenije, Avstrije in Bavarske po mestnih ulicah. Delegacije v pisanih nošah ter v nekdanjih vojaških uniformah ter z velikimi pisanimi prapori in zastavami so se zato zbrale v kapucinski cerkvi na Montuci, kjer je bila maša v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Po končanem obredu so se udeleženci v sprevodu ob spremljavi bobnov odpravili pred grajsko obzidje, kjer je bila osrednja svečanost. Ob igranju tradicionalne vojaške žalostinke »Ich hatt’ einnen Kamera-den« in ob spuščanju zastav v znak spoštovanja so odkrili spominsko ploščo padlim vojakom, ki so bili doslej pozabljeni od vseh. Med prisotnimi, ki so ob tej priložnosti tudi spregovorili ter podčrtali pomen dogodka, so bili celovški Zupan Leopold Guggen-berger, odbornik za kulturo goriške občine Paolo Petiziol in ravnatelj kostnice pri Redipugli Armando di Giugno. Na koncu so tržaške združene godbe zaigrale av-stroogrsko cesarsko himno. r PUNSKI TERMINAL V TRŽIČU / NASPROTOVANJE n Priziv na Evropsko unijo Od EU zahtevajo, naj pravočasno poseže pri italijanski vladi O načrtu za postavitev plinskega terminala Snam v Tržiču bo seznanjena tudi Evropska unija, na katero je bila naslovljena prijava. Z načrtom se namreč marsikdo ne strinja, sedaj pa sta Odbor za obrambo teritorija iz Devina-Nabrežine, ki mu predseduje princ Carlo della Torre e Tasso ter italijansko združenje WWF sklenila, da odločneje posežeta pri pristojni komisiji Evropske unije: za skupno prijavo sta zadolžila prof. odv. Luigija Danieleja, docenta za pravna vpra- šanja EU na tržaški univerzi. V dokumentu, ki so ga poslali EU, zlasti opozarjajo na konkretno nevarnost, da postopek, ki ga je sprožila italijanska vlada po »Dinijevi direktivi« z dne 29. junija lani, ne spoštuje evropskih norm o vplivih na okolje ter določil o nezgodah na industrijskem področju. Poleg tega postavljajo v ospredje nezdružljivost načrta Snam z obvezami, ki jih je v okviru EU potrebno spoštovati na področju varstva živali (v konkretnem primeru ptic) ter njihovega naravnega habitata. V prijavi se do evropske komisije obračajo s prošnjo, naj poseže pri italijanski vladi z zahtevo, da zaenkrat odloži katerokoli odločitev: ministrstvo za industrijo je namreč že sklicalo pristojni organ in obstaja bojazen, da odobri načrt neglede na stališče, ki ga je zavzel deželni odbor Furla-nije-Julijske krajine: odbor je namreč vprašanje že obravnaval in na seji 7. t.m. tudi izrekel svoje nasprotovanje terminalu. popolno gospodarsko in družbeno osamitev. Bevilacqua je s svoje strani opozoril na potrebo po večji in učinkovitejši upravni koordinaciji med Trstom in Gorico, parlamentarci pa so se obvezali, da bodo upoštevali mnenja in predloge obeh Trgovinskih zbornic. Izrazili so tudi nujnost večje koordinacije med krajevnimi poslanci in senatorji ter raznimi gospodarskimi ustanovami, ki poslujejo v zelo tesnih stikih z obema trgovinskima zbornicama. Medtem ko parlamentarci pobliže spoznavajo gospodarsko in družbeno situacijo, se po strankah nadaljujejo ocene volilnih rezultatov in debate o političnih perspektivah Italije in Trsta. Posebno živahna je v teh dneh razprava v Demokratični stranki levici, kjer nekateri postavljajo tudi pod vprašaj pokrajinskega tajnika Stelia Spadara. Danes bo o volitvah in o zmagi Oljke tekla beseda na strankinem sedežu v Ul.S.Spiri-dione 7 na skupščini, ki jo prireja sekcija DSL za mestno središče. Srečanje, ki bo ob 18.30, bo uvedel, sekretar Spada-ro. Drevi ob 18.uri pa bo o nedavnih parlamentarnih volitvah tekla beseda tudi v krožku za družbene in politične vede G.Salvemini (Korzo Italia 12). V debati, ki jo bo vodil predsednik krožka Arnaldo Pittoni, bodo govorili novinarji Giorgio Cesare, Michele Del Ben in VValter Sprea-fico. NOVICE V Boljuncu se nadaljuje praznik glasil SKR Na prireditvenem prostoru pred občinskim gledališčem France Prešeren v Boljuncu se nadaljuje praznik glasil Stranke komunistične prenove Liberazione, Iskra in A sinistra. Tudi drevi bo, kot vsak večer, ples. Delegacija Srbije in Črne gore danes v Trstu Nad 50 gospodarskih operaterjev iz Srbije in Črne gore bo od danes do Četrtka na obisku v našem mestu, gost tržaške Trgovinske zbornice. Delegacija, ki jo vodi podpredsednik srbske vlade M. MilojeviC, bo imela vrsto srečanj. 2e danes se bo sestala s predsednikom Trgovinske zbornice Donaggiom, prefektom Mo-scatellijem, županom Illyjem in deželnim podpredsednikom Deganom. Ponarejene znamke na oblačilih in obutvi Finančni stražniki so v sodelovanju s carino v novem pristanišču znova zaplenili veCjo količino oblačil, ki so nosila ponarejene znamke (italijanskih in tujih podjetij) ter ponarejene podatke o izvoru: pisalo je namreč, da je blago italijanske proizvodnje, medtem ko je prihajalo iz Turčije. V Trst so ga prepeljali na tovornjaku, ki je bil vkrcan na ladji »Und Transporter« in je bil namenjen v Nemčijo. Agenti so zaplenili okrog 2800 kavbojk ter 29 trenirk. Šoferja, turškega državljana, so prijavili sodnim oblastem. Natečaj za animatorje poletnega centra Devinsko-nabrežinska občinska uprava je razpisala natečaj za vodenje vzgojnih in animacijskih dejavnosti v poletnem centru, ki bo julija letos. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do 11.30, dne 27. maja. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na občinske urade, kjer je na vpogled tudi podrobni pravilnik o pogojih zakupa. Znatno povečanje kontejnerskega prometa V prvih štirih mesecih tega leta se je kontejnerski promet v tržaški luki (pomol VII) povečal za 15% s 45.500 na 52.200 TEU. K temu je pripomogla zlasti pomnožitev prog full Container na devet, od katerih so bile kar štiri uvedene med februarjem in majem letos. Po predvčerajšnji krstitvi linije francoske družbe CMA sta včeraj ob sedmem pomolu pristali še ladji Planet V in Nuova Adria; prva (530 TEU) vzdržuje na račun družb Sea L and in Maersk zvezo s Severno in Južno Ameriko, Afriko, Daljnim vzhodom in Kanarskimi otoki in je vabljiva zlasti za Avstrijce; z drugo pa so uvedli servis Medipag (Trst-Arabski polotok-Indija-Pakistan) v režiji Tržaškega Lloyda (in Evergreena), ki ga poleg Nuove Adrie zagotavljata še drugi dve ladji z zmogljivostjo po 1.200 TEU. OBČNI ZBOR PAŠNIŽKE ZADRUGE Kdaj bo v Bazovici agriturisfično središče? Kdaj bo v Bazovici zrastel zadružni agrituristicni objekt? To vprašanje je vseskozi lebdelo nad občnim zborom zadruge Zadružnega pašnika Bazovica. Strukturo predvideva deželni zakon iz leta 1992, bolj znan kot zakon o protivredostih zaradi sinhrotrona. Na najlepših bazovskih pašnikih so od takrat v smeri proti mestu že zgradili sinhrotronski kolaC, agrituristicni objekt ob cesti Bazovica-Lipica pa še Čaka, da bi ga sploh zaceli graditi. Pod Kokošjo bi moral dobiti svoje prostore nov, moderno opremljen center za rejo živine in predelavo proizvodov, kot tudi središče za razvijanje kmečkega turizma. Mirko Križmancic je v svojem poročilu posvetil največ pozornosti prav agrituristicnemu središču. Po določili deželnega zakona bi morali za njegovo gradnjo nakazati poldrugo milijardo lir. Vodstvo zadruge je imelo veC sestankov z oblastmi, da bi se zadeva premaknila iz mrtve točke. Prišlo je do zaletov, zamud, zavlačevanj, kar je v prvi vrsti oškodovalo prav zadrugo, ki ji ni bilo dano, da bi uravnala svoje delovanje tako, kot si je prvotno začrtala, kar je v poročilu nadzornega odbora poudaril njegov predsednik Egon Križmancic. V razpravi je bil govor o nekaterih delovnih pobudah, ki naj bi jih zadruga izpeljala v pričakovanju finansiranja, ki ga predvideva deželni zakon o protivrednostih. Omenjena je bila meljoracija zemljišč in gozdov, kar bi lahko finansirali z raznimi zakoni Evropske skupnosti. S tem bi dosegli dvojni rezultat, je bilo poudarjeno: brezposelnim vaščanom bi nudili zaposlitev, izboljšali pa bi teritorij ob vasi. Zadruga Zadružni pašnik je v Bazovici široko zakoreninjena v vaško tkivo: šteje namreč 120 elanov, kar pomeni, da je v njej zastopana veC kot polovica družinskih jeder. TATU JE POLICIJA ZASAČILA »NA DELU« Mladenič kradel v trgovini Diego Presbiteri De Lassis (na sliki) je bil verjetno prepričan, da je pomislil na vsako podrobnost, saj je »naCrt« zaCel pridno izvajati in tudi dosegel nekaj »spodbudnih rezultatov«, vendar se mu je kaj kmalu vse narobe obrnilo in mu ni preostalo drugega kot priznanje: zalotili so ga namreč prav v trenutku, ko je skušal skriti »sadove« svojega truda. Potem ko se je v zadnjem Času precej povečalo število kraj v raznih trgovinah, je policija uvedla obširno in temeljito preiskavo, ki je osebju letečega oddelka omogočila, da je našel in zaplenil oblačila ter druge artikle za motocikliste, avtomobil in večjo količino cigaret. Vse je bilo ukradeno, osumili pa so omenjenega Presbi-terija De Lassisa (23 let, Ul. Ponzianino 19), sicer starega znanca sil javnega reda, ki so ga zatem tudi prijavili sodnim oblastem. V noči na 10. maj je blizu Ul. Rossetti ukradel avtomobil fiat uno, last Erneste Zanier, ter ga skril blizu svojega stanovanja. Zatem je kupil fraCo ter jeklene krogle in se nasledjo noC odpeljal v Ul. della Tesa. Avto je parkiral pred trgovino »Giona Ra-cing«, ki je na hišni številki 63/C. S primerne in varne razdalje je z jeklenimi kroglami načel steklo na vhodnih vratih in ga do kraja razbil z brcami: ukradena oblačila in varnostne-Čelade za motocikliste so bila vredna okrog 20 milijonov lir. Blago je naložil v avtomobil in izginil. Agenti letečega oddelka so poleg oblek in Čelad našli še večjo količino cigaret, ki pa so bile le del tistih, ki so jih v noči na 10. maj neznanci ukradli v »Baru Esso« na Senenem trgu 11. Na vsak naCin se preiskava še ni zaključila. 6 Torek, 14. maja 1996 TRST KONCERT / NASTOPIL BO PIANIST ALEKSANDER ROJC PEVSKI ZBORI POBRATENIH OBČIN Polna dvorana na koncertu v Vižovljah Nastopil so zbori iz Devino-Nobrežine in Ilirske Bistrice Cas, v katerem živimo, je Cas velikih razočaranj. Izpuhtele so ideologije, napredne umetnostne silnice bledijo. Zdi se, da bodo utonile v postmodernizmu. Ali je res naša civilizacija - civilizacija Zahoda - na zatonu? Prve klice te dekadence zasledimo že na začetku našega stoletja - v glasbi citiramo navadno Schonber-ga. Istočasno je pa na francoskih tleh šesterica skladateljev poskrbela za isto demitizacijo naše glasbene kulture. Pri tem mislimo na Bergovega VVezzecka - odnosno na Poulencovo Cocardes, da le poudarimo demitizacijo vsebine in podajanja. Imena, kakršna so Milhaud, Poulenc ali Ho-negger, pa so se svoj čas kretala okoli samosvojega mentorja - Erika Satie-ja. Kot zaključek projekta Kdo so drugi so si organizatorji (med katerimi je tudi naša ZSKD) izbrali večer s Satiejevo glasbo. V petek, 17. maja, bo tako v gledališču Miela nastopil naš pianist Aleksander Rojc. Izvajal bo Satiejevo Gnossien-nes, Avant-dernieres Pensees in Sonatine Bu-reaucratique. Gnossiennes (1889) spadajo v Satiejevo prvo obdobje, ko se je njegova ekscentričnost omejevala le na didaskalije; ostala dela so del njegove zrele ustvarjalnosti. Satiejeva razmišljanja se tu udejstvujejo v samogovorih, ki dopolnjujejo glasbeni tekst. Tako bo ob Aleksandru Rojcu nastopila tudi recitatorka Barbara della Polla. Povrnimo se k začetni misli: izraz glo- bokega nelagodja našega stoletja so npr. Satiejevi Avant-dernieres Pensees (1915). V začetni Idili doživlja Satie npr. s svojim običajnim ciničnim nasmehom mit romantike. Resda se spravi nad Debussyja, ki ga štejemo za simbolista, simbolizem pa raste ravno iz romantičnih silnic, zakoreninjen je še v 19. stoletje. Satie je pa človek našega stoletja. Petkov koncert pa ne obsega izključno Satiejevo glasbo. Na sporedu so tudi skladbe, ki se navezujejo na tematiko kritičnosti ob dojemanju glasbenega sporočila. Na Satiejevi poti je tudi Gian-paolo Coral. Prvi del koncerta se bo zaključil ravno z njegovim delom. D er neue Post-moderni-smus (1988) je naš tržaški skladatelj podobno kot Satie obračunal s poetiko nekaterih skladateljev, ki iščejo navdih v preteklosti. Zanimivo bo opisovati paralelizem, ki se bo ustvaril med Sa-tiejevim in Coralovim delom, saj je kljub zgodovinskemu procesu idejna matrica obeh skladateljev ista. V drugem delu koncerta nastopa trio Carlo Moser, Edi Meola in Antonio Kosina, ki nas bo seznanil (s Satiejevim smislom za provokacijo) o glasbenih »toposih«. Carlo Moser tolmači uporabo teh »obrabljenih formul« kot škodljivo glasbeni pristnosti. S tem skuša opozarjati na naš večinoma nekritičen pristop do poslušanja - kar je tudi osnovna zamisel Setieja, Corala - in sploh našega koncerta. Rekli bi, da ni naključje, da se ta koncert pojavi ravno dan pred odprtjem letošnje Trieste Contempo-ranea. GR Zbor gostitelj med nastopom (foto KROMA) DEVIN V MARIJINEM DOMU Zanimiva razstava kaktusov v cvetju V Devinu, v takoimenovani Bridarjevi hiši, je bila v nedeljo dopoldne zelo zanimiva in tudi privlačna razstava različnih kaktusov v cvetju, ki jo je priredila tržaška sekcija Vsedržavnega združenja ljubiteljev kaktusov (Associazione italiana amatori delle piante succulente). Razstava je privabila veliko obiskovalcev, med temi mnoge, ki so že lani obiskali podobno razstavo, pripravljeno prav tako v Devinu. Razstavni prostori so bili lepo urejeni in tudi to, kar so organizatorji pokazali, je bilo vredno ogleda. N.L. Ameriški vodic za poslovneže Pri novem trgovsko-posvetovalnem centru znotraj Italijansko-ameriškega združenja (Ul. Roma 15) je na razpolago tudi lanska izdaja publikacije Directory. Ta vsebuje dragocene podatke za uvoznike in izvoznike. ki jih zanima trgovska izmenjava z Združenimi državami Amerike. Skupina Nomos je nastopila pri Sv. Ivanu V nedeljo popoldne je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z uspehom nastopila vokalno-instru-mentalna skupina »Nomos«, ki jo sestavljajo basist Aljoša Žerjal, flavta Federico Brumat, klarinet Stelio Lubiana, fagot Aljoša Starc in pianist Aljoša Saksida. Skupina se je predstavila z vrsto opernih arij, pa tudi s spletom lepih slovenskih umetnih in ljudskih pesmi. Mlade glasbenike oziroma skupino poznamo iz raznih nastopov v naših društvih, v cerkvah ob cerkvenih praznikih, pa tudi z gostovanj v Sloveniji. Mladi glasbeni entuziasti radi nastopajo, so med seboj močno povezani ter so veseli, če jih, kot take, občinstvo sprejema. In tako so jih sprejeli v nedeljo pri Sv. Ivanu, kjer so obiskovalci s ploskanjem pozdravili pevca, pa tudi vse ostale člane skupine, ki so se na prireditvi predstavili tudi s posebno izvedbo raznih skladb. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno. N.L. Dvorana športnega centra v Vižovljah se je v nedeljo kljub neugodnemu vremenu napolnila z obiskovalci. V okviru rednih kulturnih stikov med pobratenima občinama De-vin-Nabrežina in Ilirska Bistrica je bilo namreč na sporedu srečanje pevskih zborov obeh občin: nastopili so moški pevski zbor »Dragotin Kette« iz Ilirske Bistrice, ki ga je vodil Evgen Prinčič, komorni dekliški zbor »Ilirska Bistrica« pod vodstvom Marije Slosar - Lenarčič ter domači zbor »Igo Gruden« v moški, ženski in mešani zasedbi (vodi ga Bojana Kralj). Skupno je nastopilo 80 pevcev. Pozdrave sta prinesla Zdenko Kirn v imenu gostov ter Gior-gio Depangher v imenu devinsko-nabrežinske občinske uprave. Izmenjali so si tudi darila, za organizacijo pa je skrbela odbornica za kulturo Vera Tuta - Ban, medtem ko je na drugi strani za organizacijske probleme bil zadolžen Dimitrij Bonano, predsednik Zveze kulturnih organizacij iz Ilirske Bistrice. Po koncertu je bila družabnost v Mav-hinjah, kjer je bila lepa priložnost za navezovanje in utrjevanje stikov. Občini sta se pobratili pred 13 leti, v zadnjih letih pa so se medsebojne vezi nekoliko razrahljale glede na prvo desetletje in sedaj jih želijo spet okrepiti in poživiti. V ta okvir sodi tudi nedeljski koncert, dogovarjali pa so se tudi o morebitnem gostovanju nabrežinske amaterske dramske skupine v mestu pod Snežnikom, medtem ko balinarji že stalno sodelujejo. RICMANJE / PROMENADNI KONCERTI Godbe motil dež Zaradi deževnega vremena so se letošnji Promenadni koncerti začeli v dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: koncert, ki sta ga v nedeljo popoldan oblikovala Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Viva iz Zagorja ob Savi in Pihalni orkester Videm iz Krškega, je le privabil pozornost ljubiteljev te glasbene zvrsti. Promenadni koncerti, ki jih že deseto leto prireja ricmanjska godba na pihala, se bodo sklenili s koncertom, ki bo prihodnjo nedeljo predvidoma na ricmanjskem trgu. O tem bomo podrobneje še poročali. SKEDENJ / KD I. GRBEC Tamburaši iz Boljunca sklenili bogato sezono Skedenjsko društvo »Ivan Grbec« je v soboto uradno zaključilo letošnjo uspešno sezono z lepo prireditvijo. Na članski večer je društvo tokrat povabilo tamburaški ansambel Kulturnega društva F. Prešeren iz Boljunca, katerega mentor je Ervin Žerjal. Goste je v imenu društva pozdravila predsednica Devana Černič. Ob tej priložnosti je podala tudi kratek pregled delovanja društva, ki je bilo od zadnjega izrednega in rednega občnega zbora zelo bogato. S svojim zborom in drugimi pobudami je društvo sodelovalo na raznih prireditvah. Černičeva je spregovorila tudi o delovanju zbora, ki je imel v pretekli sezoni kar 15 nastopov pred slovensko, pa tudi italijansko publiko, kot na primer v Foglianu, v domači cerkvi, v dvorani Ginnastica, na povabilo združenja »Primo Rovis«, in še kje. Poudarila je nekatere pomembne pobude društva, kot je bila predstavitev razstave slikarskih del svoje bivše zborovodkinje Marte Werk-Volk ter skupni nastop z italijanskim zborom v domači cerkvi in še druge pobude, ki so jih skupno izvedli v Skednju. »Lahko rečemo, da je bila sezona razgibana«, je dejala. »Bila je polna lepih in uspelih večerov. Upamo, da bomo tako nadaljevali in da bomo našim članom in prijateljem nudili še naprej prireditve, ki nas povezujejo z našo stvarnostjo in nam dajejo, kot slovenskemu društvu, tudi moč, da bomo nadaljevali pot za uveljavitev naših pravic«, je še povedala predsednica. Večer je dopolnil nastop tamburaškega ansambla KD F. Prešeren iz Boljunca, ki je navzoče navdušil s spletom lepih in prijetnih narodno-za-bavnih viž. N.L. V PETEK IN SOBOTO Živahno srečanje slovenskih študentov V petek ter soboto je Klub slovenskih študentov iz Trsta organiziral miting vseh slovenskih študentov v sklopu projekta SOU za navezavo stikov med slovenskimi študenti po svetu. Srečanja so se udeležili predstavniki SOU-a (Študentske organizacije univerze v Ljubljani) KPD-ja (Kulturnega prosvetnega društva Bazovice z Reke), študentje iz Gradca ter člani KGS-a (Kluba go-riških študentov). Program se je pričel z ogledom miramarskega gradu ter Sv. Justa. V popoldanskih urah pa si je po sprehodu po tržaških ulicah skupina predstavnikov ogledala še tržaško univerzo. Študentje so prenočili v Ankaranu, kjer so se v soboto tudi udeležili športnih tekmovanj v malem nogometu, tenisu ter mini- golfu. Po dvodnevnem športno kulturnem srečanju se je prireditev zaključila z zabavo na plaži, kjer so si slovenski študentje iz Avstrije, Italije, Slovenije ter Hrvaške še pozno v noč ob tržaški rock skupini Kraški ovčar ter ob kozarcu vina izmenjali mnenja o slovenstvu v zamejstvu. »Zelo pomembno se mi zdi, da ohranimo stike z vsemi slovenskimi študenti ter globlje spoznamo, kako živijo v različnih okoljih,« je dejala predsednica tržaškega kluba Monica Contel. Andrej Verčon (SOU) je poudaril pomembnost medsebojne izmenjave formacij, Tomaž Ceh (KGS) pa je dodal: »Pomembno je, da se je slovenskost ohrani preko vseh mej in da se zavedamo, da so oni potrebni nam kot mi njim«. (Domeniš) ZSKD, BONAWENTURA in ZALOŽBA DEVIN vabijo danes, 14. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Trst, Ul. Sv. Frančiška 20) na predstavitev slovenskega prevoda knjigeAlexandra Langerja ODLOČITEV ZA SOŽITJE Sodelujejo Rosella Pisciotta, Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci Krožek 1991 Devin - Nabrežina Kako je teleskop UVSTAR opazoval septembra 1995 vesolje Predaval bo docent za vesoljsko liziko na tržaški univerzi prof. ROBERTO STALIO. Predavanje bo popestril z diapozitivi in dokumentarcem. Vabljeni! Danes, 14. t.m., ob 20.15 - Nižja srednja šola »De Marchesetti« - Sesljan - Naselje sv. Mavra. V nedeljo sta slavila zlato poroko Nilka in Pepi Žigon Se mnogo srečnih let jima želijo pevci zbora Jadran in elani Društva Slovencev miljske občine Včeraj je privekal na svet Vedran Matjaž je srečen, da ima bratca. Mojci in Vasiliju Čestitamo nonoti, stric, teta, bratranec in sestrični VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 14. maja 1996 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 17.20. Jutri, SREDA, 15. maja 1996 ZOFKA Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1013,1 mb narašča, veter severni 6 km na uro, vlaga 66-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Sacchi, Claudio Maria Bubnič, Gabriele Bernabi-ch, Daniele Vascotto. UMRLI SO: 83-letni Lino Foscarini, 83-letni Ni-colo Riosa, 49-letna Con-cetta Piazza, 77-letni Mario Meucci. 81-letna Bianca Sterni, 73-letni Francesco Di Salvatore, 80-letna Lui-gia Sterzinar, 86-letni Giuseppe Fonzari, 57-letna Maria Giuseppina Vodo-pia, 55-letni Ervino Rojac, 71-letni Bruno Zorzut, 47-letni Guido Cossutti, 89-letni Bruno Giberti, 54-let-ni Giuseppe Murri, 78-let-na Emma Calzi, 87-letni Mario Žari, 82-letna lolan-da Guadagnan. ' I LEKARNE Od PONEDELJKA, 13., do SOBOTE, 18. maja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 POHIŠTVO fTTTF POPUSTI DO 50% NA RAZSTAVNIH ARTIKLIH POHITITE Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmiiller, i. Lucia Čara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris. AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve. NAZIONALE 1 - 16.15, OBČINA REPENTABOR (Trst) OBVESTILO 0 JAVNI DRAŽBI ZA ZAKUP SLUŽBE OBČINSKE ZAKLADNICE Občina Repentabor razpisuje javno dražbo za dodelitev službe občinske zakladnice od 1.7.1996 do 31.12.1999 po postopku, ki ga predvideva čl. 76 K.O. St. 827/1924. Zakup bo dodeljen najboljšemu ponudniku na podlagi vsote dodeljenih točk. Rok za predložitev ponudb zapade dne 07.06.1996 ob 14. uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 08.06.1996 od 9. do 10. ure, ko bo dražba. Razpis je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah. Repentabor, 11.5. 1996 Župan: Križman Alessio 18.15, 20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ami-che p er sempre«, i. Demi Moore, Melanie Griffith. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giu-rato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Rapporti anali in un po-meriggio caldo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Decisione critica«, i. Kurt Russell, Števen Sea-gal. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Four Rooms«, i. Madonna. Valeria Golino, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Nelly e Mr. Arnaud«, r. Claude Sautet, i. Emanuelle Beart, Michel Serrault. Si PRIREDITVE GLASBENA MATICA - Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: 17.t.m., ob 20.30 v Goethe Institutu, Ul. Coro-neo 15; 20., 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob 20.30 v evangelicansko-luteran-ski cerkvi - Trg Panfili. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu do 20. t. m. PRAZNIK LIBERAZIONE IN ISKRA. Danes, 14. t.m . ples z ansamblom Mama fa Stala, jutri, 15.t. m. ples z ansamblom Long Zlunk, v Četrtek, 16. t. m. ples z ansamblom Mama fa Stala, v petek, 17. t. m. ples z ansamblom Tono, v soboto, 18. t. m. ples z ansamblom Oasi, v nedeljo, 19. t.m. ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 20. t.m . ples z ansamblom Status symbol. V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v soboto, 18. t. m. PRAZNIK PIVA z nagradami in glasbo. AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na premiero igre Josipa Tavčarja IVAN IVANKA v nedeljo, 19. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba v nedeljo 19. maja v Ric-manjih. Začetek ob 17. uri. Nastopata: Godba Ric-manje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KD S. Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj prirejata PLES NASTOP S TEKMOVANJEM v pelsih cha-cha, mambo, sama, jive in disco husle v nedeljo, 19. t. m., ob 18.30 na Stadionu l.maj. Prijave plesnih parov sprejemamo po tel. pt. 572595 in 773752. Vstop samo z vabili, ki jih dobite pri TKB, Zadružni kraški banki, Stadionu 1. maj in pri poverjenih. H ČESTITKE Primi JASNA, primi Jasna kupico, spraznijo, po-veznijo na mizico. Za tvojo včerajšnjo 16-letnico vse najboljše ti želijo Lara, Paola in Anamarija. Danes praznuje v Boljuncu 18 pomlad naša draga MAJA ZOBEC. Da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji iz srca želijo vsi, ki jo imajo radi. M IZLETI APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA IZ TRSTA in Slomškov dom iz Bazovice vabita na dvodnevno potovanje v Maribor PO POTEH ŠKOFA SLOMSKA ob priliki papeževega obiska v Slove- niji v soboto, 18. in nedeljo, 19. t. m. Vpisovanje še danes, 14. t. m. (tel. št. 281276 v Ricmanjih). Odhod avtobusa iz trga Oberdan v soboto, 18. t. m., ob 7. uri. LJUDSKI KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet v Reggio Emilio. Ogledali si bomo rojstno hišo bratov Cervi in znano sirarno. Vpisuje Zofi Sedmak, tel. št. 220251. DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 19. t. m.strokovno vodeni izlet po Turistični pešpoti ob strugi reke Reke. Odhod ob 8.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah, odkoder bomo z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do Famelj, kjer se začenja pešpot. Hoje približno 3,5 ure. Vabljeni! 24., 25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraškega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na St. 226314. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI in SD BREG prirejata danes ob 20. uri v dvorani A.Ukmarja pri Domju okroglo mizo na temo: POMEN GIBALNE VZGOJE NA RAZVOJ OTROŠKE OSEBNOSTI. Sodelovali bodo: dr. Vili Scuka, prof. Marjo Cac in prof. Fabio Lovrečič. Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA obvešča pevce, udeležence množičnega nastopa, ob bližnjem papeževem obisku v Sloveniji, da bo zadnja vaja jutri, 15. t. m., ob 14. uri v Postojni. Odhod z avtobusom jutri, 15. t. m., ob 12.15 na Opčinah, pri zadnji tramvajski postaji. SPDT in KD V. VODNIK obveščata, da se plezalni tečaj začenja.s srečanjem, ki bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 prostorih bivše pošte v Dolini. KONTOVELSKI jusarski odbor sklicuje občni zbor, ki bo v petek, 17. t. m. v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem ob 21. uri v telovadnici SD Kontovel. Vabljeni vsi vaščani. OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM Mini mayfair, rdeče barve, letik '78 za 3.000.000 lir. Tel. st. 228737 od 11. do 14. ure. PEUGEOT 205XR, letnik ’90 1100, 60.000 km opremljeni z verigami in prtljažnikom za smuči. Izhodiščna cena 6.000.000 lir. Tel. št. 814242. PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m potrebno popravil. Tel od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči številiki 213564 ali 212456. V CENTRU Nabrežine prodamo lepo hišo v gradnji z vrtom, že od 350 milijonov. Tel. st. 040/212267. PRODAM harmoniko Victoria 120 basov “semiti". Cena 2.500.000 lir po dogovoru. Tel. št. 200052. PODARIM televizor potreben majhnih popravil. Tel. št. 040/44631. ODDAM dve muci. Tel. St. 229528 od 16. do 18. ure. skladišče dam v najem v občini Dolina, 250 kv. m, višina 3,50 m vode, luc in WC, vhod z možnostjo večjih vozil. Klicati od 12.30 do 13.30 v večernih urah na tel. št. 828861. NUJNO iscem resno osebo za lekcije iz matematike (licej). Tel. zvečer na st. 53421. SKLADIŠČNIKA iz Goriškega do 25 let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev isce slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24.maja 1, pod šifro “Skladiščnik". ZAKONCA srednjih let, zaposlena iščeta stanovanje ali starejšo hišo po možnosti na tržaškem Krasu. Pripravljena oskrbovat starejšo osebo. Tel. zveCer na št. 0038667/73424. 25-LETNA knjigo-vodkinja išCe zaposlitev kot tajnica z dobrim znanjem srbohrvaščine in nemščine, nekaj angleščine, vešCa uporabe računalnika (programom Window in VVordstar). Tel. št. 040/211941 v večernih urah - Katja. OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. St. 226568. POTREBUJEM mizarja. Tel. št. 228877. BORIS LAURIHA ima odprto osmico v Dolini. Toči belo in Črno vino. OSMICO ima odprto v Medje vasi Paolo Ferfolja. OSMICO je odprl Kuzmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto Alojz Kante v Praprotu St. 18. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. PRISPEVKI Ob 15. obletnici smrti dragega sina Edija daruje mama Marija 50.000 lir za KD Skala in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 3. obletnici smrti drage mame Silvestre daruje hci Nevenka 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago Vanjo Turina darujeta Nada in Uca Gašperšič 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cevtja na grob Vanje Turina darujeta Nadja Pahor 25.000 lir in Zdenka Savli 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost - Trst. V spomin na Pepko Per-tot vd. Sardoč darujeta Pepka in Guerrina 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Albine Pertot darujeta Sonja in Mara 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Jušta Segi-na daruje žena Marija 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 3. obletnici smrti dragega Ludvika Mokole darujejo svojci 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Vanjo Turina roj. Fabjančič daruje Ivanka Colja 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Pepko Pertot (Mužinova) darujejo Dolenčevi (DevinSCina) 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin g. Albine Pertot daruje Marta Legiša 30.000 lir za barkovljanske narodne noše. V spomin na Elfi Fabris darujejo soletniki 20.000 lir za SD Vesna in 20.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Marijo Puntar vd. Ukmar darujejo Mario in Dragica Caharija z otroci 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na nepozabne štiri brate, Pepija, Maria, Ferdinanda in Ninija Ten-ce, ki so padli v NOB darujeta Kristina in Majda 50.000 lir vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Darinko Kralj roj. Veljak darujeta sestra Vanda in brat Virgi- MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejema/o od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Valdirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 lio z družinama 200.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Darinko Kralj roj. Veljak darujejo bratranci Alma, Dora, Edita, Eleonora, Felice, Livio, Olivia, Piero, Sonia, Stelia, Vilma B. in Vilma V. 300.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Darinko Kralj roj. Veljak darujeta Magda in Vojmir 50.000 lir za KD Primorsko. Namesto cvetja na grob Petra Sossi darujeta Marjan in Sonia Kosmač 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Petra Sossi daruje družina Mauri (Boršt 149) 20.000 lir za cerkev v Borštu. V spomin na nedavno preminulo Kristino Paro-vel vd. Rapotec darujeta Marjan in Sonia Kosmač 50.000 lir za KD J. Rapotec iz Prebenega. Namesto cvetja na grob Vanje Turina darujeta Tuša in Pavel Lutman 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nance Žerjal daruje Milena Bolcic 20.000 lir za KD France Prešeren. V spomin na drago Darinko Veljak Kralj darujejo Lojzka Sosič ter Vera in Sandra Vremec 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 25.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Olgo Sonc Gulič in na Vanjo Turina daruje Stanka Hrovatin 100.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Marijo Puntar darujejo Romano, Ada, Alida in Vojko 50.000 lir za FC Primorje. Ob obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje Božica z družino 50.000 lir za SKD Tabor. Sporočamo žalostno vest, da je v 90. letu starosti umrla naša Marija Zorzini vd. Derman Pogreb bo v Četrtek, 16. t.m., ob 10.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalujoči hčeri in ostalo sorodstvo. Podlonjer, 14. 5. 1996 Žalovanju ob smrti tete Marije se pridružujejo Bruna, Stojan, Alenka in Iztok 14. 5. 1986 14. 5. 1996 Magda Stoka por. Kalc Ob 10. obletnici smrti drage žene in mame se je z ljubeznijo spominjata mož Slavko in sin Mitja Kontovel, 14. 5. 1996 SPREJEM OSMRTNIC j ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Tret Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 t Nenadoma nas je zapustil Albert Miklavec župnik v Borštu Žalostno vest sporočajo brat Ernest z ženo Marijo, hčerkama Karmen in Mirjam z družino ter ostalo sorodstvo. Sežana, Trst, 14. 5. 1996 Pogrebno podjetje, Ul. Torrebianca 34. t Tržaški g. škof z duhovniki izročajo Jezusu dobremu pastirju g. Alberta Miklavca župnika v Borštu in ga z vsemi, ki so ga poznali in cenili, priporočajo Bogu za venec večnega plačila. Pokojni bo ležal na parah v Ul. Pleta v Trstu danes od 9.30 do 11.00. Jutri, 15. t.m., pa bo v Borštu ob 11.00 somaševanje, ki ga bo vodil g. škof in ob 16.00 bo pogreb v Tomaju. Trst, 14. 5. 1996 t Umrl je duhovnik in kulturni delavec Albert Miklavec Žalna seja za pokojnim bo danes, 14. t. m., ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Slovenska prosveta Trst, 14.5.1996 Farani Katinare, Lonjerja, Rovt in Rocola ter župnijski svet z župnikom g. Antonom Žužkom se klanjajo spominu svojega priljubljenega dolgoletnega dušnega pastirja g. Alberta Miklavca. Občuteno sožalje tržaški cerkvi in sorodnikom. Ob prerani smrti C. g. Alberta Miklavca, župnika v Borštu, občutenega pesnika, odprtega do vsakega sočloveka in doslednega zagovornika pravic nase narodne skupnosti, izražamo iskreno sožalje svojcem in sorodnikom elani in prijatelji dolinske sekcije Slovenske skupnosti Nepozabnemu prijatelju Albertu Miklavcu v slovo sovrstniki letnik 1928 iz Lonjerja, Katinare, Rocola, Rovt in Vrha. Žalovanju se pridružujeta družini Birsa in Metlika ter družina Filipčič. Trst, 14. 5. 1996 NOVICE GORICA / PO VOLILNEM PORAZU KATOLIŠKI DOM / 50-LETNICA OTROŠKE REVIJE Ocenjevalna vožnja starih avtomobilov Ob koncu tedna se je na cestah na Goriškem, v Furlaniji, Kamiji in Posočju odvijala Četrta ocenjevalna vožnja starinskih avtomobilov za trofejo treh narodov. Prva tri mesta v končni lestvici so osvojili elani avtomobilskega združenja Loro Piana Classic iz Vareseja in sicer posadka Aghem-Conti na avtomobilu fulvia rally, Gallizzioli Bailoni na avtomobilu bmw CSI ter posadka Raimondi Scagliarini na avtomobilu lancia fulvia special. Vozila so bila razvrščena v pet skupin, z ozirom na "starost”. Udeleženci so se zapeljah po Soški dolini, obiskali Ne-vejsko sedlo, Sauris v Kamiji, Mokrine ter del Koroške. Peljali so skozi pomembna središča v Kamiji (Gemona) na briškem območju pa se seznanili z žlahtnim pridelkom. Start je bil v Novi Gorici, kjer je bilo, v hotelu Perla, tudi nagrajevanje. Strah pred okužbo krvi in hemoderivatov je neupravičen Na Goriškem ni bilo zasega krvne plazme in hemoderivatov. To pa zaradi tega, ker smo na Goriškem skoraj samozadostni glede potreb po krvi, oziroma hemoderivatih. Tako v daljšem tiskovnem sporočilu navaja dr. Raffaele Catapano, ki pri goriški Zdravstveni ustanovi odgovarja za transfuzijski center. Tako stanje omogoča zelo točno nadzorstvo in je strah pred možnostjo okužbe odveC. Pošiljke hemoderivatov ”iz uvoza” pa so podvržene posebnemu postopku. Na Goriškem, kjer je krvodajalstvo zelo dobro organizirano, je v celoti krita potreba po plazmi in derivatih. Z boljšo organiziranostjo v drugih pokrajinah bo mogoče v nekaj letih zagotoviti dovolj krvi in derivatov za kritje vseh potreb v Dežeh. Telefon proti oderuhom Danes bo pričela delovati posebna telefonska svetovalska služba za boj proti oderuštvu. Uvedena je bila namreč na pobudo Pokrajine in Zdravstvene ustanove. Telefonska zveza bo delovala dvakrat tedensko in sicer ob torkih in Četrtkih od 16. do 18. ure. Preko številke 592782 bodo prizadeti prejeli pravni nasvet in informacijo, kako naj ravnajo, da se rešijo iz odemških klešC. Podrobnejša navodila in tudi konkretno pomoC bodo žrtvam nudili v ne-posrednempogovom.Zagotovljeno je diskretno ravnanje in varovanje osebnih podatkov. Glasbeni večer v Tržiču V občinskem gledahšCu v TržiCu prirejajo v maju in juniju, na pobudo Občine, niz glasbenih in fok-lomih prireditev, v sodelovanju z društvi, ki delujejo na območju občine. Drevi, ob 21. uri, bo nastopila skupina II Trullo, zatem pa bo koncert pihalnega orkestra "Citta di Monfalcone”. V četrtek, 16. maja bosta program oblikovala ansambla Imagen do Brazil in godalni ansambel La conso-nanza. Občinska seja v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal na izredni seji nocoj ob 20. uri. Na dnevnem redu so spremembe k letošnjemu proračunu in odobritev sklepa skupščine konzorcija Cisarfo v zvezi z ustanovnim kapitalom konzorcija. Prepiri v vrstah desnosredinske koalicije Rane, ki jih je v desnosredinski koaliciji odprl izid aprilskih političnih volitev, so še daleč od tega, da se zacelijo. Iskanje razlogov za boleč poraz, ki ga je v dvoboju s senatorjem Darkom Bratino doživel kandidat Forza Italia Ettore Romoli, niha med pripisovanjem krivde zunanjim dejavnikom, zlasti uspehu Severne lige, in preverjanjem lastne nesposobnosti razumevanja želja volilcev. Nekaj o tem je bilo slišati ob koncu tedna na skupščini goriških somišljenikov Forza Italia, še več signalov internih polemik pa prihaja na dan iz vrst občinskih svetovalcev v Gorici. Pri tem se volilnemu porazu pridružuje drug razlog za živčnost: vse bolj očitna nesposobnost občinske uprave, da bi sploh dostojno vodila seje občinskega sveta, kaj še, da bi učinkovito reševala probleme mesta. Na skupščini Forza Italia sicer ni bilo slišati veliko avtokritike, saj se je iskanje krivcev za poraz usmerilo pretežno navzven. Bivši senator Romoli je s prstom pokazal predvsem na Severno ligo, ki da je olajšala uspeh levice, da predstavlja Liga najslabši del politike, da njeno kričanje ne vodi nikamor. Do Lige ali bolje pokrajinske uprave, ki se z njo istoveti, sta bila kritična tudi občinska odbornika Devetag in Fran-ciosova, načelnik občinske svetovalske skupine Sergio Fornasir pa se je zagnal proti predstavnikom starih strank, zlasti KD in PSI. ki da zase- dajo še številna vplivna mesta v Gorici in zavirajo “prenovo”. Zavzel pa se je tudi za trdnejšo strukturo gibanja Forza Italia, ki naj se organizira kot klasična stranka. Se bolj kot njegove kongresne izjave pa so politično vzdušje pretresle Fornasirjeve izjave tisku. Načelnik FI je namreč dokaj kritično ocenil Valentijevo občinsko upravo, kjer da nepravi ljudje skrbijo za resorje, v katerih niso dovolj doma. Fornasir omenja področja urbanistike, javnih del, financ in stori-. 3V. Glej naključje: to so vsi resorji, ki jih zasedajo zavezniki iz vrst NZ, CCD in CDU, medtem ko so iz kritike izvzeti odborniki Forza Italia. Fornasirjev napad se zdi vsaj posreden odgovor na očitke predsedniku občinskega sveta Busolinija (FI). Prav svetovalci CCD (in resnici na ljudbo tudi kak svetovalec FI) so v prešnjih dneh ponovno obotožili Busolinija, da ni sposoben voditi občinskega sveta in da so tudi njegove napake vzrok za incidente, kakršen se je zgodil prejšnji torek s svetovalcem Fiorellijem. Načelnik Forza Italia skuša najbrž preusmeriti pozornost na zaveznike, ki da tudi sami niso brez napake. Vsa ta živčnost in prerekanje pa očitno motita župana Valentija, ki je nemudoma zavrnil Fornasirjeve očitke in brani odbornike, za katere pravi, da jih je sam imenoval na osnovi specifičnih kompetenc ne pa strankarske pripadnosti. Pastirčkovi prijatelji prišli od vsepovsod Na proslavi je nastopilo 250 otrok - Razstavo ilustratorjev, priznanja sodelavcem in šolam Z nedeljske prireditve ob Pastirčkovi 50-letnici (foto Bumbaca) V Katoliškem domu so v nedeljo z množičnim srečanjem malih in odraslih Pastirčkovih prijateljev praznovali petdesetletnico izhajanja in delovanja priljubljene revije za otroke. Po maši na Pla-cuti so se udeleženci podali že dopoldne v Katoliški dom, kjer so sodelovali v raznih delavnicah za pripravo scene in drugega potrebnega za popoldansko proslavo, medtem ko so najmlajši prisluhnili pravljicam. V slovesno proslavo je popoldne uvedlo odprtje razstave osmih mladinskih ilustratorjev, katerih dela so še do Četrtka na ogled v prenovljenih prostorih Katoliškega doma (med 9. in 12. uro oz. po dogovoru na tel. 532163). Otroške ilustracije razstavljajo Vesna Benede-tič, Magda Tavčar, Jasna Merku, Luisa Tomasetig, Hijacint Jussa, Danila Komjanc, VValter Grudina in Jože Vrtovec. Osrednja slovesnost ob 50-letnici je sledila v telovadnici ob Katoliškem domu v prazničnem vzdušju, h kateremu so Se posebej prispevali pevski, recitacijski in instrumentalni nastopi približno 250 otrok. Številne navzoče starše in prijatelje revije je pozdravil urednik Pastirčka Marjan Markežič. Najzaslužnejšim sodelavcem so se ob 50-letnici oddolžili s podelitvijo posebnih priznanj, ki so jih prejeli Zora Saksida, Ljuba Smo-tlak, Mariza Perat, Kazimir Humar, Ivo Bolčina, Jože Vrtovec, Aleksander Možina ter, posmrtno, Ljubka Šorli in Jože Prešeren. Na prireditvi so nagradili tudi šole oziroma posamezne razrede osnov- nih šol, ki so v minulem letu najbolj sodelovali s Pastirčkom. To so osnovne šole z Vrha, Romjana, Abram iz Pevme, Gradnik iz Steverjana, Ribičič iz Trsta, Bazoviških junakov iz Rojana ter 4. razred OS Finžgar -Barkovlje, 2. razred OS Kajuh - Gropada, 3. razred OS Voranc - Doberdob in 4. razred OS Zupančič - Trst. Sicer pa tudi drugi sodelujoči niso odšli praznik rok, saj so vsi udeleženci prejeli v spomin mošnjiček in obesek za ključe s simbolom Pastirčkove 50-letni-ce in brošuro, v kateri je opisana polstoletna pot revije. Proslavo je sklenila Pastirčkova himna, ki jo je za to priložnost na besedilo Janeza Povšeta zložil Ivo Bolčina, nakar se je v raznih prostorih doma nadaljevala družabnost. ŠTEVERJAN / NAD TRISTO UDELEŽENCEV NA TRADICIONALNI PRIREDITVI Spominski pohod v Brdih Nekateri med udeleženci spominskega pohoda (foto Bumbaca) GRADEŽ Tatove so prijeli na delu Karabinjerji so včeraj v prvih jutranjih urah v Gradežu v zadnjem trenutku prekrižali načrte skupini tatov, ki se je v trgovini “Momento don-na”, v strogem centru turističnega mesteca, polastila za kakih petdeset milijonov lir oblačil. Tatove, menda so bili na delu kar štirje, so karabinjerji zasačili tako-rekoč pri delu, ko so v avtomobil lancia thema že nakladali vreče z ukradenim blagom. Tatovi so se ob prihodu karabinjerjev razbežali, 20-letnega G. J. (točnih podatkov niso sporočili, vendar pa pravijo, da je iz nekdanje Jugoslavije) pa so le uspeli zaustaviti in mu natakniti lisice. Kasneje so ugotovili, da si je skupina “izposodila” tudi avtomobil. V trgovino so tatovi vdrli skozi manjše okno na hrbtni strani, s katerega so tudi odstranili rešetko. Okrog tristo udeležencev se je v nedeljo, kljub nenaklonjenemu vremenu, udeležilo 17. Spominskega pohoda od Steverjana do Gonjač, v priredbi KD Briški grič in Občine Brda ter v sodelovanju z ZSSDI ter Športno zvezo iz Nove Gorice. Izpred doma na Humu so se udeleženci namenili najprej do Steverjana, od tam pa na približno pet kilometrov dolgo pot do Gonjač in nazaj. Za prehod meje je služil kontrolni kartonček, tako kakor nasploh vsako leto. Med organiziranimi skupinami, se je po številu udeležencev na prvo mesto uvrstila skupina Društva upokojencev iz Nove Gorice (55 udeležencev), takoj za njo pa skupina KD Briški grič (53), na tretje pa Skupina ženske iz Kojskega (40). Posebno priznanje sta prejela tudi naj starejši in naj starejša udeleženka: 79-letni Valter Knez in 81-letna Nada Braidot. Posebno priznanje so izročili tudi delegaciji iz Braslovč v Savinjski dolini. Slovesnost ob nagrajevanju je bila v dvorani na Humu, kjer so udeležence pozdravili predstavnik občine Brda, predsednik ZSSDI Marko Lutman in tudi števerjanski podžupan Dominik Humar. Ob koncu morda še ugotovitev, ki je ne bi kazalo prezreti: ob 18. pohodu, čez leto dni, naj bi veliko več pozornosti namenili organizaciji. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »II giurato«. Igrata Demi Moore in Alec Baldvvin. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira 19. maja avtobusni izlet v Gardaland. Prijave: Mauro (tel. 882358) od 13. do 14.15, Magda (tel. 882032) v popoldanskih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo udeležencem izleta v Cinque Terre, da je odhod jutri, 15. maja, ob 6. uri. Zbirališče na Trgu sv. Martina. Priporoča se točnost! SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE IN KD KREMENJAK prirejata 9. junija enodnevni avtobusni izlet v Čedad, Speter Slovenov in Fojdo (Faedis). Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in Igor Kobal. SPD GORICA prireja 9. junija avtobusni družinski izlet na Matajur ob priložnosti 25. Srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. "Z, LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALLORSO BLANCO, C. Itaha 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - PRI JEZERU, Vrtnaril. 2, tel.78300 POGREBI Danes: 11.00, Giordano Stobil iz splošne bolnišnice v k Madonini in na pokopališče v LoCnik; 11.00, Cirillo Bončina v cerkvi na Placuti in na glavno pokopališče. 14. 5 1995 14. 5 1996 Mama Viktorija p Neizmerna praznina in neutolažljiva bolečina ostaja v srcih vaših otrok. Sablici, 14. maja 1996 -FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA s.r.1. ; HR : Torek, 14. maja 19% , "ts , - $ n- >. t-* X ■>' »N • <-* - -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA POSVET / V ORGANIZACIJI ITALIJANSKO-BRITANSKE ZBORNICE Severovzhodna Italija za bolj neposreden odnos z vzhodom Mala in srednja podjetja omejujejo skromne kreditne možnosti TRST - Neposrednjesi odnos med severovzhodnim delom Italije in hitro razvijajočimi se trgi sred-njevzhodne Evrope je potreba, ki je prišla do jasnega izraza na včerajšnjem mednarodnem posvetu v Trstu, ki ga je v kongresnem centru Pomorske postaje organizirala Italijan-sko-britanska trgovinska zbornica v sodelovanju s tržaško Trgovinsko zbornico in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Tridentinske - Južne Tirolske in Občine Trst ter s sponsori-zacijo zavarovalnice Generali, zavoda CRT-Banca in finančne družbe Finest. Kot so poudarili predstavniki krajevnih oblasti v uvodnih nagovorih, pozornost severovzhodnih italijanskih dežel za srednjo in vzhodno Evropo sicer ni nova, vendar se med podjetniki in ustanovami, ki igrajo posredniško vlogo med proizvodnjo, velikimi finančnimi institucijami in tujimi trgi, krepi potreba po prožnejših finančnih instrumentih, ki bi bili dostopnejši za mala in srednja podjetja, na katerih temelji gospodarski utrip severovzhodne Italije. Posvet je bil torej priložnost za premislek o razpoložljivih finančnih instrumentih, ki med drugim Se vedno niso docela izrabljeni, kar velja Se posebej za multilateralne instrumente, ki zahtevajo bolj zapleten birokratski postopek in kriterije, ki so za mala in srednja podjetja pogosto prezahtevni. Prav zato si je pordenonska finančna družba Finest, specializirana za posle z vzhodno Evropo, zadala za cilj, da preraste v pravo poslovno banko za potrebe drobnega gospodarstva. »Podjetja manjših razsežnosti,« je dejal predsednik Finesta in Italijansko-britanske zbornice Leonardo Simonelli, »so lahko ključ za razvoj vzhodnoe- vropskih držav, vendar so njihove razsežnosti za mednarodno financo veliko premajhne.« Da bi zapolnila to vrzel, se je Finest sporazumela z Evropsko unijo, zdaj pa se pripravlja na podpis sporazuma z Evropsko banko iz Londona, ki bo finančni družbi dodelila približno 50 milijard lir posojila za finansiranje investicijskih projektov in za kooperacijo v vzhodni Evropi. Podobni stiki so v teku tudi z Evropsko investicijsko banko. Sicer pa lahko po besedah ekonomskega svetovalca v italijanskem zunanjem ministrstvu Maria Piersigillija podjetja prejmejo vse potrebne informacije in pomoč na zunanjem ministrstvu in na Confindustrii, kjer so lani v ta namen ustanovili posebno telo. Odnosi med državo in deželami so bili tudi v Trstu predmet rahlo polemičnih razprav, medtem ko je predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj (Bers) Antonio Costa podčrtal naraščajoči pomen privatnega sektorja za gospodarski razvoj vzhodnega dela celine in pri tem opozoril, da je treba skrbeti tudi za vzporeden razvoj socialne države in demokracije. Njuno zaostajanje bi namreč rodilo nova nesorazmerja. Pri tem imajo posebno mesto evropski kooperacijski programi, kot sta Phare in Tacis ter njun podprogram Jop, ki se nanaša na meSane družbe. Nekateri govorniki, med katerimi je bil tudi predsednik deželne vlade FJK Ceccotti (slovensko vlado je zastopala Vojka Ravbar), so opozorili na nevarnost, da Italija ne bi utegnila dohajati moCan razvoj, ki je predviden za države v tranziciji, medtem ko pri obnovi Bosne in Hercegovine že zaostaja za drugimi evropskimi partnerji, zato naj bi severovzhodne dežele v ta namen ustanovile poseben jamstveni sklad. Prizor z včerajšnjega simpozija na tržaški Pomorski postaji (Foto Križmančič/KROMA) DAVKI / PRIJAVA DOHODKOV IN DAVKA ICI V finančnem ministrstvu izdelali doslej najpopolnejšo analizo nepremičnin v Italiji TRST - V teh dneh se že ubadamo z letošnjo davčno prijavo za lani ustvarjene dohodke. Najprej bomo morali sestaviti obrazec 740 in vse kar je z njim v zvezi, kasneje pa se bomo spoprijeli tudi z občinskim davkom za nepremičnine ICI. Iz Rima prihajajo neprijetni namigi, da bi lahko občine (sicer ne ob tej priložnosti) ta davek zvišale, kajti iz državne blagajne bo prišlo v krajevne vedno manj denarja. Pa smo že spet pri velikih razlikah v plačevanju davkov med severom in jugom države, kar tudi pri nas zbuja proteste in kar je bil glavni razlog za uspeh Sverne lige na zadnjih volitvah. V ministrstvu za finance v Rimu so končno uspeli izdelati najbrž doslej najbolj popolno sliko nepremičnin v Italiji. Znano je, da je v državi zelo veliko črnih gradenj, ki so doslej »zbežale« vsaki pošteni davčni analizi. S pomočjo računalnikov pa so zdaj mogoče primerjave: kdor plačuje električno energijo, plin in vodo mora imeti tudi hišo oziroma stanovanje, pa Čeprav ni vpisano v zemljiško knjigo in je ne najdemo niti v davčni prijavi. S pomočjo tega križanja podatkov so v finančnem ministrstvu prišli do zanimivih ugotovitev. Davek ICI se plaCuje od leta 1993. Kakšnih 20 milijonov nepremičnin oziroma zgradb je redno vpisanih, kot izhaja iz primerjave raznih podatkov. V vsej državi pa je približno . sedem odstotkov nepremičnin, ki niso registrirane. Za te lastniki doslej niso plačevali davkov. Na severu so ljudje v glavnem pošteni, občinske službe pa delujejo pravilno. Lombardija je dežela, kjer je najmanj tovrstnih utaj, tik za njo sta Dolina Aosta in Emilija Romagna. V Furlaniji - Julijski krajini nekoliko zaostajamo, za nami pa so Se ostale dežele severne in srednje Italije. Naravnost katastrofalno pa je v južnih predelih države. Se najboljše je v Neaplju, kjer je utaj le 8, 3 odstotka; na Siciliji utaje dosegajo 13,5 odstotka, v Apuliji 16,1, v Bazilikati 16, 5 odstotka, rekord pa beležijo v Kalabriji, kjer tovrsrtne utaje dosegajo kar 18 odstotkov. Analitiki v Rimu so sicer prepričani, da je v teh južnih deželah utaj Se veC, kajti tam marsikdo ne le ne plačuje davkov in je hišo zgradil na Črno, ampak je tudi vprašanje, ali sploh plaCuje elektriko in komunalne storitve. Prav zaradi verižnih kontrol so tako država kot občine v zadnjih nekaj letih dobile veliko dodatnega denarja od teh davkov. Marko VValtritsch TOR SRE ČET PET PON 1558,6 1561J6 1560,4 1555,5 1561/4 1022,1 1025,3 1029,1 1025,7 16T Marka popoldne padla na 1.013 lir MILAN - Zaradi okrepitve dolarja na mednarodnih trgih in v pričakovanju hitre sestave vlade Romana Prodija je lira včeraj naravnost vzletela. Najbolj zgovoren je teCaj z marko, ki je pretekli petek veljala več kot 1.025 Ur, vCeraj ob 18. uri pa le Se 1.013 lir. Po tečajnici Banke Itahje je bila njena včerajšnja vrednost 1.018 lir, medtem ko je dolar veljal 1.561 lir, a je tako kot marka popoldne osibel in ob zaprtju denarnega trga pristal pri 1.553 lirah. Italijanska deviza se je okrepila tudi do vseh ostalih glavnih bankovcev. Pozitiven je bil tudi borzni sestanek, kjer je bilo poslov za 776 milijard lir. MIB je pridobil 0,99 odstotka (12,5% od začetka leta), zadnji Mibtel je napredoval za 0,26, Mib-30pa za 0,30 odstotka. NOVICE Guvernerji zahtevajo sanacijo javnih financ BASEL - Za poživitev gospodarske rasti v Evropi so potrebni nujni strukturni posegi, v prvi vrsti na področju javnih financ, je vCeraj v Baslu izjavil Hans Tietmeyer, guverner nemške centralne banke in predsednik guvernerjev centralnih bank desetih najrazvitejših držav sveta. Generalni podtajnik Banke Italije Tommaso Padoa Schioppa je bil na včerajšnjem sestanku guvernerjev potrjen za predsednika skupine za nadzor nad bankami. Moody’s povišala oceno za Banco dl Roma LONDON - Rating agencija Moody’s je včeraj povišala oceno finančne zanesljivosti ene največjih italijanskih bank, zavoda Banca Di Roma, ki je prejela oceno A2-primel za depozite in D+ za finančno stabilnost rimske banke. Francija nadaljuje privatizacijo Renaulta PARIZ - Francoska vlada je vCeraj napovedala, da se bo predvidena privatizacija koncema Renault nadaljevala v prihodnjih tednih s prodajo približno 6 odstotkov njegovega kapitala. V državnih rokah bo tako ostalo le Se 46 odstotkov glavnice, ki jo bo prodala z nadaljnjo postopno privatizacijo. Danes občni zbor delničarjev družbe ENI RIM - Medtem ko je delnica včeraj na borzi dosegla vrednost 7.000 Ib (30% veC od privatizacijske cene 5.250 Ur), bo danes prvi občni zbor delničarjev po privatizaciji 15 odstotkov glavnice. Stari (zaklad ima Se vedno 75 odstotkov kapitala) in novi delničarji bodo odobrili lanske poslovne rezultate z rekordnim Čistim dobičkom 4.300 milijard Ib. 13. MAJ 1996 v LIRAH 2 s valuto nakupni prodajni 1 ameriški dolar 154100 1582,00 1 nemška marka 1009,00 1036,00 I francoski frank 297,00 306,00 si holandski gulden 899,00 926,00 it belgijski frank 48,60 50,60 g E funt šterling 2335,00 2406,00 O) irski šterling 2407,00 2480,00 S ž danska krona 260,00 268,00 ?! grška drahma kanadski dolar 6,20 1119,00 6,60 1153,00 japonski jen 14,50 15,10 |s švicarski frank 1232,00 1269,00 avstrijski šiling 142,80 147,20 ff norveška krona 234,00 241,00 s 'P švedska krona 226,00 233,00 Si 8, portugalski escudo 9,70 10,10 španska pezeta 12,00 12,60 avstralski dolar 1230,00 1267,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,20 11,70 s hrvaška kuna 265,00 290,00 13. MAJ 1996 v LIRAH 13. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1547,00 1577,00 ameriški dolar - 1561,370 TOTA lin — nemška marka 1013,00 1031,00 nemška marka iy io, i iu 1018,640 francoski frank 297,00 307,00 francoski frank — 301,250 — holandski gulden 897,00 922,00 funt šterling — 2369,850 — belgijski frank 48,78 50,58 holandski gulden — 917,270 — funt šterling 2333,00 2413,00 belgijski frank španska pezeta 49,556 12,221 irski šterling 2406,00 2501,00 danska krona — 263,770 danska krona 260,00 270,00 irski funt — 2442,140 — grška drahma 6,21 6,81 grška drahma — 6,422 — kanadski dolar 1118,00 1153,00 portugalski escudo — 9,932 — kanadski dolar 1137,780 švicarski frank 1235,00 1260,00 japonski jen — 14,860 avstrijski šiling 142,66 147,16 švicarski frank — 1248,300 — slovenski tolar 11,20 11,60 avstrijski šiling — 144,760 — norveška krona — 237,160 — švedska krona — 229,600 — finska marka — 327,920 — avstralski dolar 1247,070 12. APRIL 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nteozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krono 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 FESTIVAL SODOBNI TRST / SKLADATELJ GIAMPAOLO CORAL FILM / CANNES S sodobno glasbo proti stereotipni ponudbi Srečanja Trieste Prima so glasbeni projekt Dialogov V petek so v Trstu predstavili program druge izvedbe Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki je lani požel lep uspeh. Festival, ki so ga tokrat razdelili na spomladanski in jesenski del, tudi letos organizira združenje Sodobni Trst (Trieste Contemporanea) ob gmotni podpori tržaške Trgovinske zbornice in ob sodelovanju številnih krajevnih in tujih ustanov. Tudi tokrat program obsega razna področja, za pripravo glasbenega dela je bil zadolžen tržaški skladatelj Giampaolo Co-ral, z njim se je pogovarjal Corra-do Rojac. Katere so vodilne tematike letošnjega festivala Sodobni Trst? »Festival je multimedialen; osebno sem odgovoren le za glasbeni del projekta, zato se bom v odgovorih omejil le na svoje področje. Letos smo se odločili za dve tematiki: a) obmorske kulture: potovanje po Sredozemlju, srečanje z njegovimi različnimi kulturnimi središči; b) Trst Mesto mest, Trst Vrata Evrope. Prva tematika temelji na kulturni izmenjavi z nekaterimi mesti Sredozemlja: letos smo zbrali Španijo. Na sporedu je koncert, ki bo poklon španskemu skladatelju Manuelu de Falli: letos poteka pač petdeseta obletnica njegove smrti. Druga tematika spreminja naše mesto v izložbo, kjer razstavljajo mesta vzhodne Evrope; obenem se mesto odpira na Zahod. Odpira se v Sredozemlje, odpira se kakor vrata v »Evropo« v ožjem smislu besede - v zahodno Ev- ropo. Mesta Ljubljana, Zagreb in Praga bodo predstavila tri važne koncerte: nastopala bosta ljubljanska Filharmonija (na sliki) in ansambel Acezantez, tretje srečanje bo pa monografski koncert za skladatelja Marka Kopelenta: Marek Kopelent je drago plačal svoja politična prepričanja. Iz Prage je tudi znameniti čelist Jiri Barta, zmagovalec mednarodnega natečaja Rostropovič.« Trna festival točno določen cilj? »Publika naj bi razmišljala o pojmu »potovanje«. Popotnik potuje s svojo kulturo, s svojimi izkustvi, pa tudi s svojimi izdelki. Za seboj pušča torej sled, s katero se moramo soočati. Trieste Contemporanea zasleduje ravno to sled!« »Kakšno vlogo igra umetnost v sodobni družbi? Kako festival Sodobni Trst odgovarja na to vprašanje? »Sporočilo prave umetnosti je vedno poučnega značaja. Seveda če nismo prepričani, da je umetnost le kratkočasje, ali - še huje -sredstvo za sprostitev lastnih solza. Sodobna glasba je nedoumljiva le za tistega, ki je noče sprejeti, in zato sprejema raje stereotipne ponudbe našega vsakdana. Festival Trieste Prima, ki je glasbeni projekt festivala Sodobni Trst (Trieste Contemporanea), nasprotuje ravno tej stereotipni ponudbi našega vsakdana.« Umetnost se tudi danes deli na avantgardo in manirizem? Pravzaprav - ali avantgarda še sploh obstaja? »Mislim, da je avantgarda izgubila svojo težo v trenutku, ko je »okamenela« v dogmah. Ce pomeni avantgarda gledati naprej in ne nazaj, kakor jaz mislim, je za umetnika neopustljiv aksiom. V našem mestu gledamo prepogosto nazaj, kratkočasimo se z anahronistično nostalgijo kulturnih dediščin preteklosti. Kulturne identitete pa vendar ne podedujemo, kulturno identiteto osvajamo!« Kaj pomeni festival Trieste Prima skladatelju Giampaolu Coralu? »Festival Trieste Prima sem ustanovil pred desetimi leti. Deset let dejavnosti ni malo, če pomislimo na kratkotrajnost marsikatere kulturne pobude. Naše delo omogoča že kvantitativno oceno glede »prisotnosti« sodobne glasbe v našem mestu - če že nočemo sami oceniti festivala kvalitativno, ker ni to naša naloga. Mislim pa, da rezultat krepko presega naše domače okolje. Sodobna glasba ima za naše mesto že jasno začrtan »zgodovinski« razvoj: pričenja se v šestdesetih - sedemdesetih letih z gibanjem Arte Viva in se v osemdesetih - devetdesetih letih nadaljuje z združenjem Ch-romas in fe-stivalom Trieste Prima.« Filmi za sladokusce in presenečenja »Made in GB« Annie Ahizuka je med glavnimi interpreti filma »Goodbye South Goodbye« (foto AP) Včerajšnji dan na festivalu v Cannesu je bil namenjen predvsem sladokuscem: v tekmovalnem delu festivala sta bila namreč na sporedu filma dveh ljubljencev kritikov oz. vseh, ki zagovarjajo predvsem inovativnost filmske govorice. Gre za danskega režiserja Larsa Van Triera in tajskega Houa Hsiaa Hsiena s filmoma »Breaking the waves«« in »Goodbye South Goodbye«. Po vsej verjetnosti filma, ne glede na njuno kakovost ne bosta doživela velikega komercialnega uspeha, režiserja pa sta za prejšnje filme prejela številne prestižne nagrade, vendar njuni filmi še vedno praviloma ne prihajajo v širši obtok. Trierov film so že označili za »dramo strasti, v kateri se prepletata verski dogmatizem in erotična obsedenost«. Prikazuje pa zgodbo mlade nedolžne Bess, ki se poroči s svojim prvim moškim Janom, slednji zaradi nesreče pri delu ohromi, vendar mu Bess izpolni željo, da se sestaja z drugimi moškimi in o teh srečanjih pripoveduje možu. Ob drznosti pripovedi prihaja do izraza še inovativnost v filmskih prijemih, pri čemer izstopa fotografija Robbyja Mullerja, ki je veliko sodeloval z VVimom VVendersom. Zelo pa so kritiki tudi pohvalili igro mlade Stellan Skargard, ki je širši publiki malo poznana, čeprav si je prislužila že vrsto nagrad. Hou Hsiao Hsien pa v svojem filmu »Goodbye South Goodbye« načenja tematiko, ki se ji mnogi režiserji njegovega območja veliko posvečajo. Gre za vprašanja osamelosti mladih, njihove izkoreninjenosti in izgube vrednot na današnjem Tajvanu. Tudi tokrat je režiser potrdil, da zelo poudarja estetske vidike. Njegov stil je zelo svojstven, tako so njegovi kadri zelo dolgi in v premiku, v smislu, da je kamera pri miru, ko sledi gibanju raznih prevoznih sredstev. Rezultat je po splošni oceni presenetljiv in uvršča tajvanskega režiserja med naj zanimivejše filmske eksperimentatorje. Zaenkrat pa so najljubša presenečenja prišla iz Velike Britanije: film režiserja Dannyja Boyla in njegovih prijateljev »Trainspotting« je že pred festivalom dvignil veliko prahu. Na zelo neposreden način prikazuje namreč mamilaše in njihovo zasvojenost pri tem pa ne štedi s precej šokantnimi prizori. Med novimi zvezdami pa je zaenkrat požela največ pozornosti 20-letna angleška igralka Kate VVinslet, ki je nastopila v filmu »Jude« prikazanem v sekciji Quinzaine des reali-zateurs. FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE bgorjena« Sara V okviru tržaškega festivala sodobne dramatike je v soboto in nedeljo v avditoriju Muzeja Revoltel-la nastopila mlada Patrizia Zappa Mul as (na sliki) v kratki monodrami Arsa (Izgorjena). Italijanski naslov je tudi anagram imena Sara; delo Giuseppeja Manfridija pripoveduje namreč o Sari Coppio Sul-lam, židovski pesnici, ki je živela na prelomu 16. in 17. stoletja v beneškem Getu. Izredno izobražena Sara si je dopisovala s genovskim pesnikom in teologom Ansaldom Cebajem, kristijanom, ki je v svojih pismih vztrajno zahteval njeno spreobrnitev. Resnična Sara ga je duhovito zavrnila, avtor pa si nasprotno predstavlja, da je klonila, s tem izgubila lastno istovetnost, korenine, kar jo je končno privedlo do samouničenja. Patrizia Zappa Mulas učinkovito in temperamentno upodablja mlado pesnico, radoželjno in uporno, njen zgubljeni boj proti nerazumljivi ljubezni, ki jo vodi do nehotene spreobrnitve. Slika tega notranjega konflikta se izoblikuje na dveh ravneh: prek Sarinega monologa in prek avtorjevih navodil, ki jih bere režiser Silvano Piccar-di. Počasi se obe ravni spojita in režiser postane predstavnik oso- vražene religije. Ob globoko ganljivem koncu kratke predstave je občinstvo nastop mlade igralke pozdravilo z dolgim aplavzom, (bov) Izreden uspeh mladih slovenskih pianistov v Parizu V dneh od 22. do 27. aprila je bilo v Parizu na Conservatoire Slave de Mu-sique 1. Mednarodno klavirsko tekmovanje »N. Rubinstein«. V devetih kategorijah se je predstavilo nad sto pianistov iz Francije, Italije, Srbije, Slovenije, Švice, Rusije, Japonske in Kanade. Izredno dobro so se uvrstili slovenski tekmovalci, ki so v ostri konkurenci predvsem pianistov iz Beograda, Moskve in SankPetersburga dosegli več najvišjih nagrad: Urška Babič (CGV Koper) 1. nagrada v 2. kategoriji (Preparatoire L), Mateja Gruntar (GS Nova Gorica) 1. nagrada v 4. kat. (Elementaire L), Maja Fiirst (SCGV E. Komel - Gorica) 1. nagrada v 5. kat. (Elementaire II.), Aleksandra Pavlovič (SCGV E. Komel - Gorica) 2. nagrada v 8. kategoriji (Supe-rieur). Vsi ti pianisti so učenci prof. Sijavuša Gadžijeva. Prvo nagrado je dosegla tudi Natazija Žibrat (GS Velenje) iz razreda prof. Aleksandre Alavanja. V 8. kategoriji - Superieur - se je izredno uveljavil s prvo nagrado tudi naš rojak Miran Devetak, ki je sedaj na študiju v Parizu pri prof. Igorju Lazku. Organizatorji so mu ob odličnem uspehu dodelili tudi štipendijo za poletno klavirsko šolo v Ženevi. GLEDALIŠČE / V TRSTU Od drevi bo v tržaškem gledališču Rossetti na sporedu predstava »I Turcs tal Friul«, ki jo je po besedilu P. P. Paso-linija postavil režiser Elio De Capitani (na sliki ženski zbor). Gre za koprodukcijo Stalnega gledališča FJK in Teatridithalia iz Milana, ki je na lanskem poletnem gledališkem festivalu v Benetkah požela velik uspeh. Predstavo so uvrstili tudi v niz prireditev, s katerimi so se v Rimu poklonili spominu Paso- linija ob 20-letnici umetnikove smrti. Dramo »I Ture tal Friul« je Pasolini napisal v letih ’44-’45 v Casarsi, kjer se je rodila njegova mati in ki jo je tudi umetnik štel za svoj dom. V drami opisuje zadnji turški vdor v Furlanijo leta 1499, ko so Turki opustošili široko območje okrog Soče in Tilmenta. Pozornost je osredotočil na doživljanje turške zasedbe s strani »malih ljudi«. VREME IN ZANIMIVOSTI JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER Torek, 14. maja 1996 TOPLA MEGLA FRONTA SREDIŠČE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad Balkanom in vzhodno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska, ki se le počasi polni. Nad nase kraje doteka s severnimi vetrovi postopno bolj suh zrak. 1020 1020 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.30 m zašlo ob 20.27 Dan bo dolg 14 ur in 57 minut Tunine mene PLIMOVANJE Luna bo vzšla ob 3.58 in Danes: ob 2.44 najnižje -44 V. / zašla ob 17.17. Mlaj bo cm, ob 8.48 najvisje 25 cm, 17. maja, ob 13. uri in ob 14.20 najnižje -29 cm, ob 46 minut 20.36 najvišje 52 cm. Jutri: ob 3.17 najnižje -52 cm, ob 9.29 najvisje 29 cm, ob 14.58 najnižje -28 cm, ob 21.06 najvisje 53 cm. v .. L BIOPROGNOZA Obremenilni vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo postopoma slabel in le vremensko najbolj občutljivi bodo Se bolj nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali. SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Golte Vogel Krvavec Velika Planina Kanin Rogla mena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 17 12 10 7 3 1 DANES MARIBOR 12/21 O PTUJ M. SOBOTA O 12/21 ZAGREB 11/20 O ČRNOMELJ Slovenija: Danes se bo od severo-^ zahoda delno zjasnilo, padavine bodo postopno ponehale, majka-sneje v vzhodni Sloveniji. Najvisje dnevne temperature bodo od 17 do 22 stopini C. Sosednje pokrajine: Na območju Alp in severni Italije se bo postopno zjasnilo, drugod bo se prevladovalo oblačno vreme z ^občasnimi padavinami. JUTRI GRADEC 9/20 E M ČEDAD OVIDEM 12/24 ^ "" CELOVEC H ^ 0‘'" X-, 9.^^ S 9/21 V v"'^ ^--=r-> O ^ 0CEUE 10/21 r ou„ , M. SOBOTA O 10/21 "o KRANJSKA GORA MARIBOR 11/21 PTUJ TR2IC 11/20 O KRANJ GORICA^ q 12/24 LJUBLJANA 12/21 POSTOJNA O n/22 u KOČEVJE N. MESTO O ”/22 ZAGREB 12/22 °<^ TRST 13/23; UMAG '^ORTOROŽ CRNOMEU O OPATIJA O REKA 13/23 V Sloveniji: V sredo bo prevladovalo sončno vreme. Obeti: V Četrtek bo sončno in toplo. NESREČA / REŠIL SE NI NIHČE LIBERIJA / TRAGEDIJA BREZ KONCA Dotrajano letalo shmoglavilo v močvirje med krokodile UmrlO 109 ljudi - Polemike zaradi vzdrževanja letal majhnih družb MIAMI - Iz močvirja Everglades so včeraj potegnili prva trupla žrtev nedeljske letalske nesreče, v kateri so izgubili življenje vsi 104 potniki in pet elanov posadke. Vsi so bili ameriški državljani.Letalo DC9 manjše letalske družbe Valujet, ki je bilo namenjeno v Atlanto, je malo po vzletu z Miamija javilo kontrolnemu stolpu, da je prišlo na krovu do okvare. Pilotu je še uspelo povedati, da je zajel kabino dim, nakar so izgubili vsak stik z njim. Reševalci so kmalu ugotovili, da se je letalo pogreznilo v močvirje Everglades, kakih 30 kilometrov od Miamija. Močvirje je polno krokodilov in kač, zaradi Cesar je bilo reševanje zelo težko. Prva trupla so odkrili šele dan po nesreči. Našli so tudi dva letalska motorja. Reševalci bodo lahko prispeli do kraja nesreCe šele potem, ko bodo z buldožerji zgradili kakih 15 kilometrov zasilne ceste. Ker se je gorivo razlilo na površje močvirja, obstaja nevarnost eksplozij. Po nesreči se je v ZDA razvnela polemika o letalskih poletih manjših družb. Le-te naj bi ponujale zelo poceni polete, so pa zato njihova letala -vsaj po mnenju izvedencev - v slabšem stanju kot letala velikih družb. To naj hi veljalo tudi za ponesrečeno letalo. V zadnjih dveh letih naj bi zabeležili na njem kar sedem okvar (dvakrat se je moralo malo po vzletu zasilno pristati na letališču), staro pa naj bi bilo 27 let. Družba Valujet je nastala leta 1993. Začela je delovati z dvema starima le-talama, ki sta povezovala severnoameriška mesta z Miamijem za smešno nizko vsoto 67 dolarjev. Danes leti za družbo Valujet 50 letal, ki so lani ustvarila 367 milijonov dolarjev prometa in 67 milijonov dobička. V dveh letih pa tudi kar 68-krat zasilno pristala. Glavna nadzornica ministrstva za prevoze Maiy Schiavo je tedniku New-sweek izjavila, da se je »izogibala letenja z letali družbe Valujet.« Del sestradanih beguncev je končno na kopnem Pritiski mednarodne javnosti in OZN so obrodili sadov Gana se zelo boji prihoda oboroženih Liberijcev MONROVIJA - Oblasti Gane so vCeraj popoldne konCno omogočile delu sestradanih beguncev, posebno žensk, otrok in bolnikov, da je zapustil ladjo»Bulk Challen-gher«, ki je ni hotela sprejeti nobena afriška država. Gana je to storila na zelo oster pritisk Organizacije združenih narodov in obenem ZDA, ki so tamkajšnji vladi obljubile pomoC v zameno za sprejem liberijskih ubežnikov. Na »ladji obupa«, kot so jo upravičeno preimenovali novinarji, je trenutno Se veC kot tri tisoč beguncev, katerih polovica bo najbrž našla zatoCiSCe v Gani, usoda ostalih pa je še zelo negotova. Oblasti te majhne afriške države se namreč bojijo, da je med begunci večja skupina oboroženih mož. Izkrcavanje poteka zato zelo počasi in pod izjemnim nadzorstvom, tako da je pričakovati, da se bo reševalna akcija končala šele danes ali celo jutri. Visoki komisarjat OZN za begunce je vCeraj obljubil znatno finac-no in gospodarsko pomoC vsem državam, ki bodo sprejele begunce iz razkosane in upostošene Liberije. Človekoljubni poziv OZN pa je doslej žal naletel na gluha ušesa, z izjemo Gane, ki pa je bila v bistvu skoraj primorana sprejeti določeno število beguncev. Njene oblasti so vsekakor, kot reCeno, že napovedale, da ne nameravajo nuditi zatočišča vsem sestradan-cev (teh je bilo skupno skoraj Štiri tisoč), ki so se vkrcali na »Bulk Challenger« in tri dni pluli v nemogočih pogojih, brez hrane, vode, da ne govorimo o zdravniški pomoči. Iz Liberije pa Se dalje prihajajo pretresljive vesti o spopadih in o pokolih ter obenem o vse večjem Številu ljudi, ki zapušča državo. Iz krogov OZN se je zvedelo, da sta v zadnjih urah Se vsaj dve večji ladji z begunci odpluli iz Mon-rovije, ki bosta zelo težko našli zatoCiSCe v luki kake sosednje države. Situacija postaja iz dneva v dan vse bolj dramatična, tudi zato, ker v Liberiji ni videti konca bratomorni državljanski vojni. NOVICE Srbski socialisti proti Radovanu Karadžiču BANJALUKA (STA) - Socialistična stranka Srbije (SPS) srbskega predsednika Slobodana Miloševiča je obtožila vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, da »spodkopava mirovni proces« in da »šCuva srbsko ljudstvo proti vsemu svetu«. Te obtožbe je v Banjaluki izrekel Boško Peroševič, podpredsednik SPS, na konferenci opozicijske Socialistične stranke Republike srbske (SPRS), podružnice SPS. Peroševič je SPRS - eni najvecjih opozicijskih strank v srbskem delu BiH, kjer vlada Srbska demokratska stranka Radovana Karadžiča -zaželel, da bi zmagala na prihodnjih volitvah, ki naj bi bile najkasneje septembra. »Pri tem vam bomo pomagali iz vsega srca,« je obljubil Peroševič. »SPS si prizadeva za mir v nasprotju s tistimi, ki so zavrnili Vance-Ovvenov načrt in ki zdaj spodkopavajo miroljubno politiko Slobodana Miloševiča,« je dodal Peroševič in požel buren aplavz delegatov, zbranih v dvorani, okrašeni z dvema portretoma srbskega predsednika. To stališče je povzelo še več govornikov, ki so okrcali tiste, ki »razpihujejo nezadovoljstvo« in ki so se »okoristili z vojno na račun nesreče srbskega ljudstva«, zahtevali pa so tudi, naj glavno mesto Republike srbske postane Banjaluka namesto Pal, kjer ima sedež Karadžičeva vlada. Hrvaška z zamudo sprejeta v Svet Evrope? STRASBOURG (Reuter) - Svet Evrope (SE) utegne preložiti sprejem Hrvaške v svoje vrste zaradi zaskrbljenosti nad nedavno odločitvijo predsednika Tudmana, ki zadeva civilne svoboščine, je dejal neki neimenovani vir blizu generalnega sekretarja SE. Zunanji ministri Evropske unije so se o svojem stališču do tega vprašanja izrekali na sestanku zunanjih ministrov EU v Bruslju, 39 veleposlanikov držav članic SE pa naj bi o preložitvi sprejetja Hrvaške razpravljalo danes. Omenjeni vir je dejal, da je vznemirjenje v tej organizaciji nastalo zaradi Tudmanove odločitve, da razpusti zagrebški demokratično izvoljeni mestni svet, v katerem je imela večino opozicija, in zaradi predsednikovega »obračunavanja« z nekaterimi neodvisnimi časniki. Odločitev o sprejetju nove članice v SE, organizacijo, ki propagira človekove pravice in demokracijo, mora biti soglasna. Parlamentarna skupščina SE je 24. aprila odobrila prošnjo Hrvaške za članstvo v SE. IFOR SE JE PRENAGLIL Ujetnikov ne bi smeli predati Sibom SARAJEVO (Reuter, B. S.) - Predstavniki Nata so včeraj priznali, da so ameriški vojaki - ki so sedem Muslimanov, ki so se jim predali na območju Republike srbske, izročili oblastem bosanskih Srbov - naredili napako. Predstavnik Nata je dejal, da bi ameriški pripadniki Iforja morali »več časa nameniti ugotavljanju dejstev in okoliščin, zaradi katerih se jim je sedmerica predala, preden so se odločili, kaj bodo z njimi naredili«. Ameriški major je o predaji sedmih Muslimanov bosanskim Srbom odločil brez predhodnega posvetovanja z nadrejenimi. Poveljnik ameriških enot v BiH, general Nash, se je zaradi tega menda »izjemno ujezil« in od bosanskih Srbov zaman skušal doseči izročitev sedmih mož. Ti so bili oblečeni v ponošene uniforme, pri sebi pa so imeli nekaj pištol in ročnih granat, ko so jih minuli petek opazili ameriški vojaki. Sedmerica je peš skušala priti do Zvomika. Ko so v svoji bližini zaslišali eksplozije, so precej vznemirjeni začeli teči proti oporišču ameriške vojske. Sodeč po trditvah predstavnikov Nata so se jim možje predali prostovoljno. Američani so jih zaslišali, nato pa so jih predali srbski policiji v Zvomiku, saj je šlo za oboroženo skupino na območju pod srbskim nadzorom, kar je po mnenju ameriških vojakov Iforja kršitev daytonskega mirovnega sporazuma. Srbske oblasti v Zvomiku so v nedeljo predstavnikom Nata - po tem, ko so ti obkrožili policijsko postajo -dovolile, da obiščejo pet od sedmih vojakov, s čimer so izpolnili obljubo, ki so jo dali Američanom ob aretaciji sedmerice. Sarajevska vlada se je na omenjeni incident zelo medlo odzvala, neki neimenovani predstavnik vlade pa je dejal, da sedmerica ni iz njihovih vojaških enot. Srbski predstavniki so dejali, da so trije moški priznali, da so v bližini Miličev ubijali srbske civiliste. Mednarodni civilni predstavnik Carl Bildt, ki je minuli teden preživel v Banjaluki, kjer je skušal spodbuditi k delovanju ljudi iz opozicije Karadžiču in Mladiču, je včeraj opozoril, da se srbski oblastniki na Palah oklepajo svojih položajev tako, da civiliste držijo v politični in gospodarski osami. Visokega komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je predstavnike evropskih vlad opozorila, da bi vrni- Begunci, ki so se vrnili v domače kraje, že pospešeno obnavljajo svoje domove (Reuter) tev sedemsto tisoč beguncev iz BiH utegnila ogroziti mir v tej državi. Ogatova je delegatom petdesetih držav dejala, da se je med obiskom v Bosni prepričala, da bi prezgodnja repatriacija beguncev utegnila ogroziti stabilnost, ki je v tej državi že tako na izredno majavih temeljih. Po zadnjih podatkih visokega komisariata je v 25 evropskih državah zatočišče našlo 687 tisoč beguncev iz Bosne; večinoma gre za Muslimane, ki bi se morali vrniti na območje muslimansko-Jnvaške fede- racije. Mednarodno sodišče za vojne zločine je sporočilo, da je priprlo Gorana Lajiča, bosanskega Srba, ki ga je marca letos v Nurembergu aretiral Interpol, osumljen pa je vojnih zločinov v taborišču Kera-term v bližini Prijedorja. AMERIKA IN EVROPA SE PREPIRATA O PRAVILNI STRATEGIJI DO IRANA Križarsko vzdušje v VVashingtonu Klaus-Deter Frankenberger, Frankfurter Allgemeine Zeuung Priznani ameriški časnik Foreign Affairs je pred nekaj tedni zapisal, da obstaja velika verjetnost, da se bodo ameriško-evropske vezi zrahljale, ker najpomembnejši faktor, ki je združeval Ameriko in Evropo - sovjetska grožnja - ne obstaja več. Slednje se skoraj gotovo ne bo zgodilo, toda kljub temu so ZDA in Evropa povsem nasprotnega mnenja glede odnosa do Irana, ki naj bi podpiral radikalne islamske skupine in igral vlogo »mecena teroristov«. Medtem ko skušajo Združene države Amerike Iran osamiti in mu s pomočjo gospodarskega embarga čimbolj otežiti življenje, Evropejci še zagovarjajo »kritičen dialog« s Teheranom. Nemški zunanji minister Kinkel je pred nedavnim v VVashingtonu podkrepil stališče Evrope, ko je dejal, da je z iranskim režimom bolje ostati v stiku kot pa prekiniti vse stike, uvesti sankcije in Iran na ta način prisiliti v skrajna dejanja. Minister Kinkel je ostal praznih rok Z utemeljevanjem »politike aktivnega vplivanja« si Kinkel v ameriškem kongresu prav gotovo ni pridobil novih prijateljev. V Ameriki namreč trenutno vlada »križarsko vzdušje«, ki moralno ogorčenje upravičeno povezuje z (dvomljivimi) potezami na področju gospodarske politike do tujine. Te poteze naj bi bile sicer usmerjene predvsem proti »neposlušnim državam«, dejansko pa vsaj za zdaj ogrožajo predvsem gospodarske odnose evropskih (in azijskih) zaveznikov s Kubo, Libijo in zdaj Iranom. »Zelo mi je žal, če se naši prijatelji ne strinjajo s tem, kar počnemo. Toda ne morem prenesti pogleda na odtrgane roke in noge na cestah Tel Aviva,« je dejal ameriški senator iz vrst demokratov Gej-denson v zvezi z ugovori Evropske unije proti tako imenovanemu iranskemu naftnemu zakonu. Ge je Kinkel skušal člane odbora za zunanjo politiko ameriškega predstavniškega doma opozoriti na vprašljivost trgovinskih zakonov, ki se nanašajo na tujino in v bistvu pomenijo »sekundaren bojkot«, in vsaj omiliti ameriške namere, je nemški zunanji minister prav gotovo doživel popoldan, ki ga ni spravil v dobro voljo. Predlog novih ostrih ukrepov Ta odbor je namreč šele pred nekaj tedni pod vtisom krvavih napadov v Izraelu in pod vplivom vplivnih lobijev, kot je American Israel Public Affairs Committee (AIPAC), enoglasno sprejet predlog senata drastično poostril. Ce bodo kongresniki uveljavili svojo voljo, bodo doživeli sankcije tiste banke in podjetja, ki letno vlagajo vsaj štirideset milijonov dolarjev v iransko in libijsko naftno industrijo in posredujejo opremo za modernizacijo te najpomembnejše gospodarske panoge teh dveh držav. Predstavniški dom skuša ameriškega predsednika obvezati, naj iz kataloga petih sankcij dve izbere in uvede. K tem ukrepom sodijo zavračanje financiranja s strani državne banke za izvoz in uvoz, zavračanje licenc za »kočljive« izvoze določenim neameriškim podjetjem, prepoved uvoza v ZDA, prepoved bankam glede trgovanja z državnimi obveznicami, ustavitev posojil s strani ameriških finančnih inštitucij in izključitev vpletenih tujih podjetij z ameriškega trga. Vsaj za zdaj zakonodajni postopek še ni končan. Finančni odbor predstavniškega doma, ki je izredno vpliven, še ni zavzel stališča do tega vprašanja - šele po tem bo predstavniški dom glasoval o tem zakonskem predlogu. Glasovanju pa bo sledil »postopek posredovanja« med obema domoma parlamenta, saj senat namerava kaznovati »le« investicije, ne pa pošiljanja opreme in tehnologije v Iran in Libijo, in ker predstavniški dom ne želi poseči v že obstoječe pogodbe. Oba doma želita s skupnimi močmi preprečiti, da Teheran najde tuje partnerje za enajst že razpisanih razvojnih projektov v naftnih in plinskih panogah, ki bi bili skupno vredni šest milijard dolarjev. Ameriške grožnje so vendarle zalegle Pokazalo se je, da lahko že grožnja s sankcijami prepreči vlaganja tujih podjetij predvsem v iranska podjetja. Odkar je Clinton maja lani ameriškim podjetjem prepovedal iskanje iranskih nahajališč nafte in plina (takrat se je glavni očitek glasil, da skuša Iran proizvesti orožje za množično uničenje), so elani ameriškega kongresa tujim podjetjem, ki so želela zapolniti nastalo praznino, zagrozili, da bodo kmalu uvedene sankcije - in to zelo uspešno. Ameriški državni sekretar v zunanjem ministrstvu Tarnoff je na nekem srečanju dal vedeti, da se druge industrijske države ameriškemu gospodarskemu bojkotu proti Iranu sicer niso pridružile, kljub temu pa se je njihova drža do Irana po Tarnoffo-vih besedah korenito spremenila. Nobeden od njegovih največjih trgovinskih partnerjev po Tarnoffovih besedah Iranu ni odobril novih posojil, tako da so se uvozne zmogljivosti Teherana močno zmanjšale. Dejansko pa je Iran v preteklem letu močno zmanjšal obseg svojega uvoza - po nekaterih ocenah se je ta zmanjšal za dvajset do trideset odstotkov. Leta 1996 naj bi Teheran skušal spet povečati obseg svojega uvoza. Clinton je opustil zadržano držo Kot dokaz za odvra-čilni učinek ameriških groženj pogosto navajajo primer japonske vlade: ta je namreč za leto 1995 predvideno izplačilo kredita v višini 430 milijonov dolarjev za gradnjo iranske vodne elektrarne Karun-4 začasno preložila. Tudi Evropejci so precej zadržani glede pomoči Iranu. Ker je Clinton opustil svoj sprva skeptičen odnos, ima načrt sankcij, ki ga je sprejel ameriški kongres, čedalje večje možnosti, da postane zakon. V tem primeru bi neameriška podjetja imela dve možnosti, torej da dajo prednost svojim poslom z Iranom ali pa svojim interesom na ameriškem trgu. Slednje bi bilo seveda popolnoma v interesu zagovornikov tega zakonskega predloga. Onstran mednarodnopravnega spora o dopustnosti tega »sekundarnega bojkota«, o katerem bi morala odločati Svetovna trgovinska organizacija WTO, se za ameriške zaveznike postavlja bistveno vprašanje: ali morajo tudi njihova podjetja računati na »sekundarni bojkot«, če njihova zunanja politika ne bo všeč VVashingtonu. Razhajanje mnenj o pravilni politiki do Irana, ki se v tej regiji nedvomno obnaša vse prej kot konstruktivno, se ne bi smelo preleviti v tr-govinsko-politični spor. Seveda je tudi Evropa opazila, da Clintona ni motilo sodelovanje Irana pri oboroževanju bosanskih Muslimanov in da je ameriški politiki vsaj posredno pomagalo sodelovanje Teherana. Spor o tem, ali naj Iran osamijo ali sodelujejo z njim ali pa je pravilna strategija mešanica obojega, ne bi smel ogroziti čezoceanskih odnosov. SVET Torek, 14. maja 1996 SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV EVROPSKE UNIJE Slovenija še ni storila dovolj Italija čaka na »konkretizacijo španskega predloga« LJUBLJANA (STA) - V Bruslju so se vCeraj sestali zunanji ministri petnajstih držav Evropske unije, ki so dopoldne obravnavali vrsto zunanjepolitičnih vprašanj, od razmer na območju nekdanje Jugoslavije in na Bližnjem vzhodu do odnosov z Rusijo, popoldne pa so razpravljali tudi o temah v okviru medvladne konference o reformi unije. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, predsedujoča ministrskemu svetu EU, je na novinarski konferenci ob robu sestanka izrazila obžalovanje, ker sama ni mogla podpisati pridružitvenega sporazuma s Slovenijo, hkrati pa je dejala, da je »skoraj prepričana, da bo to mogoče storiti na naslednjem ministrskem svetu«, Id bo v začetku junija. Nizozemski zunanji minister Van Mierlo in njegova italijanska kolegica Agnellijeva sta se pred sestankom uskladila poglede (Reuter) BOLGARSKA SOCIALISTIČNA STRANKA IŠČE IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE Množične likvidacije državnih podjetij Možnosti za korenite spremembe v vladnem kabinetu so v nastalih razmerah izredno majhne SOFIJA (Reuter, B.S.) - Bolgarska vladajoča socialistična stranka je sprejela načrt strogih reform, premiera Zhana Videnova pa je pooblastila za Cim prejšnji začetek delovanja v skladu s strogimi reformami, da bi se država izognila gospodarskemu propadu. Agnellijeva je dejala, da je bilo odločitev o podpisu junija lani parafiranega sporazmna o pridruženem članstvu Slovenije in Evropske unije »politično nemogoče« sprejeti zaradi notranjepolitičnih razmer v Italiji med volitvami. Agnellijeva, ki je na zadnjem ministrskem svetu EU aprila v Luksemburgu izrazila željo, da bi sporazum s Slovenijo podpisala sama, je vCeraj dejala, da bi bilo to neuvidevno do nove vlade, ki se ta Cas pripravlja v Rimu. Opozorila pa je, da slovenski parlament t. i. španske ali Solanove pobude »ni sprejel v celoti«, zato od Slovenije v prihodnjih dveh do treh tednih pričakuje, da bo zagotovila konkretno izpolnitev te-pobude. Agnellijeva je izrazila upanje, da bo ta postopek Cim prej konCan. Politični direktor v italijanskem zunanjem ministrstvu Amedeo de Franchis pa je ob tem poudaril, da je treba do junija, ko se bodo zunanji ministri EU vnovič sestali, zagotoviti, da bo Solanova pobuda res uresničena. Po njegovi oceni je imela italijanska zunanja ministrica pri svojem pričakovanju glede Slovenije v mislih drugo branje predlo- ga zakona o nepremičninah v slovenskem državnem zboru, in sicer spremembe osnutka zakona v drugem branju, ki naj bi zagotavljale »konkretizacijo Solanovega predloga«. De Franchis pa je ob tem tudi dodal, da je dokončna odločitev o tem vprašanju v pristojnosti nove italijanske vlade. Ministri petnajsterice so v okviru medvladne konference razpravljali o skupni zunanji in varnostni politiki, pravosodju in notranjih zadevah. Prva točka na dnevnem redu je bila priprava študije o vzpostavitvi evropske opazovalnice pojavov rasizma in sovraštva do tujcev, ki jo je zahteval evropski vrh v Madridu sredi decembra lani in jo bo junija v obravnavo prejel evropski vrh v Firencah. Ministri so v dopoldanskem delu seje in med kosilom znova razpravljali tudi o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije. Visoki predstavnik za izvajanje civilnega dela day-tonskega mirovnega sporazuma Carl Bildt je predstavil razmere na terenu, zlasti na področju prenove. Govorili so o odločitvi oblasti bosanskih Srbov, ki še vedno zavračajo kakršnokoli sodelovanje pri prenovi, če bodo sredstva v ta namen nakazana prek osrednje vlade v Sarajevu. Z ministri sta se sestala tudi posebni odposlanec. Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Uffe El-leman-Jensen - posvetovali so se o pripravi splošnih volitev v Bosni in Hercegovini, ki jih morajo v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom izvesti do 15. septembra - in upravitelj EU v Mostarju Perez Casa-do, ki je poročal o razmerah v tem hercegovskem mestu. Ena večjih tem včerajšnjega sestanka je bila tudi razprava o odnosih z Rusijo, s katero zeti EU vzpostaviti trdno partnerstvo, namenjeno spodbujanju demokratičnih in gospodarskih reform, utrjevanju človekovih pravic, stabilnosti in varnosti, vse to pa z namenom preprečiti nove delitve Evrope in enakovredno vključiti Rusijo v skupnost svobodnih in demokratičnih narodov. V torek se bo ministrski svet EU v okviru strukturnega dialoga sestal na asociacijskem svetu z Malto in Ciprom, ki sta prva kandidata za pogajanja o polnopravnem Članstvu v Evropski uniji Sest mesecev po koncu medvladne konference. Ministri so razpravljali še o razmerah na Bližnjem vzhodu, potem ko je bila v Libanonu 26. aprila sklenjena prekinitev ognja. Podpredsednik Evropske unije Manuel Marin se je ob tej priložnosti pogovarjal s predsednikom libanonske vlade Rafikom Haririjem, ki se mudi v Bruslju. Bolgarska socialistična stranka je v izjavi za javnost, ki jo je izdala po enodnevnem sestanku stranke za zaprtimi vrati, zapisala, da so elani stranke soglasno podprli naCrt vlade za zaprtje družb, ki poslujejo z izgubo, da bi tako stabilizirali bančni sektor in pospešili privatizacijo. »Bolgarija se bo znašla pred popolnim gospodarskim polomom, Ce stranka ne bo podprla nujnih ukrepov vlade,« je, po trditvah bolgarskega dnevnika 24 ur, dejal Videnov zbranim elanom stranke. Bolgarski mediji so pred tednom dni napovedovati padec Videnove vlade zaradi njenega neučinkovitega reševanja finančne krize, ki je bolgarsko denarno enoto lev privedla do najnižje vrednosti, saj je bilo za en dolar potrebno odšteti kar 132 levov. Vzponi, v zadnjem Času pa predvsem padci, bolgarskega gospodarstva so elane socialistične stranke, ki večinoma prihajajo iz nekdanjih partij-skiti vrst, vsaj zaCasno združiti ob njihovem mladem voditelju. Nekdanji predsednik vlade Andrej Lukanov, pod Cigar premiersko taktirko je Bolgarija leta 1990 razglasila moratorij na izplačevanje svojega dolga, je dejal, da je ob programu reform nastopil trenutek združitve socialistične stranke. Lukanov je pri tem še dodal, da so možnosti za korenite spremembe v vladnem kabinetu v tej »zmedeni situaciji« zelo majhne, predvsem zaradi njune potrebe po rešitvi hude finančne krize. NaCrt reform, ki ga je bolgarska vlada začela uresničevati včeraj, vključuje likvidacijo 67 državnih podjetij, ki naj bi bila »odgovorna« za 29 odstotkov izgub v gospodarstvu. Zaradi ukrepa se bo na cesti znašlo 29 tisoC delavcev, trdijo politični strokovnjaki, zaradi Cesar bo brezposelnost v Bolgariji narasla na 13, 5 odstotka. Kljub temu pa bolgar- ska vlada upa, da bo našla vlagatelje za bolj donosne sektorje družb, ki sedaj poslujejo z izgubo, teh pa je v Bolgariji kar 200. Tiste, ki jih vladni naCrt ne namerava zapreti, so seveda tudi potrebne nove strategije, trdijo gospodarstveniki. Vladni kabinet zato menda že razmišlja o oblikovanju drugega seznama za družbe, ki naj bi prešle pod stroge finančne ukrepe, kar bi utegnil biti uvod v morebitno privatizacijo. Konkretne podrobnosti drugega seznama kljub napovedim še niso znane. Vlada naj bi gospodarske strokovnjake v prihodnjih dneh poslala v 67 družb, ki naj bi bile predmet likvidacije, da bi tako direktorjem preprečili »krajo družbenega premoženja«. NOVICE Seja ministrske koordinacije za odnose z Evropsko unijo LJUBLJANA (STA) - Pod vodstvom zunanjega ministra Zorana Thalerja se je včeraj na svoji prvi seji sestala ministrska koordinacija za odnose z Evropsko unijo. Vlada je ustanovila to telo, v katerem so elani Drnovškovega kabineta, kot osrednje telo za usklajevanje dejavnosti na področju odnosov Slovenije z Evropsko unijo. Na včerajšnji seji je koordinacija obravnvala nekatere aktualne teme s področja priprave predpristopne strategije. Med temi je še posebej pomembna priprava odgovorov na vprašalnik za pripravo mnenja o kandidatkah za članstvo v Evropski uniji. Z vprašalnikom se pred ministrstva in vladne službe postavlja obsežna in kompleksna naloga, ki jo je potrebno opraviti do konca julija letos. Naloga zahteva od ministrstev in vladnih služb učinkovito in smotrno organizacijo dela, je zapisano v sporočilu za javnost službe za stike z javnostjo ministrstva za zunanje zadeve. Ministrska koordinacija je poleg tega razpravljala o drugih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih glede priprave slovenske predpristopne strategije. Slovenski pailamentarci na zasedanju Srednjeevropske pobude LJUBLJANA (STA) - Delegacija državnega zbora Slovenije, ki jo sestavljata Miroslav Geržina in Janko Predan, se vCeraj in danes udeležuje zasedanja parlamentarnega odbora Srednjeevropske pobude (SEP) na Dunaju, so sporočiti iz državnega zbora. Na prvem zasedanju SEP na parlamentarni ravni, ki ga med svojim enoletnim predsednikovanjem organizira Avstrija, je pretežni del namenjen razpravi o vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo. Tako parlamentarci govorijo o članstvu v EU in nacionalni ustavi - primer Avstrije, seznanili pa naj bi še tudi z avstrijskuni izkušnjami ob pripravi referenduma za vstop v EU leta 1994. |DI llffl Zlili h RepoUika k i ^ r. i Imffurtcr^lliicinciiu’ BcOuarcBanl Z It O A. K. O T t* O" K O JK- Na sredini je zmanjkalo prostora FRANKFURT - Nemški Časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je v zadnjih dveh številkah objavil daljši prispevek o Slovenski nacionalni stranki in Demokratski stranki Slovenije, zagrebški Vjesnik pa se je razpisal o pripravah na papežev obisk v Sloveniji. Dopisnik FAZ Reinhard Olt je najprej predstavil zgodovinski razvoj dogodkov, ki je pripeljal do nastanka sedanje Demokratske stranke (DS). Javnomnenjske raziskave DS napovedujejo na prihodnjih parlamentarnih volitvah štiri odstotke glasov in s tem vnovičen vstop v parlament, ugotavlja FAZ in dodaja, da ima DS pri svojih prizadevanjih, da bi bila »liberalna stranka sredine«, precej težav, saj na tem območju »ribari« tudi Liberalna demokracija Slovenije (LDS). Predsednik DS Tone Peršak ši prizadeva v javnosti ustvariti vtis ne le solidnega in poštenega politika, ampak DS predstaviti tudi kot silo družbenega ravnotežja med zgolj tržnim gospodarstvom, svobo-| dnim podjetništvom in pravično socialno Š politiko. Pri tem Peršak računa tudi notranje napetosti v LDS, ki bi lahko pripeljale do raztrganja mreže, v katero lovi volilne glasove LDS, piše FAZ in dodaja, da bi bilo Peršaku najljubše, Ce bi lahko njegova stranka v prihodnji vladi igrala vlogo »jezička na cehtnici«. Pod naslovom »Evropa potrebuje Slovenijo, Slovenija pa Evrope ne« pa Olt v včerajšnji številki predstavlja Slovensko nacionalno stranko (SNS) Zmaga Jelinčiča, ki »riše nove zemljevide«. Piše o Jelinčičevih razlagah o poteku državne meje med Slovenijo in Hrvaško ter njegove poglede na razmere v Istri nekdaj in danes. Predsednik SNS se je po besedah dopisnika pohvalil, da ima zelo dobre odnose z Vladimirjem Zirinovskim, z ostalimi desničarskimi strankami v tujini pa nima stikov. FAZ dodaja, da Jelinčič zagovarja »proces očiščenja«, ne le ko gre za njegovo stranko, ampak tudi v primeru narodnih manjšin v Sloveniji. Pri vprašanju slovenskega vključevanja v Evropsko mri j o Jelinčič poudarja, da »Evropa potrebuje Slovenijo, Slovenija pa Evrope ne, pri Čemer bi London in Pariz Slovenijo najraje videla v beograjskem naročju«, piše FAZ. Vprašanje pa je, ati bo SNS po jesenskih parlamentarnih volitvah še v parlamentu, saj ji trenutne javnomnenjske raziskave pripisujejo le en do enega in pol odstotka glasov. »Vendar je Je- linčičevo zaupanje nezmanjšano, njegove sposobnosti za spreminjanje pa prav blizu kameleonovim,« končuje Frankfurter Allgemeine Zeitung. Dopisnik Vjesnika Mihailo Nicota pa v včerajšnji številki zagrebškega Časnika v obširnem prispevku piše, da je pet dni pred tridnevnim državnim in pastoralnim obiskom papeža Janeza Pavla II. vse pripravljeno za nemoten in povsem varen potek izredno raznolikega programa tega »najveejega zgodovinskega dogodka« v samostojni Sloveniji. Priprave na obisk so se začele že pred letom dni v Belgiji, kjer so se predstavniki slovenske policije seznaniti z vsemi varnostnimi in organizacijskimi ukrepi ob papeževem obisku, ugotavlja Nicota. Pri tem so bile izrednega pomena belgijske izkušnje: varnost je bila namreč organizirana tako, da sploh ni bilo treba spreminjati vsakodnevnega ritma življenja in dela ljudi. Slovenski policisti pa so se seznaniti tudi z izkušnjami ob papeževem obisku v Združenih državah in na Hrvaškem. V neposrednih stikih s hrvaškimi kolegi so slovenski policisti dobiti elaborat o varnostnih ukrepih za papeževo varnost, je med drugim zapisal Mihailo Nicota v Vjesniku. SliiMsf&TOlf norniTItO VJESNIK Večemji list FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje s predstavo G. Taborija »Mein Kampi« danes, 14. t. m., ob 16. in ob 20. uri na Ptuju; jutri, 15. t. m. in v Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v Mestnem gledališču v Ljubljani. V petek, 17. t. m., ob 20. uri gostuje v Kopru s komedijo M. Costanza »Izpraznjeno vrni«. TSFestival: danes, 14. t. m., ob 18. uri: Piera Degli Esposti »Stabat mater«. TSFestival; odrezek F10. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija Gledališče Rossetti Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red premiera); Pier Paolo Pasolini »I Turcs tal Friul«. Režija Elio De Capitani, nastopa Lucilla Morlacchi. Predstava v abonmaju: odrezek 17 moder. Spazio Rossetti: danes, 14. tt m., od 10. do 13. in od 15. do 19. ure zasedanje o gledališču s Francom Quadrijem »La solitudine del regista?«; ob 16. uri Video. Vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo P.P. Pasolinija »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063). TS FESTIVAL Gledališče dei fabbri Danes, 14. t. m., ob 16.00 (red prost); Stalno gledališče F-JK: L. Archibugi »La notte della vigilia«. Režija G. Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri). Avditorium Muzeja Revoltella Danes, 14. t. m., ob 21. uri »Popul Vuh« A. Syxtyja in »Chi ha ucciso il maiale« Al. Ber-gonzonija. TSFestival: predstava F13. Gledališče Gristallo Danes, 14.t. m., ob 21. uri: »E fuori nevica!«. Rezija Silvano Piccardi. TSFestival: F9. V torek, 21. in v sredo, 22. t. m., ob 10. mi zadnji predstavi namenjeni otrokom. Na sporedu bo »Bertoldo in festa«. f KOROŠKA CELOVEC Avla Zvezne gimnazije za Slovence: v soboto, 18. t. m., ob 19. uri Šolska akademija pod geslom »Človeški liki - Sola v sliki«. BOROVLJE Kletna dvorana Posojilnice-Bank: danes, 14. t. m., ob 19.30 informacijski veCer »Varčevalni pakte - kako in kaj?« - predava davčni svetovalec Hermann Klokar. TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellhoferja »Desničarski teror v Avstriji«. ŽENTJAKOB V ROŽU Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: jutri, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave. BRNCA Kulturni dom - SPD DobraC: jutri, 15. t. m., ob 20. mi 90-letnica SPD DobraC. Nastopajo oktet Suha, VaSCani pojo, Polizeichor Villa-ch, tamburaši SPD Šentjanž, mladinska skupina SPD Jepa-Baško jezero. PLIBERK Pri Brezniku: jutri, 15. t.m., ob 19.00 -Srečanje Glasbene Sole na Koroškem in GS Ravne. RAZNI PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST »Kdo so drugi« - Gregorčičeva dvorana v Ul. sv. Frančiška 20: danes, 14. t. m., ob 18. mi predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«. Sodelujejo Rosella Pisciotta, Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci. KoferenCna dvorana na Železniški postaji (Trg Liberta): v Četrtek, 16. t. m., ob 17.30 Institut za zgodovino narodnoosvobodilne borbe F-JK vabi na predstavitev knjige Raula Hilberga »La distruzione degli Ebrei d’Emo-pa«. GLASBA TRST Glasbena matica - Sola »M. Kogoj« vabi na zaključne akademije po naslednjem razporedu: v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu (Ul. Coroneo 15); 20.5., 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v EvangeliCansko-luteransko cerkev (Largo Pamfili). Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 V četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Nicoletta Sanzin (harfa) in Nicola Bulfone (klarinet); v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria; koncertna sezona se bo zaključila 136. s koncertom Kvarteta iz Veneta. Rossetti V torek, 21. t. m., ob 21. mi celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. Societa dei concerti: letošnja koncertna sezona se bo zaključila s koncertom dua Bru-nello - Lucchesini (Celo in klavir), ki bo na sporedu v ponedeljek, 20. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti. BOUUNEC Pivnica III. Generazione V petek, 17. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Midnight Express Blues band; v petek, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; 31. t.m. pa ansambel Xi’An. RICMANJE V nedeljo, 19. t.m., ob 17.00 bo na vrsti drugi koncert že 10. izvedbe Promenadnih koncertov. Nastopajo Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Viva - Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje. GORICA Kulturni dom V petek, 17. t. m., ob 20.30 jubilejni koncert ob 25-letnici Tržaškega okteta. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo odprt do 15. t. m. od torka do sobote od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): razstavlja Marcello Di Tomaso. Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): razstavlja Brigida Nussdorfer. BOLJUNEC V Pivnici Ul. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare. Kulturni dom: na ogled je razstava goriske slikarke Laure Grusovin. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije). BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli. Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhuber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». TINJE Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner. BISTRICA NA ZIUI Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 SLOVENSKO NARODNO Gt.E0AUŠČ£ DRAMA ___i j y a u a n j,_ Sofokles, H. Muller: FILOKTET Danes, 14. maja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO! Jutri, 15. maja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 2 VEČERNI. Dvojni projekt. D. Jovanovič: ANTIGONA Četrtek, 16. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJIC V SEZONI! Mala drama P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Danes, 14. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 cManAC* v umu** Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Danes, 14. maja, ob 19.30, za abonma TOREK. Petek, 17. maja, ob 16.30, za abonma PETEK in IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 A. Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 14. maja, ob 15.30, za abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN. Jutri, 15., in v četrtek, 16. maja, ob 20. uri: G. Tabori: MEIN KAMPE. Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Mala scena Peter Shaffer: EQUUS Danes, 14. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 17. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Sobota, 18. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tra 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Nedelja, 26. maja, ob 20. uri: J. Lorenci: ANTIGONA. Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 Vito Taufer: SILENCE Petek, 17. maja, ob 19.30, za IZVEN. Petek, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 Četrtek, 16. maja, ob 19.30: P. T. Afričan: EVNUH, za abonma red PREMIERSKI in IZVEN. PREMIERA. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Opera in balet S. S. Prokofjev: ROMEO IN JULIJA Četrtek, 16. maja, ob 19.30, za red TOREK, abonente in IZVEN. Ponedeljek, 20. maja, ob 18. uri: R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU, za abonente in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 19. maja, ob 11. uri: B. Gregorič-J. Sitar: PORCELANASTA MUCA, za otroke od petega leta naprej. Nedelja, 26. maja, ob 11. uri: Pavel Polak: SNEGULJČICA, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Danes, 14. maja, ob 10. uri: Z. Krilič: JAJCE. Gostovanje v Sežani. Jutri, 15. maja, ob 10. in 11.15: TEATRO MUF, MEXICO CITY: LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681. 222-701 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče Ljubljansko. Jutri, 15. maja, ob 20. uri, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Četrtek, 16. maja, ob 20. uri, za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO. Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. Sobota, 18. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Sobota, 18. maja, ob 10.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 Danes, 14. maja, ob 20. uri: SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST: G. Tabori: MEIN KAMPE. CANKARJEV DOM Gledališče Nedelja, 19. maja, ob 20. uri (gledališki abonma CD) in ponedeljek, 20., ob 16. in 20. uri: PICCOLO TEATRO Dl MILANO, PIERRE MARIVAUX: OTOK SUŽNJEV, komedija. Režija Giorgio Strehler. Predstava je v italijanskem jeziku, sočasni prevod v slovenščino. Glasba Sobota, 18. maja, ob 20. uri: ZLATI ABONMA: KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ST. MARTIN IN THE FIELDS. Vodja Kenneth Sillito. Program: W. A. Mozart, E. Elgar, K. Penderecki, J. Turina, B. Britten. Film UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Danes, 14. maja, ob 20. uri. (do četrtka, 16. maja) Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 14. maja, ob 20. uri: KEPONE. Rock punk metal koncert. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Liubliana Danes, 14. maja, ob 19.30: KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Jurij Hladnik, klarinet, ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal-Rus in Breda Sternbergar, flavta, ob klavirski spremljavi Dijane Tanovič. Program: Schumann, VVeber, Reine-cke, Marais, Martin. KULTURNI DOM NOVA GORICA GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Jurka Zoroja, flavta; Milko Bizjak, orgle. Četrtek, 16. maja, ob 20. uri. Cerkev na Kostanjevici. RAZSTAVE RAZSTAVIŠČE IDCO Igriška 5. Ljubljana Marija Jenko-Starič, Petra Varl-SimončiC, Zora Stančič in Almira Sadar: DEŽNI PLAŠČI. GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Rajko Bizjak: Fotografije Razstava bo na ogled do 21. maja. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951 Razstava bo na ogled do 16. junija. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere (do 17. maja). MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija. GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana Marko Jakše HEY, LET'S DANCE, AMIGO. Razstava bo na ogled do 2. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Vaško Lipovac Kolesarji Razstava bo na ogled do 26. maja. NOGOMET / SACCH1 IZBRAL IGRALCE ZA EP n Na letalu za Anglijo ni bilo prostora za Signorija in R. Baggia Sacchi odločno zagovarja svojo izbiro RIM - Arrigo Sacchi se ne boji nobene kritike. Med dvaindvajsetimi nogometaši, ki bodo junija branih italijanske barve na evropskem prvenstvu v Angliji, ni ne najboljših dveh strelcev dzavnega prvenstva Beppeja Signorija in Igorja Prottija, ne protagonista zadnjega »mundiala« v ZDA Roberta Baggia. Da bo tako, je bilo bolj ah manj znano že pred vCerajnjo uradno objavo seznama, le Signorijev nastop je bil pod vprašajem. V zadnjem hipu se je selektor odločil tudi za zamenjavo Benarriva s Torricellijem in Crippe s Fuserjem. Seznam potnikov za Anglijo je sledeč: vratarji Peruzzi, Bucci, Toldo; branilci Costacurta, Maldini, Apolloni, Ferrara, Carboni, Mussi, Torricelli; vezni igralci Albertini, Di Matteo, Donado-ni, Del Piero, Di Livio, Dino Baggio, Conte, Fuser; napadalci Zola, Chiesa, Ravanelh, Casiraghi. »Kdor me pozna, ve, da nisem ničesar prepustil naključju. Konec koncev sem izbral igralce, ki so na kvalifikacijah dosegli uvrstitev v sklepno fazo EP. Nekatere izbire so bile zame zelo boleče. Fuser je odigral odlično prvenstvo in igra v moštvu, ki se po miselnosti najbolj približuje reprezentanci. Signorija in Baggia zelo cenim, a sem raje izbral igralce, ki se med sabo najbolj dopolnjujejo. O Vialliju se je preveč govorilo, o Ravanelhju imam informacije, da naglo okreva. Upošteval sem tudi, kaj je pokazalo prvenstvo. Dokaz o tem je izbira Chiese. Padh smo v zelo zahtevno skupino, tvegamo veliko. Evropsko prvenstvo je enakovredno svetovnemu, Kluivert in Del Piero pa bi bila lahko osrednji zvezdi prvenstva,« je dejal Sacchi. Manj zadovoljen je bil Signori, ki je svojo izključitev utemeljil z lansko odločitvijo na svetovnem prvenstvu v ZDA, da se upre igranju v zvezni vrsti. Priprave na prvenstvo se bodo za »azzurre« pričele v soboto, 17. maja. Spored prijateljskih tekem: 29.5. v Cre-moni proti Belgiji; 1.6. v Budimpešti proti Madžarski. Odhod v Anglijo bo 5. junija. NAMIZNI TENIS / JUTRI POVRATNA POLFINALNA TEKMA Kras po desetih letih spet za naslov prvaka Srečanje bo ob 19. uri v dvorani v Zgoniku Po desetih letih se namiznoteniške igralke Krasa spet borijo za državni naslov. Po tretjem mestu v rednem delu so krasovke v prvi polfinalni tekmi v Brescii premagale drugouvrščeni Coccaglio s 6:4, jutri pa se bodo ob 19. uri v domači dvorani v Zgoniku spet pomerile z istim nasprotnikom. Za uvrstitev v finale je dovolj že neodločen izid 5:5, ali pa zmaga s kakršnim koli rezultatom. Tega so varovanke Sonje Milič Wang Xue Lan, Ana Bersan, Katja in Vanja Milič (vse na sliki od desne proti levi) nedvomno sposobne, pri čemer bo zelo pomembna tudi pomot; občinstva s tribun. KOŠARKA / ČETRTFINALE NBA KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE ZA NASLOV NOVICE Prvak zadnjih dveh sezon Houston Rockets že izločen Petič Teamsystem - Benetton Tekma bo danes v Bologni - Odloča tudi o nastopu v evroligi V NBA se četrtfinalni dvoboji hitro bližajo h koncu, saj razpleti potekajo presenetljivo enosmerno. Na Zahodu so prvaki zadnjih dveh sezon Houston Rockets že izpadli. So-nicsi so namreč zmagah tudi dvakrat v gosteh in s 4:0 napredovali v polfinale, kjer bodo po vsej verjetnosti obračunali z Utahom, ki proti boljšeuvrščenemu San Antoniu vodi že s 3:1. Na Vzhodu Orlando ne pozna ovir. Po gladkem 3:0 z Deboitom, so Magicsi že trikrat blokirali Atlanto. Z večjim naporom se polfinalu približuje Chicago, ki je v New Yorku najprej zgubil po podaljšku zatem pa tesno zmagal in sedaj vodi s 3:1. Kukoč zaradi poškodbeni igral. ZAHOD Houston (5) - Seattle (1) 107:114 (0:4 - H: Olajuvvon 26, Horry 20. S: Kemp 32, Payton 24, Schrempf 18) Utah (3) - San Antonio (2) 101:86 (3:1 - U: Morris 25, KMalone 22. SA: Elhot 22, Person 17) VZHOD New York (5) - Chicago (1) 91:94 (1:3 - NY: Evving 29, Oakley 17, D.Harper 15. C: Jordan 27 - 7:23 iz igre, R.Harper 18, Rodman 19 skokov) Atlanta (6) - Orlando (2) 96:100 (0:3 - A: Laettner 26, Blaylock 20. O: 0’Neal 24, A.Hardaway 21, Ho.Grant 20, N.Anderson 18) (VJ) Drugi finalist italijanskega košarkarskega prvenstva bo znan danes zvečer, ko se bosta v odločilni peti tekmi v Bologni pomerila Team-system in Benetton. Tak je tudi najbolj logičen razplet po štirih izenačenih polfinalnih srečanjih med tema nasprotnikoma. Zato tudi danes favorita ni, čeprav ima Teamsystem prednost domačega igrišča. Toda ekipa iz Tre-visa z Rusconijem na čelu je sposobna presenečenja, čeprav ima tudi Teamsystem svoje adute. To sta predvsem Saša Djordjevič in Carlton Myers, ki sta sama sposobna premagati vsakega nasprotnika. Današnje srečanje pa ima še dodatni pomen, saj bo zmagovalec skupaj z Bucklerjem in Stefanelom zastopal Italijo v evropski košarkarski ligi 96/97. Na četrti tekmi v Trevisu je Beneton z izvrstno igro v dragem polčasu strl odpor bolonjske ekipe, ki je nastopila brez poškodovanega Američana Orlanda VVoolridgea, kar se je precej poznalo. Na dragi strani pa je tudi Benetton od 16. minute igral brez Srba Željka Re- brače, ki se je porezal po roki. Rano so mu takoj zašili in le malo možnosti je, da bo danes igral. Dragi finalist je milanski Stefanel, ki je Ze po štirih srečanjih nekoliko presenetljivo izločil branilca državnega naslova Buckler iz Bologne. Finale za naslov se igra na tri zmage, Stefanel pa bo ne glede na to, kdo bo njegov nasprotnik, morebitno odločilno peto srečanje igral v gosteh. Benetton - Teamsystem 78:63 (37:34) BENETTON: Bonora 10, Gracis 3, Pittis 12, Ambrassa 1, Chiacig, Rebrača 11, Vianini 4, Pessina 2, VVilliams 21, Rusconi 14. TEAMSYSTEM: Djordjevič 21, Blasi 3, Pi-lutti, Ruggeri 2, Myers 19, Gay 9, Frosini 9, Barbieri, Damiao, Ferroni. PM: Benetton 21:29; Teamsystem 12:17; met za 3 točke: Benetton 5:12 (Bonora 2:3, Gracis 1:2, Pittis 1:3, Ambrassa 1:2, Williams 1:2); Teamsystem 7:23 (Djordjevič 3:7, Blasi 1:4, Pi-lutti 0:2, Ruggeri 0:1, Myers 3:8, Frosini 0:1). NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... NOGOMET V A ligi še negotovosti glede pokala UEFA V nedeljo se je končalo italijansko nogometno prvenstvo. Prvak in ekipe, ki so se preselile v B hgo, so bifi znani že prej, zato je zanimanje veljalo samo še ekipam, ki se borijo za pokal UEFA. Jasnega odgovora ni dalo niti zadnje kolo, da se bo vedelo, kdo bo sodeloval v pokalu UEFA, pa bo treba počakati tudi na povratno finalno srečanje v pokalu med Atalanto in Fiorentino (v četrtek) in na finale pokala prvakov 22. maja v Rimu med Juventusom in Ajaxom. V UEFA bodo sodelovale štiri italijanske ekipe. IZIDI 34. KROGA: Atalanta -Padova 3:0, Bari - Juventus 2:2, Caghari - Parma 2:0, Milan - Cre-monese 7:1, Napoli - Udinese 2:1, Piacenza - Fiorentina 0:1, Roma - Inter 1:0, Torino - Lazio 0:2, Vicenza - Sampdoria 2:2. KONČNI VRSTNI RED: Milan 73, Juventus 65, Lazio in Fiorentina 59, Roma in Parma 58, Inter 54, Sampdoria 52, Vicenza 49, Udinese, Cagliari in Napoli 41, Atalanta 39, Piacenza 37, Bari 32, Torino 29, Cremonese 27, Padova 24. B liga IZIDI 34. KOLA: Ancona -Chievo 0:0, Cesena - Bologna 2:3, Cosenza - Venezia 3:1, Genoa -Avellino 3:0, Luicchese - F. An-dria 1:1, Palermo - Reggina 1:0, Perugia - Salemitana 1:2, Pistoie-se - Foggia 2:3, Reggiana - Brescia 3:2, Verona - Pescara 3:0. VRSTNI RED: Verona 61, Reggiana 54, Bologna in Perugia 53, Salemitana 51, Lucchese 50, Palermo 48, Cosenza 47, Cesena 46, Genoa 44, Venezia in Pescara 43, F. Andria, Avellino in Foggia 41, Chievo 40, Brescia in Amcona 39, Reggina 35, Pistoiese 31. C2 liga: Treviso že v C1 ligi, remi Triestine s Pontedero Ker so Tržačani proti Pontede-ri igrali samo neodločeno, bodo morah v zadnjem kolu doma premagati Livorno, če nočejo tvegati, da prav na koncu izpadejo iz play offa za napredovanje v Cl ligo. IZIDI 33. KOLA: Baracca -Forh 1:0, Fano - Rimini 3:2, Fer-mana - Ponsacco 4:0. Livorno -Giorgione 2:0, Pontedera - Trie-stina 0:0, Sandona - Vis Pesaro 2:3, Temana - Cecina 1:1, Tolen-tino - Centese 2:1, Treviso - bnola 1:1. VRSTNI RED: Treviso 68, Livorno 64, Temana 54, Fermana in Triestina 53, Vis Pesaro 52, Rimini 46, Giorgione 45, Pontedera 42, Sandona in Forh 40, Baracca in Fano 39, Tolentino 38, Ponsacco 37, Imola 36, Cecina 22, Centese 11. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Livorno. Slovensko prvenstvo: Itn Gorica vse bližji prvemu naslovu Štiri kola pred koncem slovenskega državnega prvenstva ima HIT Gorica šest točk prednosti pred branilcem naslova SCT Olimpijo in je vsi bližji svojemu prvemu državnemu naslovu. IZIDI 32. KOLA: Maribor Branik - SCT Olimpija 2:1, Izola. Hit Gorica 0:2, Biostart Publikum -Mura 1:0, Beltinci - Rudar 1:0, Mag Korotan - Primorje 4:2. VRSTNI RED: Hit 61, SCT Olimpija 55, Mura 49, Maribor Branik 46, Biostart in Rudar 44, Beltinci 43, Primorje 42, mag Korotan 41, Izola 8. PRIHODNJE KOLO: Mura -Izola, Primorje - Biostart, SCT Olimpija - Mag, Rudar - Maribor Branik, Hit - Beltinci. Na VN Španije SreCna zmaga Doohana Michael Doohan je v nedeljo zmagal v razredu do 500 ccm na motociklistielni dirki za VN Španije v Jerezu, potem ko je dotelej vodilni Spanec Alex Criville padel v zadnjem krogu. IZIDI: 125 ccm: 1. H. Aoki (Jap, Honda), 2. Alzamora (Spa, Honda), 3. Ueda (Jap, Honda); vrstni red za SP: 1. Aoki 85, 2. Tokudome 73, Ueda 49; 250 ccm: 1. Biaggi (Ita, Aprilia), 2. Harada (Jap, Yamaha), 3. Wald-mann (Nem, Honda); za SP: 1. Biaggi 95, 2. Harada 65, 3. D’An-tin 46; 500 ccm: 1. Doohan (Avs, Honda), 2. Cadalora (Ita, Honda), 3. Okada (Jap, Honda); za SP: 1. Doohan 71, cadalora 55, 3. Barros 48. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 1X1 112 12X 22X1; DOBITKI: 13 (266 dobitnikov) 31.386.000 lir; 12 (7.632 dobitnikov) 1.090.900 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-4-8-10-16-22-25-29; DOBITKI: 8 (3 dobitniki) 1. 442.070.000 lir; 7 (1237 dobitnikov) 2.620.000 lir; 6 (49.026 dobitnikov) 65.500 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XX IX 11 XI 21 21, dodatna dirka: 13-6; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 570.494.000 lir); 12 (5 dobitnikov) 114.098.000 lir; 11 (184 dobitnikov) 3.100.000 lir; 10 (2723 dobitnikov) 209.000 lir. Odbojkarska Svetovna liga Nizozemska - Italija 1:3 (15:7,10:15,12:15,13:15) NIZOZEMSKA: Blange 9+5, Held 3+10, Zvverver 4+14, Van der Meulen 9+31, B. Van de Goor 4+19, Gortzen 3+14, Rodenburg 1+7, Posthuma 1+11, Grabert 2+6, Schuil; Latuhihin, M. Van de Goor. ITALIJA: Gardini 4+11, Bernardi 6+28, Meoni 2+1, Gravina 2+19, Bracci 10+16, Giani 4+31, Gal-li 7+9, Papi 1+4, Zorzi 1+7, Tofoli, Sartoretti; Bachi. Trajanje nizov: 31, 37, 44 in 54 minut; blok: Nizozemska 22, Italija 18; servis (točke/napake): Nizozemska 1/18, Italija 6/25. V drugem dvoboju prvega konca tedna v odbojkarski svetovni ligi za moške so »azzurri« po skoraj treh urah igre še v drugo premagali Nizozemce. Italijani so zmagali zaradi odlične kolektivne igre, poleg tega pa so lažje spreminjali ritem igre. Italijanski selektor Juho Velasco je tekmo začel brez podajalca Tofolija ter Papija in Gallija, namesto njih so priložnost dobih Meoni, Gravina in Bracci. Toda gostitelji so hibo prišli do vodstva z 11:2 in niz osvojili s 15:7. Nato so Giani, Bracci in Bernardi začeli luknjati nizozemski blok in »azzurri« so povedli z 8:3. Gostitelji so se sicer približali na 9:7, a niz je vseeno pripadel Italijanom. V betjem nizu so Velascovi varovanci že vodih s 5:1, a so se igralci benerja Joopa Alberde približali na 6:5. Namesto Gardinija je v igro vstopil Galli, ki je bil natančen v bloku in v obrambi. Po izenačenju na 11:11 so do zaključne žoge prej prišli Italijani, ki so prišli do vodstva z 2:1 v nizih. Četrti niz je bajal najdlje; po vodstvu »azzurrov« s 5:3 so Nizozemci o5tali brez Rodeburga, ki se je poškodoval, na njegovo mesto pa je vstopil Zvverver. Nizozemci so svojim nasprotnikom izničili kar devet zaključnih žog za zmago, nato pa je bila žoga Van der Meulena predolga in Italijani so zasluženo zmagali. Drugi izidi - skupina B: Bolgarija - Grčija 3:0 (6, 11,10); skupina A: Španija - Brazilija 3:2; skupina C: Rusija - Oajska 3:0 (8, 7, 9). (MAn) Na turnirju v Rimu Ivaniševič v drugi krog RIM - Hrvat Goran Ivaniševič, drugi nosilec teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom 2.2 milijona ameriških dolarjev v Rimu, je v prvem krogu premagal Britanca Grega Rusedskega s 7:6 (7:3) in 6:3. Uspešen je bil tudi 15. nosilec Američan Todd Martin, ki je ugnal Slovaka Karola Kučero s 6:1 in 6:3. Izida -1. krog: Goran Ivaniševič (Hrv, 2) - Greg Rusedski (VB) 7:6 (7:3), 6:3, Todd Martin (ZDA, 15) - Karol Kučera (Sik) 6:1, 6:3. V nedeljskem finalu je Conchita Martinez premagala presenetljivo Švicarko Martino Hingis s 6:2, 6:3 in četrtič zapored osvojila rimski turnir. Obvestilo SK DEVIN obvešča, da bo prva seja nobega odbora v sredo 15. maja na sedežu ob 20.45 v Cerovljah. KOŠARKA / PO ZADNJEM KOLU KONČNICE V B LIGI Drugo mesto predstavlja za Jadran TKB velik uspeh Vremčeva ekipa v končnici pokazala morda največ, a napredovanje peterke iz Bielle je kljub vsemu zasluženo Jadranovci so z zelo lepo košarkarsko predstavo in z zmago sklenili letošnje nastope v prvenstvu B lige ter osvojili končno drugo mesto na lestvici. To pa predstavlja nenadejan uspeh, Čeprav so bili naši košarkarji tik pred velikim podvigom, napredovanjem v višjo, BI ligo. Gledalci so po sobotnem zadnjem nastopu in zanesljivi zmagi nad močnim nasprotnikom nagradili jadra-novce z burnim in zasluženim aplavzom. Marsikdo pa je pri tem tudi pomislil: »Skoda za nesrečen poraz v Bielb, Cenebi...« In zares Skoda za tisti in tudi za poraz v Padovi, saj so jadranovci dokazali, da so bili povsem enakovredni (morda celo boljši) v končnici prvenstva od neposrednih tekmecev za napredovanje. To so tudi dokazati na sobotnem srečanju, ko so v vseh elementih nadigrali neposrednega konkurenta za drugo mesto, ekipo Rinaldija. Naše moštvo se je predvsem predstavilo kot homogena celota (čeprav je bilo videti, da so nekateri posamezniki izgubili nekdanjo svežino), ki je vselej našla protiorožje za nasprotnikove obrambe in predvsem je vsilila svoj tempo igre. Ko pa se je v skupinski igri nekaj zataknilo, sta tedaj z osebnimi akcijami poskrbela David Pregare (s trojkami) in Jan Budin (s prodori in zabijanji žo-be v koš), da sta popeljala svojo ekipo do zmage. Zares je škoda za poraz v Bielli s točko razlike po podaljšku, škoda je tudi za spodrsljaj v Padovi, toda Biella, ki je bila skozi vse regularno prvenstvo in nato tudi v konCnici v vodstvu, si je napredovanje zaslužila. Verjetno odločilna za napredovanje te ekipe v višjo ligo je bil drugi polčas končnice v Trstu, ko so Savio in ostati igrali sijajno. Našim fantom seveda nimamo kaj očitati: dati so vse od sebe in so častao zastopali našo košarko in naš šport tudi daleč izven naše dežele. Niso se predati niti po hu- KOŠARKA / C2 IN D LIGA Zanimanje le še za Bor Radensko in Cicibono Po dolgem Času so vsa naša košarkarska moštva zabeležila popoln uspeh. Medtem, ko imata zmagi Doma (brez Cor-sija, a s povratkom Jarca - Franco 25, Di Cecco 21, Campa-nello 20) nad Libertasom (Glavina 28) in Kontovela (kar 35 minut v zaostanku - Civardi 21, Gulič 14, B.Pertot 13, Kralj 12) proti tržaškemu Adiju (Sterle 39) zgolj prestižni pomen, sta uspeha Bora in Cicibone bistvenega pomena za usodo svetoivanskih peterk. Borovci so po borbeni in izenačeni tekmi odnesli celo kožo iz Starancana in s tem obdržali možnost, da se prav v zadnjem kolu rešijo izpada v D ligo. Belozeleni bodo morali zmagati v Gorici proti Arteju, obenem pa upati, da bo Udi-nese se tretjič zapored prepustil točki nasprotnikom, Čeprav je doma proti demotiviranemu Spitimbergu nesporen favorit. Za uspeh Bora (Grbec 21, M.SimoniC 15, Susani 15, Perčič 10) pohvalo zasluži celotna ekipa, posebne omembe vreden pa je nastop Michela Grbca, ki je spet dosegel vidnejši izkupiček točk, obenem pa je sekundo pred koncem pri stanju -2 zadel vse tri proste mete in s tem sprožil nepopisno veselje v taboru Radenske, ki je končno imela tudi kanček sreče v odločilnih trenutkih izenačene tekme. V borbi za prestop v D ligo je svoj položaj tokrat delno izboljšala Cicibona, ki se je z rekordno zmago (Tomšič 30, Pieri 22, Križmancic 14, Iz.Bajc 13) proti Senatorsu in istočasnemu porazu Goriziane v7 Gradezu znebila nevarnega konkurenta. Dve koti pred koncem imata Cicibona in Cus 4 točke prednosti pred ostalimi, vjiaslednjem kolu bo lažjo nalogo imel Helvetius doma s tržaškim Aclijem, Cus pa Čaka derbi z Interjem 1904. V zadnjem kolu bosta obe vodilni ekipi potovati v Gorico: tekma Goriziana - Cicibona bo ob 18. uri, Dom - Cus pa ob 20. uri. Bo takrat kdo že skakal od veselja, ali pa bo morda potrebna še dodatna tekma na nevtralnem igrišču? (VJ) Košarkarski izidi in lestvice C21iga IZIDI 29. KOLA: Arte - Virtus 84:82, Gradišča - Udinese 95:64, Barcolana - Spilimbergo 94:100. Manzano - Panauto 75: 95, Martignacco - SGT 92:83, Pom - Ardita 75:95, Porcia - Pagnac-co 84:56, Staranzano - Bor Radenska 80:81. VRSTNI RED: Martignacco 52. Gradišča in Pom 42, Ardita 38, Porcia 34, Pagnacco 32, Spilimbergo 28, SGT in Intermuggia 26, Barcolana in Staranzano 24, Udinese 20, Bor Radenska 18, Arte 12, Virtus 6. PRIHODNJE KOLO: Arte - Bor Radenska. Udinese - Spitim-bergo. D liga IZIDI 28. KOLA: Cus - Laigo Lsonzo 68:61, Acli Fanin - Kantove! 69:77, Santos - hiter 1904 77:68, Cicibona Helvetius - Sena-tors 115:76, Dom Agorest - libertas 104:93, Grado - Goriziana 76:72, Acli Ronchi - Lega Nazionale 62:66, Scoglietto - Momo Gid 70:87. VRSTNI RED: Cidbana Helvetius in Cus 44, Goriziana in Santos 40, Grado 38, Adi Ronchi 34, hiter in Dom Agorest 30, Kontovel 28, Momo Gid 24, Largo lsonzo in L. Nazionale 20, Libertas 18, Acli Fanin 16, Senators 12, Scoglietto 10. PRIHODNJE KOLO: Cicibona - Acli Fanin, Santos - Dom Agorest, Kontovel - Lega Nazionale. V Bielli so vsa srca bila za Jadran Pred sobotno tekmo v Bielb so verjetno slutili, da s Cedajskim Gestecom ne bo tako lahko, kot je bilo pričakovati. In res se je zgodilo, da so Cedajci držati v šahu ekipo iz BieUe ter stalno vodili (tudi 22 točk). Ko so domači navijači, ki so do zadnjega kotička napolniti dvorano, in sama ekipa uvideti, da verjetno ne bo pomoči, so iskati ... pomoč v 750 km odaljene-mu Trstu, kjer je Jadran igral proti Rinaldiju. Iznajdljivi trener mladinskih ekip Bielle Massimo Raseni je nemudoma telefoniral staršem domov v Trst, naj po radiu Opčine poslušajo neposredni prenos Jadranove tekme. Rasenovi so položiti telefonsko slušalko ob radijski aparat in tako je lahko Massimo po mikrofonu neposredno seznanjal nabito polno dvorano, kaj se dogaja na Jadranovi tekmi. Biellini navijači so tako izključno slediti razpletom v Trstu, veseliti so se vsakega Jadranovega kosa in ko se je nekaj minut pred koncem Rinaldi nevarno približal jadranovcem, je v Bielli zavladala popolna tišina. Ko je Pregare zadel za tri, Budin zabil žogo v kos in si je Jadran spet priigral zanesljivo prednost, je dvorana v Bielli vzkipela in zapela burno navijati: »Jadran, Jadran!« dem domačem spodrsljaju z Biello. Vztrajati so do konca in naposled osvojiti odlično drugo mesto, ki jim celo nudi možnost, v primeru odstopa kake ekipe v višji ligi, da bi se znašli v prihodnji sezoni v Bi ligi. Ce na kratko ocenimo igro jadranovcev v konCnici prvenstva, je na dlani, da so v tem delu izstopali predvsem štiri igralci: David Pregare, Boris Vitez, Jan Budin in Christian Arena, ki je v konCnici igral kot prerojen. V tem delu je bil najboljši strelec Vitez s 190 točkami (Budin 180, Pregare 172, Arena 77). Budin je imel 25 asistenc, 4 več od »specialista« Oberdana. Pregare je bil »neusmiljen« pri izvajanju trojk (25:45). največ skokov je sicer imel visoki Calavita (77), dosti nižji Budin pa jih je imel kar 58. To so sicer le goli statistični podatki, za uspešno konCnico in vse prvenstvo pa imajo zasluge prav vsi jadranovci, s trenerjem Vremcem na Čelu, kajti ne smemo pozabiti, da je bil začetni cilj Jadranovega vodstva obstanek v ligi. Z novembrskim prestopom v Jadranove vrste Jana Budina se je kakovostna raven moštva znatno dvignila, nihče pa ni mislil, da bi se lahko moštvo do zadnjega borilo celo za napredovanje. Veliki met Jadranu za las ni uspel, toda treba je tudi objektivno priznati, da si je Biella prestop v višjo ligo zaslužila, Čeprav je v zadnjem delu močno popustila. Že zaradi dejstva, da je naša združena ekipa na lestvici prehitela moštvi, kot sta Rinaldi iz Padove in Gesteco iz Čedada, ki imata predvsem neizmerno vec finančnih sredstev, je Jadranova uvrstitev vsekakor velik uspeh. Branko Lakovič ROLKE / 20 DRUŠTEV IZ 3 DRŽAV NA TEKMI GRAND PRIX Najuspešnejše slovenske ekipe Izkazala se je tudi ekipa organizatorja ŠD Mladine z 2. mestom med društvi Kljub neprijaznemu vremenu so marljivi organizatorji Športnega društva Mladina uspešno spraviti pod streho 1. letošnjo preizkušnjo za rolkarski Grand Prix. Na razgibani in tehnično zahtevni krožni progi se je v vseh starostnih kategorijah pomerilo nad 170 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Posebno slovenska in hrvaška društva, v njih je bilo precej smučarskih tekačev, so pokazala dobro pripravljenost, v tej konkurenci pa so se dobro odrezati tudi domači tekmovalci, la so dokazati, da so za letošnjo sezono dobro pripravljeni. V ekipni konkurenci so osvojili drugo mesto, za premočno ljubljansko Olimpijo, med posamičnimi dosežki Mladininih rolkarjev pa velja omeniti absolutno najboljši čas Guida Masiera iz Verone, ki pa tekmuje za društvo iz Križa, v kategoriji ma-ster 1. Od ostalih zasluzi posebno pohvalo tudi Lo-renzo Schirra, ki je bil med dečki izvrsten tretji. Precej smole pa je imel David Bogateč. Takoj po startu ga je v gneči eden od konkurentov nehote udaril s palico po komolcu, tako da je zaradi hudih bolečin v prvem krogu precej zaostal, v nadaljevanju pa se je z zelo dobrim tekom prebil precej bolj naprej in na koncu osvojil želo dobro četrto mesto. Enako uvrstitev je med kadetinjami dosegla tudi Mateja Bogateč. Kot je že v navadi, se je mednarodno tekmovanje zaključilo z nagrajevanjem in družabnostjo za vse udeležence v Domu Alberta Sirka. REZULTATI Začetnice: 1. Mateja Mole (TSK Vrhnika) 6:38, 829; 5. Mateja Paulina (Mladina) 7:21, 353. Začetniki: Anže Bočko (Olimpija LJ) 5:59, 178; 3. Lorenzo Schirra (Mladina) 6:03, 293; 5. Alexan-der Tretiach (Mladina) 6:18, 243; 8. Eros Sullini (Mladina) 6:21, 570; 11. Matija Sirk (Mladina) 6:28, 851; 12. Ivo KoSuta (Mladina) 6:32,903. Kadetinje: 1. Renata Podviz (Olimpija) 10:27, 859; 4. Mateja Bogateč (Mladina) 11:25,643. Kadeti: 1. Gašper Tomažin (Otimpija LJ) 9:26, 797; Marco Cecotti (Mla-dina) 12:51,497. Najmlajše: 1. Barbara Mikulinič (TSK Rijeka) 7:43, 684; 2. Veronika Bogateč (Mladina) 9:32, 598; 3. Ana KoSuta (Mladina) 10:07,827. NajmlajSi: 1. Luka Piskat (TSK Termit Ihan) 6:25. 495: 5. Marko Sedmak (Mladina) 9:22,939. Naraščajniki: 1. Simone Buziol (Montebelluna) 16.24, 770:15. Jara KoSuta (Mladina) 18:55, 371; 16. Mitja Tretjak (Mladina) 19:08,052:18. TiborDras-sich (Mladina) 20:52, 424; 19. Ivo Lachi (Mladina) 21:14, 302. Člani: 1. Maurizio Pon-ti (SC Lissone) 29:26, 261; 3. Gianni Rupil (Mladina) 29:27, 327; 11. Erik Tence (Mladina) 21:49, 198; 15. Denis luri (Mladina) 34:30,036. Mladinci: 1. Matjaž Batič (TSK Vrhnika) 31:33, 402; 4. David Bogateč (Mladina) 33:18, 651: 7. Aljoša Paulina (Mladina) 34:56, 555. Master ženske: 1. Carla Galiussi (Mladina) 27:46, 377. Master 1 moški: 1. Gui-do Masiero (Mladina) 29:26, 166; 4. Walter Te-desco (Mladina) 32:52, 702; 6. Renato Grattoni (Mladina) 34:28, 934; 7. Giacomo Petozzi (Mladina) 34:29, 626; 13. Gio-vanni Di Maria (Mladina) 38:48,054. Master 2 moški: 1. Bo-nifacio Cadamuro (SC Pettinelli) 32:53, 336; 2. Remigio Pinzani (Mladina) 33:49, 159; 5. Enzo Cossero (Mladina) 34:30, 378. Društveni vrstni red: 1. Otimpija LJ 1145; 2. Mladina 840; 3. TSK Vrhnika 510; 4. TSK Rijeka 466; 5. Montebelluna 276. itd. NOGOMET / NASE AMATERSKE EKIPE ČAKA ŽE NEKAJ VAZNIH NASTOPOV h Primorje in Breg začela s pravo nogo Važni zmagi obeh v gosteh - Remi Zarje s Porcio - Kras izgubil s Torrejem DODATNE TEKME VI. AL Roveredo - Primorje 0:1 (0:1) Strelec Crevatin v 40. minuti PRIMORJE: Babich, Leghissa, Guštin, Škabar, Mislej, Stoka, Au-ber, Sardoč, Miclaucich, Crevatin, Pescatori (od 75. min. Zucchi) Prva dodatna tekma za določitev najboljše tretjeuvršCene ekipe v 1. AL se je zaključila na najboljši način za Primorje. RdeCe-rumeni so namreC proti Roveredu odigrali eno boljših tekem v gosteh in zasluženo zmagali. Na razmočenem a kljub temu odličnem igrišču sta ekipi zaigrati zelo borbeno. ProseCani so takoj prevzeti pobudo in v 15. min. je Pescatori zapravil lepo priložnost. Premoč so kronali v 40. minuti, ko je Crevatin v kazenskem prostoru preigral branilca in z diagonalnim strelom neobranljivo zatresel mrežo. V drugem polčasu je bila igra skoraj groba. Domačini so poskusiti izenačiti, najboljšo priložnost pa se je spet ponudila gostom, ko je branilec na sami črti odbil strel Miclaucicha. Proti koncu je sodnik izključil Se Auberja in igralca Rovereda, kar pa ni vec vplivalo na razvoj tekme. (S.M.) TEKME ZA NAPREDOVANJE V 2. AL Savognese - Breg 0:1 (0:1) STRELEC: Vuk v 40. min. BREG: Cecchini, Paoletti, Maiorano, Laurica, Olenik (od 54’ Camassa), Sancin (od 68' Cher-maz), Švab, Buzzi, Paoli, Vuk, Naleti V zelo borbenem a korektnem srečanju so Brežani uspeti odnesti dragoceno zmago in so tako na najboljši način pričeli dodatna srečanja za napredovanje v 2. amatersko ligo. Zmaga ni bila lahka. Teren je bil zelo razmočen in domačini so biti fizično dobro pripravljeni. V prvem polčasu je bila igra izenačena, obe ekipi sta imeti nekaj priložnosti. Zmagoviti zadetek pa je padel 5 minut pred odmorom, ko je Vuk s kakih 5 metrov žogo potisnil v mrežo. V nadaljevanju sta si bili ekipi enakovredni. Dve minuti pred koncem pa je sodnik videl (morda edini na igrišču in tribunah) dotik branilca Brega z roko in dosodil 11-metrovko. Na srečo pa je Cecchini strel ubranil in tako je zmaga odpotovala v dolinsko občino. Breg bo že jutri ob 18. uri v Dolini igral proti ekipi Maniagolibe-ro. (E.B.) DEŽELNI SUPERPOKAL Zarja - Porcia 1:1 (1:1) STRELEC: Altarac v 37. minuti ZARJA: Cocevari, Grgič (od 60. min. Sabini), Ferluga, Štrukelj, Kalc, Dussoni, Titonel (od 68. min. Lorenzi), Sclaunich, Ravati-co, Altarac, Prisco. V deževnem vremenu in na razmočenem igrišču sta se v srečanju za deželni pokal v Bazovici pomerili Zarja (na stiki posnetek s tekme) in Porcia, ki je osvojila letošnji italijanski pokal v naši deželi, sicer pa igra v promocijski ligi, v kateri je osvojila solidno 6. mesto. V prvem polčasu smo biti priča lepi igri predvsem po zaslugi hitrih gostov, ki so v nekaj primerih spraviti v težavo Zarjino obrambo, vendar tudi Zarja ni igrala slabo in si je ustvarila, dve lepi priložnosti. V 14. minuti pa so gostje povedli z le- pim diagonalnim strelom, ki ga Cocevari ni mogel ubraniti. Po golu so zarjani reagirati in v 37. izenačili z golom Altarca, ki je z močnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Drugi polčas pa je bil popolnoma v znamenju Zarje, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo, poleg tega pa še sodnik ni dododil dveh očitnih enajstmetrtovk za domače nogometaše. (M.Z.) TEKME ZA PRVAKA 3. AL Torre - Kras 1:0 (0:0) KRAS: Rebez, Berljavac, Surez, Al. Majcen, Vatta, Norbedo, Suc, Chies, Vodopivec, Macor, An. Majcen. Na prvi tekmi (v hudem nalivu) za določitev deželnega prvaka 3. kategorije je Kras tesno izgubil v gosteh proti Torreju. 2e v 4. min. je Krasovo moštvo ostalo z desetimi igralci, ker je bil izključen Surez, takoj za tem pa je sodnik izključil Se trenerja Ma-corja. Proti koncu srečanja pa je Kras igral le z devetimi igralci, ker je sodnik poslal v slačilnico tudi Vatto. Tudi s tako okrjneno postavo pa se je Kresova ekipa enakovredno upirala domačinom do 40. minute, ko je Torre dosegel zmagoviti gol z Macuglio. ODBOJKA / UNDER 14 Sloga in Olympia Koroprint na tretjem mestu Oba turnirja je označevala visoka raven konkurence Konec tedna sta bila v Sovodnjah in Maniagu deželna finala za odbojkarje in odbojkarice do 14. leta starosti. Sovodnje Goriške barve je branila 01ympia Koroprint, ki žal ni povsem izpolnila pričakovanj. Zaradi boljše razlike v točkah je bila na končni lestvici boljša samo od videmskega VBU, Čeprav je izgubila vse tekme. Deželni prvak je zasluženo postal tržaški Nuova Palla-volo, ki je pokazal najboljši kolektiv in zvrhano mero borbenosti. Goričani mu po tehnični plati (in tudi glede posameznikov) niso zaostajali in so ga v medpok-rajinski fazi tudi že prema-gdi, toda na tem deželnem finalu so zaigrali pod svojimi sposobnostmi, na dan je prišla neuigranost, a tudi premajhna želja po uspehu. Po borbenosti sta tako zadovoljila edino Andrea De luri in Filip Hlede. 01ympia Koroprint -VBU Videm 1:2 (12:15, 15:12,5:15) OLVMPIA: Messina 3+6, Hlede 0+0, Faganel 2+11, Orel 1+3, Miklus 4+6, De luri 1+0. 01ympia Koroprint -Cordenans 1:2 (8:15, 16:14, 2:15) OLVMPIA: Messina 2+6, Hlede 0+0, Faganel 2+7. Miklus 2+7, De luri, Pintar. Ostali izidi: NPT - VBU 3:0, NPT - Cordenons 3:0, Cordenons - VBU 3:0. Končni vrstni red: NPT 9, Cordenons 5, 01ympia Koroprint in VBU Videm 2. Maniago Tržaško pokrajino je zastopala Sloga. Takoj moramo poudariti, da je bila glavna značilnost teh finalnih bojev visoka tehnična raven igre, ki so jo ekipe predvajale. Končna lestvica, ki je izšla iz tekmovanja, je tudi objektivna in je pravi pokazatelj razmerja sil. Ro-veredana in Cervignano sta bila boljša nasprotnika in sta po tehničnem znanju prekašala tržaškega in ganskega predstavnika. Razlika pa ni bila tako velika kot daje misliti rezultat, saj sta poraza - tako Sloge kot Farre s 3:0 - prehuda kazen glede na to, kar sta ekipi pokazali. Za glavnega favorita te zaključne faze je veljal Cervignano, torej društvo, ki se že nekaj let načrtno ukvarja samo z mladinsko dejavnostjo. Vendar mu je račune že v uvodni tekmi prekrižala Re-veredana, ki je zmagala s tesnim 2:1, s tem pa si v bistvu že v soboto zagotovila deželni naslov. Sloga je že z uvrstitvjo na ta sklepni del opravila pravi podvig, saj. pred začetkom prevenstva ekipa nikakor ni spadala med favorite. V nedeljo so slogašice zaigrale nekoliko manj prodorno kot v soboto. Na dan je prišla vsa njihova utrujenost, ki pa je bila bolj psihološke kot fizične narave. Vsekakor predstavlja osvojeno tretje mesto v deželi res velik uspeh, ki je toliko pomembnejši, ce pomislimo, da so kar štiri igralke iz standarne postave za leto mlajše in bodo torej v narascajniškem prvenstvu nastopile tudi v prihodnji sezoni. Izidi: Roveredana - Cervignano 2:1, Sloga - Farra 3:0 (15:9,15:9,15:13), Roveredana - Farra 3:0, Cervignano - Sloga 3:0 (15:11, 15:2, 15:9), Farra - Cervignano 0:3, Roveredana - Sloga 3:0 (15:7,15:7,15:7). KanCni vrstni red: Rove-' redana 8, Cervignano 7, Sloga 3, Farra 0. Sloga: Alessandra in Jana Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Sosič, Sos-si, Udovič, Žagar. (Inka) ODBOJKA / PO SOBOTNEM KOLU V zadnjem kolu morajo igralke Koimpeza nujno priti do točk Soča Sobema pa je že brez skrbi Slogašica Barbara Gregori v napadu (Foto Balbi/KROMA) Jeza, jokanje, občutek nemoči. Po tekmi z Batta-glinom ozračje v Sloginem taboru res ni bilo najboljše in tudi ni moglo biti. Ekipa, ki je bila skoraj ves prvi del na vrhu lestvice ženske Cl lige in ni nikdar zdrknila pod Četrtim mestom, se je namreč po porazu z vodilnimi VeronCankami znašla pred nevarnostjo, da si zapravi ves svoj težko nabrani kapital. K sreči je popoldanski zbeganosti sledila večerna spodbudna vest iz Cordenonsa: Cavazzale je izgubil! »Zajel jih je strah. Proti Cordenonsu ni Cavazzale niti približno igral tako dobro kot teden prej proti nam,« je povedal trener slo-gasic Branko Sain, ki se je takoj po porazu na Opčinah odpravil v Furlanijo na ogled tekme edinega neposrednega tekmeca za direktno napredovanje v višjo figo. Tako torej, slogašice o svoji usodi se naprej odločajo same, ker imajo na lestvici še vedno dve točki prednosti. Nujno pa je potrebno (zaradi slabega količnika v nizih), da zmagajo na zadnji tekmi v soboto. A prav v tem grmu tiči zajec: v soboto jih namreč na »1. maju« Čaka derbi z borovka-mi. To zanje prav gotovo ne bo lahka tekma: ker je paC derbi, ker si poraza ne smejo privoščiti in ker se bodo pomerile z ekipo, ki z mislimi še ni na počitnicah in je v dobri formi. Obstaja Se varianta, da Cavazzale v zadnjem kolu spet izgubi, a se na to možnost ne gre preveč naslanjati, ker bo doma igral proti povprečnemu Kennedyju. Enako število točk kot Cavazzale ima zdaj tudi Cordenons, ki pa ima toliko slabši količnik v setih, da Koimpexa ne more prehiteti tudi, Ce ga po šte- vilu točk dohiti na lestvici. Vseh skrbi so se rešili pri SoCi Sobema, ki so se ji v soboto izšli vsi raCuni in bo na koncu najmanj šesta, kar pomeni, da bo igrala na kvalifikacijah za B2 ligo. Premagala je Vivil, Ponte nella Alpi je izgubil v Tre-visu, v direktnem spopadu pa je Fosso s 3:2 premagal tržaški Pallavolo, ki je že vodil 2:1 v setih (in 10:4 v Četrtem), a na koncu ostal praznih rok in je praktično izločen iz boja za play off (Fosso v zadnjem kolu proti zadnjemu na lestvici Le-gnagu ne more izgubiti). Pallavolo Trieste bo sobotni nasprotnik Koimpexa, ki kljub doseženemu napredovanju še vedno igra s polno paro, kot je pokazala sobotna gladka zmaga proti ekipi Nova Gens. Sgubin in ostali se bodo zagotovo skušali Tržačanom oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva. S polno paro igra tudi Imsa, ki pa se bo morala na koncu sprijazniti z nehvaležnim petim mestom. Za Četrtega bi se moral zgoditi pravi Čudež. Imsa bi morala zmagati v Sedicu s 3:0, San Miguel pa z enakim rezultatom izgubiti v Pordenonu. Teorija torej Goričanom še daje nekaj možnosti. Kar se naših ekip tiče je vroCe samo še v konCnici ženske D lige, kjer vlada izjemna izenačenost. Vsa štiri moštva (napredujeta dve) imajo na lestvici dve točki, po gladki zmagi proti pordenonskemu Sattecu pa je začasno vodstvo prevzel Val Zadružna banka, ki bo v prihodnjem, tretjem kolu igral doma proti Gonarsu. ODBOJKA / IZIDI iN LESTVICE Moška B2 liga IZIDI 25. KOLA: Imsa - Lervo 3:0 (Is-.s, 15:10,15:6), Sassuolo - Pordenone 3:0 (15:5,15:0,15:13), Car-pi - Sedico 0:3 (3:15, 9:15, 9:15), Bussolengo - Marconi 3:1 (13:15,15:2,15:7,15:11), San Miguel - CUS Modena 3:1 (15:5, 13:15, 15:4, 15:11), Cavriago - Asola 0:3 (6:15, 10:15, 11:15), Concesio - Isola 3:0 (15:8,15:7,15:12) VRSTNI RED: Sassuolo 46, Bussolengo 42, Sedico 36, San Miguel 32 (razlika v setih 58:42), Imsa 30 (54:43), Marconi 26, Concesio in Cavriago 24, Asola in Isola 22, Volley Pordenone 18, Cus Modena 16, Carpi 8, Cervo 4. PRIHODNJE KOLO: Sedico - Imsa, Volley Pordenone -San Miguel Moška Cl liga IZIDI 25. KOLA: S. Giustina - Mogliano 3:1 (15:4, 15:12, 8:15, 15:7), Laguna Light - Ponte n. Alpi 3:0 (15:12, 15:9, 15:5), Soča Sobema - Vivil 3:0 (15:0,15:13,15:8), Koimpex -Nova Gens 3:0 (15:3, 15:12, 15:9), Flebus - Fincantieri 2:3 (16:14, 15:12, 9:15, 0:15, 12:15), Fosso - Pallavolo TS 3:2 (15:13, 4:15, 14:16, 15:13, 15:11), Cessalto - Legnago 3:0 (15:11,15:6,15:9). VRSTNI RED: Mogliano 44, Laguna Light, Koimpex in S. Giustina 38, SoCa Sobema 28, Fosso 26, Pallavolo TS, Cessalto in Ponte n. Alpi 24, Fincantieri 22, Nova Gens 18, Vivil 14, Flebus 10, Legnago 2. PRIHODNJE KOLO: Mogliano - SoCa Sobema, Pallavolo TS - Koimpex. Ženska Cl liga IZIDI 25. KOLA: Fontane - Gemona 0:3 (13:15, 8:15, 13:15), Kennedy - Conegliano 1:3 (6:15, 5:15, 16:14, 14:16), Dolo - Porcia 3:1 (16:14, 9:15,15:0,15:7), Koimpex - Battagli-no 0:3 (3:15, 10:15, 8:15), Cordenons - Cavazzale 3:1 (16:14, 15:6, 12:15,15:4), Codogne - Bor Mercantile 2:3 (9:15, 13:15, 15:13,15:9,12:15), Volley 93 - BMeters 3:0 (15:1,15:4,15:13). VRSTNI RED: Battaglino 44, Conegliano 38, Porcia 36, Koimpex 34, Cavazzale in Cordenons 32, Codogne 26, Bor Mercantile 22, BMeters 20, Dolo in Volley 93 18, Gemona in Kennedy 14, Fontane 2. PRIHODNJE KOLO. Bor Mercantile - Koimpex, Cavazzale - Kennedy. Moška C2 liga IZIDI 25. KOLA: Grado - 01ympia Cdr 0:3 (12:15, 6:15, 13:15), VBU - Maniago 3:0 (15:4,15:9,15:7), Rojalese - Preve-nire 2:3 (15:13, 10:15, 12:15, 15:13, 13:15), Prata - Itely 2:3 (15:13, 8:15, 12:15, 15:9, 13:15), Torriana - Mossa 1:3 (6:15, 15:10, 8:15, 6:15), Buia - Bor Fortrade 3:1 (14:16, 15:9, 15:8, 15:7), Eltor - Porcia 3:0 (15:11,15:5,15:10). VRSTNI RED: Eltor 46, Buia in Porcia 38, Prevenire 32, VBU in 01ympia Cdr 28, Rojalese in itely 26, Bor Fortrade in Grado 22, Mossa in Torriana 16, Prata 8, Maniago 4. PRIHODNJE KOLO: 01ympia - Rojalese, Bor Fortrade -Prata. Ženska C2 liga IZIDI 25. KOLA: Cus Udine - Danone 2:3 (15:13, 11:15, 15:6, 8:15, 12:15), 01ympia K2 Šport - Del Doge 3:0 (15:13, 15:8,15:4), Maitignacco - Torriana 3:2 (8:15,15:4,15:2,12:15, 15:13), Asfjr - Farra 3:1, Vivil - Mercato di Selz 3:0 (15:13, 15:8,16:14), Tarcento - Dragon Pub 3:2, Sokol - Fiume Venelo 3:1 (10:15,15:10,15:5,15:9). VRSTNI RED: Martignacco 44, Torriana 42, Vivil 34, 01ympia K2 Šport 32, Tarcento 30, Del Doge 28, Fiume Venelo 26, Sokol, Mercato di Selz in Farra 22, Dragon Pub 16, Asfjr 14, Danone 10, Cus Udine 8. PRIHODNJE KOLO: Farra - Sokol, Mercato di Selz - 01ym-pia K2 Šport. Play off v ženski D ligi IZIDA 2. KOLA: Val Zadružna banka - Sattec 3:0 (15:8, 15:5,15:8), Gonars - Boem&Paretti 3:1 (15:9, 7:15,15:8,17:15). VRSTNI RED: Val zadružna banka (razlika v setih 5:3), Gonars (5:4), Boem&Paretti (4:5) in Sattec (3:5) 2. PRIHODNJE KOLO: Val Zadnižna banka - Gonars. ROKOMET / ZADNJE KOLO ZENSKE B LIGE IN MOŠKE C LIGE JADRANJE /DRŽAVNA REGATA LASERJEV Druga zmaga deklet, fantje so se razigrali v 2. polčasu Kras - Verona 23:10 (10:5) KRAS: Calzi, Jagodic 5, Bizjak N. 2, Milkovič 3, Kermec V. 4, Kermec T. 1, Ferluga V., Ferluga D. 7, Bizjak A., Stegelj, Čufar, Rudolf 1. Krasove rokometašice so v soboto na najboljši način končale prvenstvo B lige. Tekma je odločala o končnem sedmem mestu, saj je bila Verona pred tekmo brez točk, krasovke pa so jih imele dve iz neposrednega dvoboja v prvem delu. Ker, kot kaže, ne bo nobena ekipa izpadla, je šlo predvsem za stvar ponosa. Naša dekleta so se kljub temu za srečanje pripravile res intenzivno, saj so trenirala vsak dan in odigrale še dve prijateljski tekmi z novo ustanovljeno ekipo Klasovih mladincev in pa s predstavnicami iz Ilirske Bistrice. Kvalitetna vadba je prav gotovo pripomogla k uigranosti celotne ekipe, vrh tega pa je trener Božeglav lahko tokrat razpolagal tudi z velikim številom menjav. Začetek je bil na obeh straneh neroden, saj nikomur ni uspelo doseči zadetka. Sele v deseti minuti prvega polčasa so se domačinke prebudile, prevzele vajeti igre v roke in dosegle solidno prednost predvsem z uspešnimi zaključki krila Vere Kermec.V drugem delu igre so se lahko domačinke res razigrale in pokazale nekaj atraktivnih akcij, kakršnih še nismo videli. Tudi tokrat se je dobro odrezala kapetanka in vratarka Klara Calzi, a izkazale so se tudi rezerve. Prvenstvo je bilo za našo ekipo res zahtevno, saj so šele lani igrale v C ligi. V naslednji sezoni bi se morala naša ekipa okrepiti s kako izkušeno igralko, ki bi tako povečala kvaliteto igre. Možnost pa so res omejene in stroški previsoki. Letos se bodo naša dekleta udeležila se 2. pokala Kras, turnirja v Izoli in najbrž mednarodnega turnirja v Barceloni, ki bo julija. (Vesna) Team TS - Kras Trimac 15:26 (9:11) Rossi, Vremec 5, Costanzo 1, Raseni 1, Bogateč, Milic 4, Pertot 1, Cebulec 9, Nait 5. V letošnji zadnji prvenstveni tekmi so Krasovi rokometaši dosegli zadnji par točk, tako da so za najlepši način zaključili prvenstvo, ki je vsekakor bilo za Krasov tabor veliko razočaranje Ze od prve minute je bilo jasno, da bo tekma proti skormne-mu tržaškemu Teamu le dober trening, saj je Krasova sedmerica že v peti minuti vodila s petimi zadetki razlike. Nepropustna obramba Rossija ter natančni streli Cebulca in Naita iz zunanjih pozicij so pokopali vse nasprotnikove upe. Samo v zadnjem delu prvega polčasa so Teamva upanja spet oživela, ko so zaradi nekaterih Krasovih obrambnih napak domačini zmanjšali zaostanek. Po pričakovanju pa je trener Mahnič na začetku drugega polčasa ponovno vzpostavil red v svojih vrstah ter tako omogočil, da so se Krasovi fantje dobesedno razigrali. (Iztok) Slabo vreme izdalo prireditelje in tekmovalce Od Čupe najboljši Bužan - Tudi regata optimistov V soboto ter nedeljo je Jacht Club Adriaco organiziral državno regato v kategoriji laser. Regate se je udeležilo 87 posadk iz cele Italije, 50 v kategoriji sandard (starejši) ter 37 v kategoriji radia) (mlajši). V soboto je močna tržaška burja s sunki preko 14 metrov na sekundo onemogočila organizatorju izvesti vsakršno preizkušnjo. V nedeljo se je sicer burja pomirila, zamenjal pa jo je dež, nestalen veter ter veliko nezadovoljstva. Vsekakor je tekmovalcem uspelo v teh neprijetnih okoliščinah izvesti dve »deževni preizkušnji«. Med našimi tekmovalci se je v kategoriji standard v absolutni lestvici najbolje izkazal Mitja Bužan (Cupa) na 23. mestu, na 29. stopnički mu je sledil Aleš Omari, ki je sicer zasedel tudi solidno 9. mesto druge preizkušnje, a je bil zaradi predčasnega Starta v prvi točkovno kaznovan. Danjel Toscano (Cupa) je pristal na 45. mestu. V kategoriji radial se je najbolje odrezal Kristjan Kovačič, ki je pristal na končnem 28. mestu. Kot kaže torej se je usoda poigravala tudi z drugo izvedbo tržaške regate laser na Tržaškem. Lani je Čupo doletelo brezvetrje, Adriaco pa letos slabo vreme. Na drugem obrežju tržaškega zaliva in sicer v Tržiču se je v nedeljo istočasno odvijala prva conska regata za optimiste. Slabo vreme tokrat ni prineslo sreče niti mladi Johani Križnic (Cupa), ki je sicer dosegla 3. mesto v ženski konkurenci, a šele 14. v skupni lestvici ter seveda - glede na nedeljsko zmago v Riminiju - ni prinesla velikega zadovoljstva. Na 21. mestu se je uvrstil Erik Masten (Cupa), 28. mesto je zasedel Devan Cecchi (Sirena), 33. stopničko Lara Prašelj (Sirena), Barbara Piculin (Cupa) pa je pristala na 43. mestu. Naslednji teden je jadralski vikend slovensko obarvan, saj bo v Sesljanu JK Cupa organiziral prvo consko selekcijo »Prvo jadro«, veljavno tudi za consko prvenstvo. V Barkovljah pa bo Sirena organizirala pokal Sirena Evropa, veljavno za tretjo selekcijo ter consko prvenstvo v razredu laser. Vsi ljubitelji tega športa so tkao vabljeni na slovenski jadralni vikend. (Domeniš) ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 14. maja 1996 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: V kritičnih trenutkih se boste zazrli vase in si priznali dejstva, pred katerimi ste si doslej vztrajno zapirali od. Čudovita priložnost za resničen osebnostni korak. BIK 21. 4. - 20. 5.: Sonček bo posijal na malone vsa področja vašega življenja, le na ljubezenskem bo še zmeraj vladal mrk. Ne bo več dolgo; tim boste pometli s svojimi sumi, vas bo preplavila svetloba. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Posledice vaše nepremišljenosti ne bodo usodne, zato si nikar ne belite las z namišljenimi posledicami. Vsak dela napake; vec jih boste delali, prej se boste izmazali iz grehov. RAK 22. 6. - 22. 7.: Razkadili boste meglo minulih zablod, odstranili ovire in lahkotnega koraka nadaljevali svojo pot Olj bo tokrat resda videti drugačen, vendar vam bo pričaral enake radosti. DEV 23. 7. - 23. 8.: Marsikdo vam bo ponagajal, vendar boste vseskozi ohranjali ponosno držo in trdno voljo. Ce vam bo kdo postavil kako neumno vprašanje, mu odgovorite s Se neumnejsim. Streznil se bo. DEVICA 24.8. ■ 22.9.: Na trenutke boste tako simpatično neznosni, da se boste želeli izviti iz svoje kože. Seveda ne bo slo; sprijaznite se torej raje s seboj, izživite tesnobo in se odprite novostim. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Bistre glave boste, zato vam bo uspelo dognati marsikatero novo življenjsko resnico. Bodite pozorni na tisto, kar ste doslej zanemarjali, kajti prav tema skriva najvecje modrosti. ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Ne boste se vec toliko gnali za uspehi v očeh drugih, saj boste spoznali, da ne znajo ceniti vaših dosežkov. Prevec so zaslepljeni z bojem za naklonjenost v vaših očeh. STRELEC 23. TT. - 21. 12.: Ne boste ravno blesteli, zagotovo pa jih boste veliko prepričali, da ste mo-drejsi od sivega povprečja. A ne zadovoljite se s tem; obstajajo namreč tudi biseri, la jih se nihče ni odkril. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pričakovali boste ustahtev, zgodilo pa se bo ravno nasprotno. Sprva vas bo to dejstvo nekoliko obremenjevalo, a boste že kmalu dognali, da vas bodo višji valovi pripeljali dlje. VODNAR 21.1. -19. 2.: V glavnem boste Čislani in razumljeni, le življenjski sopotnik vas bo gledal po strani, kajti se vedno mu ne bo šla v račun vaša visoka cena v očeh tistih, ki jih doživlja kot tekmece. RIBI 20.2. - 20.3.: Pokukali boste v skladišče svojih bogatih izkušenj in zlahka izbrskati tisto, ki vam bo pokazala izhod. Nikdar več ga ne zapirajte; preveč sijajnih modrosti se skriva v njem. Družina Hanks na Karibih Družina ameriškega filmskega zvezdnika Toma Hanksa si je privoščila dopust na Karibih. Počitka je bil najbolj potreben prav on, saj je pred kratkim zaključil snemanje filma That Thing You Do. Film je njegov scenarističen in režiserski prvenec, zato je verjeti neznanemu obiskovalcu plaže, ki je dejal: »Prve dni počitnikovanja je Tom izgledal strašno utrujeno, po nekaj dneh surfanja in plavanja pa je bil kot prerojen.« Hanks je na otok St. Bathelemy prišel z ženo Rito, Štiriletnim Cheste-rjem in dojenčkom Trumanom, ki je prvič okusil radosti morja in sonca. Mark Thatcher si je v južnoafriškem Cape Townu postavil razkošen dom Mark Thatcher, sin nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, je uspešen poslovnež v Južni Afriki. V Cape Townu sije pred kratkim postavil razkošno hišo, vredno 200.000 britanskih funtov. Egiptovske ponarejevalce je izdala elektrika KAIRO - Egiptovska policija je v pokrajini Asuan aretirala sedem ponarejevalcev umetnin iz obdobja faraonov, je poročal vladni časnik Al Abram. Skupina ponarejevalcev, starih od 16 do 74 let, je iz kremenjaka in -alaba-stra, ki ju je izkopavala v bližnjih hribih, izdelovala odlične ponaredke. Te je nato prodajala trgovcem, ki so ponaredke izvaZali kot izvirne umetnine. Njihove dejavnosti so odkrili zaradi številnih prekinitev električne energije na območju. Do teh je prihajalo med ek-plozijami, s pomočjo katerih so ponarejevalci izkopavali kamnine. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / IZDELEK, KI PREVZAME FUNKCIJO BOUSEGA LASTNOST ETERIČNEGA KULTURNA RASTLINA TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA PREBIVALEC SKRAJNEGA SEVERA, inuit AVTOMOBIL. OZNAKA DANSKE MAČJE OGLAŠANJE EVROPSKA PLAČILNA UNUA KOLUMB. PESNIK (CARLOSA.) NACE SIMONČIČ SVETI BIK V EGIPT. MIT. EVROPSKA NOGOMETNA ZVEZA MIRKO ŠUBIC FINSKI ARHITEKT SAARINEN MODERNI, ŽIVAHEN PLES MESTO V SV. TUNIZIJI (NEAPOLIS) VZKLIK PRI BIKOBORBI POSNETEK (STAR.) RIMSKI STENOGRAF AVTOR: MARKO DRESCEK ABSTRAKTNA UMETNOST DEBELA OKROGLA PALICA PRIPRAVA ZA POSPEŠITEV EL. DELCEV KRISTUSOV TRN, BODCEC (NAR.) UŽITNA GOBA, JURČEK IAN FLEMING PORTUGAL. PESNIK (BERNADIN) ŠVEDSKI AVTO LJUBEZEN, CUSTV. ODNOS OLGA RATEJ PRITOK ODRE NA POLJSKEM PLEVA PRI KLASU ARISTOFANO-VA KOMEDIJA TONOVSKI NAČIN JAZZPOZNAV. ALEKSANDER! SL. PISEC (IVO) GRŠKA ČRKA LEPOTNA KRAUICA (MISS) VRSTA PIŠTOLE KRAJ NA OBALI PERUJA SODNIK PODZEMLJA V GR. MIT. DLAKA POD NOSOM SLOVENSKI EL. TEHNIK (MARIO) GOROVJE V AVSTRUI, SEVERNE ALPE SLOV. SKLADATEU (BLAŽ) SLAP PRI IZVIRU SAVINJE MANJŠA NASELBINA V BANATU, VOJVODINA JEZERO V GANI BARVA IGRALNIH KART DESNI PRITOK DONAVE PRI mOnchnu SL. PISATEU (DANILO) POPEVKA VRSTA GOSTINSKEGA LOKALA PASTIR V GRŠKI MIT0L0GUI / MURSKA SOBOTA REKA J. AMER. KUKAVICA NASA VALUTA NOVO MESTO PUCILO TRGOVSKIH LISTIN NIKALNICA NEM. PISATEU (THOMAS) ENAKA VOKALA PRIPADNIKI RUSKE KMEČKE STRANKE SLOV. PISATEU KAC NAOČNIKI, KI SE PRITRDIJO NANOS KIRI TEKANAWA OTOK V JADRANSKEM MORJU JUNAK VERGILOVE ENEIDE GOVORICA POSAMENIH SKUPIN HUMORISTKA PUTRIH 'VOI 'ooav ‘SV3N3 'ZI 'JU ‘iONSONVN ‘CRiNVl ‘masa ‘NNVN ‘OSVilNI ‘NN ‘OTIOL ‘IH ‘SIStiLL ‘HVaiOVNS 'HVMOl 'omosow ‘VX>3 '3HTLL ‘aazAvra ‘SM 'ION ‘3SO 'vsaa ‘VSIN ‘HO ‘otnaara ‘HI rani ‘xvaaa ‘HINTVA -asaasod rasmiv ‘isoNjam VML3MErad3N :OUABJOpOy\ :A3XIS3^ memm RAI 3 slovenski program & RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Mariti in pericolo (kom., It. '60, i.S. Kosci-na, Franca Valeri) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -(i. A. Lansbury, C. Stone) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Film: Ultimo minuto (kom., It. ’87, i. U. To-gnazzi, E.S. Ricci) ■Mm Mladinski variete Solleti-■ co, vmes risanke M Nan.: Zorro y Danes v Parlamentu lEHiil Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) . Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Variete: Numero Uno (vodi Pippo Bando) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik Aktualna oddaja: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 mladinska odd. Green (vodi Sandro Lai) Nagrada Hemingway ’96 Film: Attila (zgod., It-Fr. ’54, i. A. Quinn) RAI 2 11.45 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.00 18.20 18.45 19.45 19.50 20.30 20.50 22.55 23.55 0.40 Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 rubrika o medicini Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, Zdravje, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik TV film: Diagnosi di un delitto (dram., ZDA ’92), vmes (17.15) dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Nan.: I ragazzi del muret-to (i. P.P. Andreoli) Aktualna odd. : Mixer mladih Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija RAI 3 6.00 9.10 10.30 12.00 13.00 14.00 14.50 18.30 19.00 20.00 20.10 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Giovane e inno-cente (krim., VB '37, i. D. De Marney, N. Pibeam) Oddaje Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Media/Mente, Zdravje, Filozofija, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Šport: tenis Dokumentarec Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut Variete: Blob Aktualna odd.: Chi 1’ ha visto? (vodi Giovanna Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis, 1.45 moto-navtika §3 RETE 4 ITALIA 1 fr" Slovenija 1 IB Koper 7.00 8.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 19.50 20.40 23.40 1.45 Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L’ amica delle 5 1/2 (kom., ZDA 70, r. V. Minnelli, i. B. Streisand) Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Cera una volta 11 West (vestern, It. ’69, i. C. Cardinale, H. Fonda) Film: La ragazza di Trie-ste (dram., It. '82, r. P. F. Campanile, i. Ornella Muti), vmes dnevnik Pregled tiska |s| CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 17.25 18.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidlani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi - Beg iz Brooklyna (i. Bill Co-sby, P. Rashad) Variete: Časa Castagna Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari, 17.30 risanke Kviza: OK, il prezzo e giusto (vo‘di Iva Zanic-clii), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo Jacchetti) TV film: II figlio che non conosco (dram., ZDA ’94, i. Lisa Hartman, B. Davi-son, L. Fletcher) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 6.10 9.05 9.15 11.25 11.30 12.25 12.45 13.00 14.30 16.05 16.20 18.30 19.05 20.30 23.00 1.10 Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao Mix in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.05 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills - Dil-pomski dan, 17.45 Primi baci (i. C. Rippert) Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch VVeekend s prikaznijo (1. del). 20.00 Mr. Cooper -Markov rojstni dan) Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Film: Stress da vampiro (dram., ZDA ’86, i. N. Gage, J. Beals), vmes (0.00) Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 13.30 14.55 15.35 19.30, 22.00, 24.00 godki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends Do- 18.15 20.10 20.30 22.00 23.45 Oddaja o živalih Dok.: Lepote Hrvaške Nan.: Chicago Story Gospodarstvo Odprtri prostor ® MONTECARLO 13.00 13.30 14.00 16.00 19.15 19.45 20.30 23.05 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Free Spirits Film: La ragazza cinese (dram., ZDA ’42) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap The Lion Trophy Show TMC šport Film: Come ti ammazzo un killer (kom., ZDA ’82) Film: Belva di guerra (vojni, ZDA ’88) Videostrani Japonske pravljice Z barko po Piranskem zalivu Drugi mednarodni otroški festival Varšava '95, 2. del Potovanje na otok duhov, pon. ameriškega filma M Poročila Lingo, pon. tv igrice Moj prvi vedeo o..., 8. del Obzorja duha Majhne laži, 1. del švedske drame Mostovi, ponovitev TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine, 19. del Jekleni jezdeci, 8. del avstralske nadaljevanke Fallerjevi, 15. del nemške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 10. del angleške nanizanke Mednarodna obzorja: Poljska Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza SeaQuest, Poročila Slovenija 2 Euronevvs Sedma steza Osmi dan Nečloveški napori, 3. del švicarske dok. serije Slovenski magazin Koncert simfoničnega koncerta Slovenske filharmonije Fauvel '86 TV avtomagazin Analitična mehanika, 18. del Brez žensk ne gre, 9. del angleške nanizanke Nedeljskih 60 SeaQuest, 20. del Vsemu navkljub, 1. del Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videospon V žarišču (Ne)znani oder Francoski film, Euronevvs Euronevvs Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv šola Euronevvs Dokumentarna oddaja Alpe Jadran Dialogi Vsedanes Osamljene, italijanski film Režija: Vittorio Sala OtO Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.20 10.35 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.10 15.40 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 21.00 22.20 22.40 23.10 23.35 TV koledar Santa Barbara, 1255. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Zanimivosti Krog in krožnica Otroški program Majhen veliki svet Poročila Ljubezen, 244. del serije Dva detektiva, pon. ameriškega filma Otroški program Gusarji, 6. del Poročila Modra legenda Organsko biološko pridelovanje hrane Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 119. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Medijska izložba Dnevnik Usode, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko 2850 izginulih, dokumentarna oddaja Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.00 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \M.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Komorni zbor RTV Slovenija; 17.55 Izšlo je; 18.00 Koncertni na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti s pordočja civilnega prava; 10.40 Povver play; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci sia-mo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Zgodovina prehrane; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni izvedenec svetuje; 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Jacobus Gallus; 18.00 M. Uršič: Dogodivščine podeželskega gledališča (7. nad.); 19.20 Napovednik, Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Samo metan ima vse barve neba. Metan nastaja v naravi in živi v spoštovanju narave. Je naravni plin in ga imajo za najbolj čisto gorivo. Je vir energije ki spoštuje nas same, okolje, ki nas obdaja, in človeku vrača njegov zrak, Italiji pa njeno bogastvo. Gre za am-bientalno in umetnostno bogastvo, ki je edinstveno na svetu in naši državi nudi velikanske možnosti. Ce se odločimo za metan, pomeni, da bomo Italiji vrnili barve njenih spomenikov, njenih umetnin in nejnih trgov. Nebu pa bomo vrnili vse njegove barve. SSnam eleMendedi Snam šuna sodetci deli’ @ Elii I vi Sl.UL)! IZIOl 1C METAN JE NARAVA.