letnik II. št. 2 - MILIJONI ŽENA PROSLAVLJAJO SVOJ MEDNARODNI PRAZNIK 8. MAREC. PO KONFERENCI V KOPENHAGENU, SE JE BOJ ZA ENAKOPRAVNOST ŽENA VEDNO BOLJ STOPNJEVAL. ŽENE SO SE PRIČELE VKLJUČEVATI V PROIZVODNJO IN DOBILE PRIZNANJA NA GOSPODARSKEM, SOCIALNEM, POLITIČNEM IN TUDI ZNANSTVENEM PODROČJU DELA. .DANES IMA '"'ŽENA ZAJAMČENO ENAKO PLAČILO ZA ENAKO DELO, ZAŠČITO MATERINSTVA IN VARSTVO OTROK. JE ENAKOPRAVNA IN SO JI ODPRTE VSE MOŽNOSTI IZBIRE V ŽIVLJENJU. V NAŠEM PODJETJU JE ZAPOSLENA PRETEŽNA VEČINA ŽENA. DELOVNI POGOJI SE JIM IZ LETA V LETO IZBOLJŠUJEJO, VENDAR PA BI SE NA VSEH PODROČJIH DELA LAHKO ŠE VELIKO BOLJ UVELJAVLJALE, ČE NE BI BILE PO 8 URNEM DELU PREOBREMENJENE ŠE Z GOSPODINJSKIM DELOM, KOMUNA BI SI MORALA POSTAVITI CILJ, DA BI ŽENE PROIZVAJALKE ČIMPREJE SKUŠALA RAZBREMENITI DELA PO' REDNEM DELOVNEM ČASU S PO CENAH DOSTOPNIMI SODOBNIMI NAPRAVAMI TER POVEČATI USLUŽNOSTNE KAPACITETE. PODJETJE PA -SE BO TRUDILO, DA BO ZADOVOLJILO ŽENE S ČIMBOLJ UREJENIMI DELOVNIMI PROSTORI TER DOBRIMI IN TOVARIŠKIMI ODNOSI, VSEM ŽENAM ŽELIMO, DA BI PRAZNOVALE TA DAN ZDRAVE IN VESELE V -KROGU SVOJE DRUŽINE IN KOLEKTIVA! uk:>.. p. Kj O \3 ^ w QoPo"Č V A- o a C3 C&. P . f"\ /P' - C> j O C-O' v 'vp- ■ ; •OČJ. r čičA mo ^ v' " rP 00 O no k a v ^op. i v c’pr> 2 NALOGE KOLEKTIVA PRI RAZPRAVI IN SPREJETJU STATUTA. PodružablJanje sredstev za proizvodnjo, razvoj proizvajalnih sredstev in neposredna demokracija so v naši družbeni skupnosti ustvarili' pogoje izgradnje socializma, ki vodijo k odmiranju države c V taki družbeni ureditvi, ko se zavest delovnega človeka vse bolj stopnjuje, pa te funkcije postopoma prehajajo na neposredne proizvajalce v kolektivih in komuni. Temelj temu razvoju pa je bil postavljen leta 195o. s sprejetjem zakona o upravljanju v državnih gospodarskih organizacijah po neposrednih proizvajalcih. S tem zakongn je delavski razred prvič v zgodovini postal upravijalec sredstev za proizvodnjo ter potrdil-Leninovo načelo "tovarne delavcem”. Nadaljni razvoj proizvajalnih sil pa je težil k temu, da se to načelo proklamira tudi v ustavnem zakonu- V ustavnem zakonu iz leta 1953o so bile težnje, da je delavsko samoupravljanje osnova družbene in politične ureditve naše dežele znova potrjene. V nadaljni izgradnji socializma se je delavsko samoupravljanje vse bolj afirmirale in izražalo v vseh naprednih in vse širših oblikah. Družbeno in delavsko samoupravljanje pa je našlo svoje vidno mesto in poln izraz tudi v predosnutku nove ustave Federativne socialistične republike -Jugoslavije. Vse dosedanje pridobitve m'področju družbenega in delavskega samoupravljanja v proizvodnji in delitvi družbenih proizvodov v delovni organizaciji, se morajo detalno obdelati v statutih delovnih organizacij. Vsaka delovna organizacija mora sprejeti v skladu z zvezno ustavo in občinskim statutom svoj statut ali ustavo podjetja- V predosnutku ustave je generalno navedeno’ da je omogočeno delovnim organizacijam, da.bo vsebina pri urejanju notranjih odnosov usmerjena v cilju- čim širšega samoupravljanja proizvajalcev, vendar pa ne tako, da bi bile odredbe statuta v nasprotju z odredbami ustave in z drugimi zakonitimi predpisi, Čeprav še ni spreje ta zvezna in republiška ustava, občinski statuti pa so šele r diskusijah, so delovni kolektivi kljub temu dolžni pričeti zbirati razno gradivo, ki bo temelj za izdelavo načrta statuta naše delovne organizacije, V naši tovarni so že imenovane komisije, ki imajo nalogo, da vsestransko preučujejo probleme ter analizirajo in spravljajo v sklad interes celotnega kolektiva. Na zadnji seji SSEB,dne 15/11-1963. je bila imenovana centralna komisija za izdelavo statuta. V to komisijo so bili imenovani sledeči tovariši; Marcijan Stane, Konda Alojz, Seljak Bogdan, Rostan Zvone, Tajč Peter, Gladek Marjan in Kramar Stane. Poleg glavne komisije pa so bile imenovane še podkomisije za posamezna področja dela kot n.pr. komisija za delovna razmerja, za organizacijo podjetja, za organizacijo delavskega samoupravljanja, za planiranje in komisija za delitev dohodka in nagrajevanje. Izdelava statuta, ki pomeni za delovno organizacijo najvišji zakon, ne sme sloneti samo na komisijah, temveč naj v razpravah sodeluje vsak član kolektiva. Če bi statut izdelale same komisije, bi bil to. statut komisij, ne pa statut celotnega kolektiva. Naš cilj pa je, da pri razpravi sodeluje vsak član delovne organizacije, ker bodo le tedaj zajete v njem vse težnje slehernega proizvajalca. Pripombe, predloge in priporočila po vseh iznešenih tezah, ki se bodo obravnavale pri nadaljnjem izkristaliziranju raznih vprašanj bodo koristile pri izdelavi definitivnih stališč statuta. Komisije morajo temeljito preučiti vso problematiko življenja in teženj, članov delovnega kolektiva in v slehernemu proizvajalcu sprožiti plaz vprašanj o njegovi usodi in bodočnosti, katere težnje naj bodo izražena v tej naši kolektivni USTAVI. Statuti delovnih organizacij bodo imeli svoj ustavno -pravni značaj, zato mora biti vsebina njegovih norm v samoupravnem.izvoru, kot svoboden dogovor proizvajalcev. Ta samoupravni izvor pa bo dal temu aktu notranjo moč in trdnost, ker se bodo na tej osnovi formirali novi odnosi solidarnosti, samodiscipline, visoke socialistične zavesti in etike. Če bodo posamezna vprašanja dobro in prevdarno prediskutirana, da bo z vsebino in tezami seznanjen vsak član kolektiva, bo naš BS edino lahko potrdil jasno izraženo voljo o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov in razvoju našega podjetja. ALOJZ KONBA 4 'OCENA IZDELKOV■IZ FROTIRJA NAM BO■KORISTILA ■ ' : . to tl: ='■> v ' .............* Ko smo -Vv/piospegeni fazi specializacije in povečanja proizvodnji v frotirju in ko na.,tem področju našega dela uvajamo nove artikle, bi bilo napačno in v perspektivi ;;1 morda celo škodljivo, če bi pri tem pozabili, da rproiz- -v,n..c vajamo za uporabnike naših izdelkov, to je za široki krog odjemalcev, ki se naših izdelkov poslužujejo. Vsak novizdelek,.ki ga pošljemo na trg,mora biti prilagojen okusu.večini kupcev, ustrezati trenutno veljavnim muham mode, nujno .mora. biti vsklajen z splošno' veljavnimi estetskimi.:osnovami ter predvsem služiti svojemu namenu, n :■ : •• j . ’ "P Da bi napravili prvi korak v tem, da tudi del potrošnikov izreče svoje.-.mnenje p naših že upeljanih izdelkih ~ ter o izdelkih, ki jih bomo v bližnji prihodnosti nudili našim kupcem ter da izrečejo o tem svojo sodbo tudi ljudje,. ki usmerjajo našo konfekcijsko proizvodnjo, smo se odločili, da- tudi v našem podjetju organiziramo oceno naših izdelkov in tako zberemo nekaj milen j , ki bi nam pomagala pri nadaljnjem delu. . • Dne 15. februarja, letos so se na naše Vabilo zbrali•v prostorih razvojnega,oddelka predstavniki Centra za sodobno oblačenje v Ljubljani, Zavoda za pospeševanje gospodinjstva V Ljubljani, zastopniki trgovskih hiš: Modna hiša,- Veletekstil, Tekstil in Slovenijašport, novinarki ..'dnevnika "Delo" in revije "Naša žena" ter dve zastopnici potrošnikov iz Kamnika. Seveda so bili navzoči tudi tovariši in tovarišice Iz našega podjetja, ki so bili pri te j:ocenl^neposredpp prizadeti. ■ ' :'-t L). „ ..... V prostorih razvojnega oddelka so bili primemo razstavljeni izdelki iz frotirja. Vsak izdelek je bil opremljen s podatki o nazivu, dimenziji in ceni. Po uvodnih besedah tov. direktorja, ki je nanizal misli o namenu in pomenu tega sestanka, je tov. Pečevnik demonstriral vsak artikel posebej. 5 Namen tega članka je, da v zgoščenih besedah podamo glavne misli in sugestije, ki so se pri tem prvem o-cenjevanju izluščile iz celotnega razgovora. Uporabnost odeje iz frotirja je zelo mnogostranska, ker se lahko rabi kot odeja, kot kopalna rjuha ali pa kot dekorativno pregrinjalo. Prav z ozirom na mnogostranost njene uporabe je zelo primerno, da se ne proizvaja Samo v temnih barvah. Pri barvah moramo paziti, da bi bile barve bolj vsklajene z barvami, ki prevladujejo v kopalnicah, to.je, da vsebujejo tiste tone, ki jih imajo obložne ploščice. Ta pripomba velja „ tako za odeje, kopalne rjuhe, kopalne plašče, kopalne vrečke, lepljeni frotir., skratka za vse artikle, ki spadajo v kopalnico. Prigovor pri odeji je bil edino ta, da naj bi'se dimenzija odeje prilagodila običajnim, ode-, jam, ker je videti, da je naša odeja prevelika..Pred- ,, . meti, ki so namenjeni:za plažo morajo biti na razpolago v garniturah. Barve teh predmetov morajo hiti inten-. zivne; temne barve so primerne za moške garniture. To vel ja .'predvsem za brisače s. temnimi barvami, ki so. bile označene kot:, izrazito moške brisače . .. Zamisel o kopalni blazini, je dobra,- toda nujno je, da bo gumirani vložek po barvi usklajen z barvo celotne blazine. Mesto-trakov za vezanje, naj bi imela blaži- --na gumbe, zložila naj.bi se tako, da bi bila obenem uporabna kot kopalna torba in naj bi imela zato ustrezen- ročaj,. Ob. tej priliki, je bila dana tudi sugestija, . naj bi se kopalne, garniture vložile v polivinilasto embalažo, ki bi bila prirejena tako, da bi obenem, služila:.kot torba. ; p V;. . Torbe za plažo so bile ugodno sprejete. Pri proizvodnji naj' ima podjetje v vidu, da se .izdelujejo torbe., ki. bodo dovolj velikenotranja polivinilasta podloga mora biti. vsklajena z barvo, zunanjega, materiala. Izogibati se je pa treba kakršnemukoli zavezovanju, ker se pri kopanju trakovi zmočijo in otežkočajo razvezovanje. Ročaji ne morejo biti. iz svilenih vrvic, temveč iz frotirja in bombaževinastih vrvi. Tudi ideja natikačev za plažo je posrečena, ni pa uganjal predloženi, model, Podjetje mora zato iskati novih boljših rešitev, - Plašči za plažo in dem so v glavnem v redu, komisija je imela: pa še sledeče pripombe; Dolžina naj bi bila srednja, nikakor pa ne do gležnjev. Moški plašči naj se izdelujejo tudi v velikosti 46 in 56. Posebno važna je srednja velikost moških plaščev. Vzorci morajo biti mo- derni, pl&šSi pa naj se izdelujejo tudi v enobarvni izvedbi. Ovratniki moških plaščev naj bodo v fazoni in šalu, za ženske plašče pa so bili predloženi ovratniki ocenjeni kot primerni. Ženski plašči naj se pri vratu ne zapenjajo z gumbi, temveč naj se vežejo. Glede tiskanega frotirja se je komisija pohvalno izrazila. Ker pa bo cena verjetno višja kot pri navadnem frotirju, je komisija predlagala, naj bi podjetje ta artikel plasiralo na tržišču tudi kot me tersko blago. Pri tem pa je treba polagati veliko pažnjo modnim barvam in vzorcem. Kopalne vrečke in krpe za prijemanje posode so predmeti, ki jih na trgu ni. Krpe za posodo naj bi se pakirale v .polivinilske vrečke* ki bi imele slikovno prikazano uporabnost tega artikla. V zvezi z ibrisačami so bile izražene sledeče misli: Našitek firme naj bi se šival pri brisači v sredino roba tako, da bi mogel služiti tudi za obešanje..; Vzorci na brisačah morajo biti vsklajeni z veljavnimi estetskimi normami. Podjetje naj misli na proizvodnjo brisač za otroke s primernimi slikovnimi motivi, Zelo pohvalno je bila sprejeta brisača v rjavi barvi. Garniture naj bodo v šostih barvah. Končno pa je bil podan še predlog, naj bi podjetje mislilo na proizvodnjo otroških palerinc, ki bi se mogle uporabiti pri kopanju in na cesti. Tako vidimo, da je bilo podanih kup predlogov in mnenj, ki lahko koristijo vsem tistim v podjetju, katerim je poverjena naloga, da se ukvarjajo s proizvodnjo frotirja in njegovih izdelkov. To obliko sodelovanja s tržiščem bo nujno treba uvesti kot stalen stik s potrošnikom. Postala naj bi močan faktor v plasiranju naših izdelkov ter garant, da bodo naši izdelki vedno sodobni, aktualni ter iskani. VINKO BERNOT fv.s - 7 - ! ! ; ; ■ 1. OJ" O V Sjf. O '•! u s h ■ ' --v ; i- :-{ed v'.fq" j")o ■ 3 -’US0:; Ov.vi.v.r to.'.. JO;:', ,1‘1 OVO] 90 < IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE V LETU,, 1962. ' l ". : JiJ '■ 'V-. ' o c1, J. Proizvodni rezultati ob zaključku poslovnega leta 1962* so zelo lepi, saj je podjetje prekoračilo;’Woj plan pro-izvodnj.e v m2 za 13 V votkih pa je postavljen plan prekoračen za .lO Ekonomsko' enote so plah izpolnile z naslednjimi procenti: ' /'c - ^ , ' " ' ■ ‘ : 1 v ".U:;j-• • (';■_[ ^v' -^-3 w j.•. j.,, , Realizacija plana v:.: . .. . . . '^7 -u: ■ , : . r ' • . ; • " "*• m i::. ____________' ________kg 'r • tm ; ■ oj m-2 . . vot._________kom EE 10 - Perovo ‘ 105 1° 103 1° l;' "96 EE 20 - Mekinje 125 131 1° 121% EB 30 - Šmarca 120 % 121 % L.lcEE 11 - tiskarna 1 69% ; : ojuj/;.,,,, 7: f EE 12 - barvama 108. % . ±44 % :: i: ^ r-J-j c. SE 13 - konfekc.. : 140 % ___________ • ; V' , o . : Jj/Oli . '9- . : , , ,i:'; '■ c'' ■' v orru:ov-j : O'-" ; x6 Tka«lhica na Perovem ima najmanjšo prekoračitev, oz. je v votkih celo pod planom iz razloga, ker smo v mesecu Septembru prodali:avtomatske :Statye, katere so bile planirane skozi vse leto. Tudi..tiskarna, je pod planom,,ker ' ae je prej prodalo avtomatei' :poleg: tega pa se. je cca 5 mesecev delalo blago, katero je šlo surovo v izvoz, namesto da bi se potiskalo, kot je bilo v planu. Veliko prekoračitev plana ima barvarna, katera je pobarvala. . 56 % več preje, kot v letu 1961. Tudi konfekcija je svoj 7,' plan v komadih prekoračila za 42 %, vendar je od te količine izdelano 10 % kom na domu* v. : - 'Uj/ii,; V "■ . .. ... . : : , ... ' ■ ^ J, v"i X. . V.£iii ffi,V Izkoriščanje strojev po "-tkalnic ah je naslednje: ,, rrr,. EE 10 - tkalnica EE 20 - tkalnica EE 30 - tkalnica leto Perovo 66 Mekinje 66 Šmarca 76 1961. leto 1962, ,00 % 65,40 % ,62 % 72,o3 % ,72 % 74,91 % Povprečno izkoriščanje: 70,oo % 7o,78 % Izkoriščanje strojev je v povprečju za o,78 % večje od preteklega leta, vendar ima tkalnica Perovo manjše izkoriščanje od preteklega leta predvsem zaradi uporabe vi-gonke v votku pri svojih artiklih, poleg tega pa je avtomatska tkalnica polovico leta imela povprečno izkoriščanje od 50 - 60 /o, kar zmanjšuje povprečno izkoriščanje tkalnice Perovo. Tudi izkoriščanje v Šmarci je nekoliko manjše od preteklega leta. Vzrok za to je nočna izmena, na kateri izkoriščanje ni nikdar tako, kot na dnevnih izmenah. Poleg tega pa je ta tkalnica imela veliko število nove delovne silep katero je morala priučevati. Tudi menjave delovne sile je bilo v tej enoti največ. • ■ : ■ 0<"f Cf : J' . •' • -Kvaliteta izdelanega blaga'je'bila v povprečju po8am@zp.ih . EE pa so rezultati.'haslednj i: dobra. Po ES l6 - tkalnica Perovo m EE 20 - tkalnica Mekinje EE 30 - tkalnica Šmarca EE 11 - tiskarna EE 12 - barvarna v.x3nu)no>'v,lf 33 škart robe . _ :rd 5,47- $> škart rohf.,, 3,76 $ škart robe ' 1,5o .fo škart robe . o ,92 i» škart robe. " 711_______ah’ ....... Tudi na količino slabe kvalitete je v veliki, meri upli-vala nočna izmena in veliko število novineev.^ V tkalnici EE 10 pa je $>'■ škart robe narastel zaradih^štreg^ kriterija blaga, ker se je -delalo za izvoz>rvTkalnica Mekinje svojega procenta škart robe" v phlmerijavifrZ letom_ 1961. ni zvečala, čeprav je pričela v letu 1961.>v z, 3. stro jnim sistemom p o šl uževa^l ja*"" s"t-a"fce g-e—k-e-li čina- celo nekoli- ko manjša,.; o. .aenif,--"n mur. 'r v:•( ...nn -.sx7 P. 'O Če primerjamo proozvodnjo v letu'1962. Z letom 1961-v ekonomskih enotah vidimo,,;,.4a. je tkalnica''Perovo pbvečaia proizvodnjo v m2 za 55 v tm pa "43' i0 votkih 34 in to predvsem zaradi- novih! ATR statev . Tkalnica Mekinje pa je povečala proizvodnjo .v, m2 za 15 v tm 8 v votkih pa,7%. ; v . ' '1 - I j'or, "i' j:[ j" Tkalnica frotirja je plan prekoračila v m2 za 35 7°, v votkih pa za 34 nakar je predvsem vplivala povečana nočna izmena, katera je bila v glavnem polno zasedena J- mo;-; Tudi tiskarna je za 31 1° potiskala več blaga kot v letu 1961. Skozi barvarno je šlo 87 1° več tkanin za obdelavo, beljene in barvane,..preje pa je bilo 56 1» več kot v preteklem letu. Proizvodnja konfekcije, prikazana v komadih upoštevajoč delo na domu je za 23 i° večja kot v letu 1961 . "V: . .;-- Zanimiv pokazatelj, kateri nam kaže proizvodnost na 1 zaposlenega v m2 napram letu 1961. je naslednji: Tkalnica Mekinje Tkalnica Perovo Tkalnica Šmarca 21 io večjo proizvodnjo na 1 zaposl,^ 28 $ " 11 . na 1 11 13 $ " " na 1 " Na skupno število zaposlenih v letu 1962. pa je proiz*-vodnost v m2 na 1 zaposlenega za 27 večja kot v letu 1961.. Količinski, kakor tudi finančni pokazatelji nam dokazujejo, da je bilo 'naše poslovanje v preteklem letu zelo uspešno. To naj nas vzpodbuja, da se bomo še z večjim pole-tom borili za uspešen napredek in razvoj ' našega podjetja. . v; v r.c ; MATIJA JENKO 1 ' 'p - iut v r' *-4 . N " ‘ i '• - i V "0 J •f NEKAJ VTISOV S SEMINARJA NA' KOPISCIH je. Iz našega aktiva sta se seminarja udeleš.ila tov. Balantič Mara in tov. Simšič Jože. Seminar je bil zaprtega tipa in je trajal 4 dni, predavanja pa so bila po 8 ur. dnevno. Predavanja so obravnavala aktualne proble- me tako da smo si lahko dopolnili znanje Od organiza- cijskih vprašanj pa do novega občinskega statuta in per-spektavnega razvoja občine. Predavatelji so nam nakazali .fl^aga problemov, ki se poj avl-ja j o pred nami vsak dan, vendar jih' tako mladina, kot*'tudi druge politične organizacije v podjetju, ne rešujemo. Sama nedelavnost raznih političnih organizacij jeJskoraj povsod pereča.., Z.go d i se namreč, da se zaradi kakršnegakoli vzroka rie upamo določenega problema reševati konkretno*, temveč samo načelno, kar pa je skoraj isto kot ničr :;M;j . problema nismo rešili, ker mu nismo šli do ko-reniii^j ampak smo ga samo obravnavali. Problemov :pa ne rešujemo konkretno zato, ker se bojimo zamere ali kakršnihkoli drugih posledic. To pa pomeni, da smo raje tiho, čeprav Vemo, da problem, o katerem se govori, na ta način ne,, bo rešen. Ta pojav pa kaže na to, da je naša druž- V ■ ‘ 'lil :■ ‘" . "" . p‘ ■' - ,. -o. ^ .v- ■ Od 30. I. do 2. II. je bil na Kopiščih seminar za vodstva mladinskih aktivov, to je,. -za predsednike in sekretar- bena zavest zelo majhna. To pa velja tudi za tiste, ki bi morali biti drugim za vzgled. Ta problem se pojavlja povsod, tudi pri nas in bilo bi pravilno, da se ga cimprej odpravi. Tako je način reševanja problemov birokratski , sestanki pa se vlečejo v nedogled, ne da bi dobili zaželjen zaključek. Poseben problem je prezaposlenost določenih ljudi,, saj so nekateri na odgovornih delovnih mestih v podjetju tu-, div mnogih organizacijah. Ker ima na ta način nekdo preveč funkcij, nima časa, da bi se poglobil vanje, in delo se izvršuje polovičarsko, bodisi v organizacijah ali • v tovarni. Škodljivost te napake pa lahko presodi vsak sam. Eden perečih problemov je tudi kadrovsko vprašanje, ki se mu pri nas posveča premalo pozornosti.. Dejansko stanje v občini nam pokaže, da imata samo^^ve.- p<£&jetji ocl - ^ 16 v občini organizirano kadrovsko službo. Prav takšno je vprašanje kadrov v tehničnih službah podjetij. Od vseh teh podjetij ima le ; 6 podjetij na naa&tu tehničnega vodje tehnika ali inženirja, v vseh ostalih pa so na teh mestih priučeni ljudje, ki ne morejo zasledovati tempa razvoja. Tudi tu bi se morala mladinska organizacija spoprijeti z vprašanjem ali naj se delijo delovna mesta po zaslugah iz NOB ali po kakih drugih zaslugah ali po strokovnosti. V perspektivi je, da pride letos iz srednjih ali visokih tehničnih šol okrog 25oo ljudi, ki .se morajo zaposliti. Da se ima mladina pravico Daviti s tem vprašanjem se utemeljuje s tem, 'da bo ostala najdalje v podjetju. Poseben problem je tudi mladina v okviru delavskega samoupravljanja. Imamo nekaj mladincev in mladink v DS, vendar ti še ne odigravajo tiste vloge, ki bi jo kot napredna sila morali odigravati. Zgodi se, da pridejo na sestanek DS nepripravljeni. Da bi to preprečili, bi morala mladinska organizacija organizirati proizvodne konference, na katerih naj bi se gradivo za razne sestanke predebatiralo in po možnosti preneslo že določene predloge. Mladina naj tudi aktivno sodeluje pri izdelavi statuta podjetja in vanj vnese odraz časav razmer in vloge, ki naj jo mladina v podjetju odigra. Na proizvodnih konferencah naj mladina diskutira o posameznih EE, življenju v njih in razmerah, saj zapisniki s sej svetov EE niso vedno dejanski pokazatelji stanja v EE. Reševati bi morala tudi vprašanje družbenega standarda mladine, saj so novodošli v tovarni vedno sami s svojimi problemi,ki jih rešujejo individualno kakor vedo in znajo. 11 Vsi ti problemi, ki sem jih naštel, in še mnogi drugi so taki, da jih mladinska organizacija ne more rešiti sama, ampak v sodelovanju z ostalimi organizacijami in ob podpori celotnega kolektiva. Le na tak način bo naše delo uspešno. ■ JOŽE SIMČIČ r: JVI ŽAKAHDI ZA KRAVATE Pred nedavnim se je uresničila dolgoletna želja Svila-hdt-a, predvsem pa želja dessinateurjev in prbdaje. V tovarno so prispeli žakardi za tkanje kravatne tkanine, katere smo naročili pri češki firmi KOVO v Pragi, Že več let govorimo pri izbiri dessenov za kravate O tem, da smo omejeni pri izdelavi vzorcev le na raport dobrih 3 cm in, da ni mogoče izdelati na naših strojih modernih, elegantnih vzorcev. tv. .. Z nabavo 8 žakardov z 132o platinami, francoske fine delitve, pri katerih bo mogoče tkanje dessenov v velikosti cca 12 cm, bo ta problem končno rešen. Karte, katere se uporabljajo pri. teh žakardih so zaradi fine delitve'zalo majhne in bedo veliko bolj občutljive na vlago v delovnem prostoru,-kot pa so bile dosedanje za grobo delitev žakardov. V ta namen bo potrebno montirati vlažilni aparat za pravilno vlago. Pogon žakardov bo z verigo, z ozirom na.to, ker imamo že postavljeno konstrukcijo za sedanje •žakar-de, predvsem pa vsled tega, ker pogon z drogovi zaradi različnih višin.ni mogoč. Žakardi so zelo dobro izdelani in moderno konstrukcije. Z montažo žakardov se bo pričelo takoj. Potrebna pri-.. pravljalna dela,' izdelava reditve in priprava lučalnic, ao se že začela. Montaža bo trajala približno polovico jeta, če bo dovolj delovne sile na razpolago. Pri montaži žakardov je posebno zamudno navezovanje...lučalnic, - 12 - r' f: saj imajo nekateri stroji preko 10.000 lučalnic. Montaža se bo vršila forsirano in bo zato potrebno večje število nadur, da bo čimpreje možno tkanje večjih dessenov. Potrebno bo paziti na to, da bo izpad proizvodnje čimmanjši kar bo predvsem odvisno od dobre priprave za montažo. Novi žakardi imajo posebno delitev, katere do sedaj v naši tovarni nismo imeli; zanje tudi nimamo prebijalnega stroja za te žakarde, zato smo naročili tudi nov prebi-jalni stroj pri tovarni Metalac v Vukovarju. Rok za iz-dobavo tega stroja je 24. februar 1963. S končano montažo bomo imeli možnost, da se borimo za prvo mesto proizvajalcev kravat v Jugoslaviji in to po količini in kvaliteti. -**•••' i '•/ ... . - MATI JA. JENKO n Z ■ Nesreče, pri delu:. . :.'V'T ■i i:'.: Pri pregledu nesreč pr.i- delu za leto 1962. na poti na delo in od dela so bili ugotovljeni naslednji podatki: 1 9 6 2 1 9 6.1 «' EE obratne nezgoda obratne nezgode ’ nezgode na poti nezgode na poti št • z am . zam. št. zam . zam. št .zam. zam. št. zam,. ,"zam. dni ure dni ure dni ure dni ure 10 : 5 35 28 o - - - 1 19 !52 n J i ,128 11 2 2o 16o 1 24 192 - - - 2 .22. i76 12 2 14 112 ■ : - - 3 29 . 232 .C rr~ 13 1 2 16 a ■ .. . - ( . 20 — - — 4 33 264 - .... - ; 30 2 28 224 - - 7 51 • 4 o.8 r - ■ ■ • :tw 50 5 69 552 - - - 6 56 448 1 26 • 2o8 60 1 6 48 1 3 24 - - - - - - 18 174 1392 6 60 480 17 155 124o 4 64 512 1 9 6 2 . Obratne nezgode: 18 vsled tega izgublj. 174 delovnih dni ali 3 392 ur na poti: 6 vsled tega izgubij. 6o delovnih ___dni ali 480 ur____________________ Skupno: 24 vsled tega„izgubij. 234 delovnih dni ali 1872 ur. Obratne nezgode: 17 vsled tega izgubij. 155 delovnih -oMi •. dni ali 124o ur na poti:'-'-" • 4 vsled tega izgubi j. 64 'delovnih ____dni ali 512 ur_________________________ Skupno : ; .7, . 21 vsled tega izgubi j. 219 de lovnih v i0,r dni ali 1752 ur«, leča i s;: i reale -.r 7,- - : -J ■ r-f ;:U)u8 O C n .C Vse navedene nesreče so nastale vsled neprevidnosti delavcev na delovnih, mestih, kakor tudi na poti’ od rde«-' la. Nekateri primeri so zahtevali več tedensko- zdravljenje,, vendar niso imel j,, nikakih posledic . Člnn-r kolektifni va se še pfemalo zavedaj o > koliko škode z ne pre Vi4n.bst j o povzročijo sebi, kolektivu in družbi. l O f :. ' ■ - ■ ■ ; : l' j , , ■ ■ ■ - ■ e1 ’ ° v Letos stno sprejeli . v: podjetje . 6 moških: in 1 žensko, , odšlo je pa 5 moških, in 1.. ženska, ...m. ■ 1 . . j.tu Delovna sila se je'sprejemala v EE 30 vsled montaže strojev in EE 60 zaradi sprememb in uvedbe delovnega mesta pravnika in analize tržišča , konjunkture ih reklame. • L- . ■ / v :;re'. .■ j. ';-rx■ : n :i , itennlrvougen V preteklem'letu se je poročilo 25 članov našega kolektiva, letos pa: VnMA™ MARrJA in KIDRIČ' FERDINAND, BERTONCELJ MARIJA poru JEREB in STRNAD MARI J A,: por. PIBERNIK. ,-y ; iti <> rm.g h;asu m . ■. . - :: , ai; avč-sg S a Vsled seznanitve z delovnimi postopki novih kemikalij :in barv, katere dobiva naša tevama od. firme ug : Sandoz, Basel, je odšel tov. Ro stan. Zvone na 14 dnevno prakso v Švico. , jji DANICA MIŠIČ. 1: -.'.auau; ver:- - 14 v|;:: V podjetju se pripravlja elaborat za zamenjavo 12, kan^ starih ozkih frotir statev v Šmarol z novimi, .katere bomo dobili od firme Giani, z delovno širino '2.32 cm, avtomatske menjave navitkov in enostransko dvižno menjavo. Povečana storilnost na teh strojih bi znašala cca 300 ■ v? F .. V : /ff., i. a ei, Sr: V novi tkalnici'so pričeli .z obratovanjem prvi novi stroji za Izdelavo frotirja. Montaža poteka po planu in do sedaj ni bilo nobenih večjih zaprek. ai4.a2.ia ror.f Tovarna Klima, Celje je že pričela v kotlarni z montaža naprav za gretje vode za klima napravo nove tkalnice, montažo parnega razdelilen - usmernika in proti-točnika. Gasilsko društvo je imelo dne 23.11.1963. drugo redno sejo, na kateri-je bil sprejet pravilnik in ostale stvari, katere so potrebne za obstoj društva. ^ . Izvoljen je bil tudi namestnik poveljnika - tov. Grden. Komisija, katera je bila postavljena na prvi seji, je poročala o rezultatu ogleda podjetja po liniji požarne varnosti. Pregled je pokazal vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti, katere je treba čimpreje odpraviti. Zelo pereč problem je tudi kajenje, saj se dogajajo primeri, da se kadi celo v mizarski delavnici. Poleg ostalih sklepov je bil sprejet tudi sklep o formiranju grup po obratih in izmenah, katere so odgovorne za gašenje požarov. Tekstilna industrija Jugoslavije je imela po količini za 12 i<> večjo proizvodnjo v letu 1962., kot v preteklem letu. Dne 4. in 5. marca 1963. se vrši v Beogradu III. kongres sindikatov usnjarskih in tekstilnih delavcev. MATIJA JENKO PROGRAM DELA MLADINSKEGA AKTIVA SVILANIT Vsi vemo, da doslej skoraj ni Lilo mogoče zaslediti,■ da bi mladinska organizacija v Svilanitu sploh•obstojala - razen na papirju. Vzrokov za to j.e več. Eden izmed najvažnejših je ta, da tudi druge sorganizacije v podjetju ne delajo tako kot bi moralesaj so se med drugim odločno premalo zanimale za delo mladinske' organizacije z nedelavnim 'Vodstvom, Čeprav je to njihbvh' naloga. Rezultat tega je bilo dolgotrajno in. splošno ir -• mrtvilo, saj je bila organizacijai-še! v januarju il9,6>. o brez kakršnegakoli programa. .Razumljivo je, da ;\ako,listanje ni moglo več dolgo trajati. Nekaj še je'moralo, zgoditi. iNa sestanku sekretariata, ki je bil 18.1.63. in na katerem sta bila prisotna tudi sekretar 00 ZK tov. Kramar in direktor tov. Marcijan, je bilo staro vodstvo zamenjano. Poleg tega pa je bil s strani novega vodstva že na tem sestanku podan osnutek prbgrama dela organizacije. Ta osnutek so komisije v nekaj dneh še izpopolnile, tako da sedaj program, ki je akcijski (razdeljen po mesecih), izgleda takole: - udeležiti se . občinskih strelskih tekmo- ci; vanj , v kolikor, bodo organizirana; .v.r ■ ■ - organizirati predavanje z naslovom Potovanje po daljnjem ini bližnjem; vzhodu. Marec: - organizirati sprejem novodošle mladine v nje po .Sredozemlju; .■ ___. _i_ _• _j______. ' r\ tS_ rij Cu Api*il: - izvesti predavanje z naslovom '"Kaj morata vedeti fant in dekle o Sebi"; - v počastitev "Praznika dela" prevzeti organizacijo proslave; - organizirati deldtne akcije za ureditev športnega parka podjetja; - organizirati tekmovanja s tovarnama Svit, Kamriik in Trak, Mengeš; - Začeti s poostrenimi treningi strel j cev in odbo jk;ašev. Maj: - pripraviti predavanji o statutu podjetja in o vlogi mladine v družbenem in delavskem samoupravljanju ; - organizirati sledeča tekmovanja: s tovarno Metka, Celje, s tovarno ■Titan, Kamnik in tekmovanje za prehodni pokal v počastitev tedna mladosti. Junij: Julij in Avgust: September: Oktober: organizirati strelj Skl turnir med bližnjimi tekstilnimi tovarnami in tekmovanje s- tovarno Stol. • ’ - r • - ^ ; ■■ ■ ■ v . ; - " ■> ■:: 1' v). ■' ■ : .: \ ■; . 1 ‘J jj -5 i (r U' " .K). organizirati športna tekmovanja v počaSfi-, ■ tev občinskega praznika. . organizirati predavanje z naslovom: Potovanje z mopedom po Afriki; organizirati; Teden mladine Svilanit-a (mladinska' manifestacija’v počastitev praznika podjetja) . i.h organizirati tekmovanja s tovarno Utok, Kamnik• Kakor vidimo, je ta program zelo obširen, saj zajema vsa področja, na katerih se danes mladina lahko uveljavlja. Dodati je treba še to, da bo poskrbljeno tudi za družabno življenje. Organizirani bodo plesi (pozneje po možnosti tudi plesne vaje) v obratni menzi na Pero-vem, ki bodo kombinirani š kratkotrajnimi (največ pol ure) razgovori z udeleženci pled&tf s; funkcionarji ostalih organizacij in z vodilnimi Osebami z Uprave podjetja. S tem bo dosežen tesnejši kontakt z vsemi naštetimi, kar bo seveda vneslo še več pestrosti in življenja v delo organizacije, olajšano pa bo tudi izvrševanje tega programa. Brez tesnega sodelovanja bo namreč ta program zelo težko izvesti. Pa tudi če bodo Izvršene'recimo samo tri četrtine programa, bo to velik Uspeh, ki bo postavil mladino Svilanit-a v okviru občine v ospredje, če , v ne kar na prvo mesto. BRANE PRAPROTNIK DELO V ORGANIZACIJAH Pred kratkim smo imeli v podjetju volitve za republiški in zvezni industrijski sindikat. Marsikomu morda ni jasno kaj je pravzaprav industrijski sindikat in kaj bomo z njim pridobili. Dosedanji sindikati so bili namreč ločeni po vejah industrije, po novem pa bo en sindikat za vso industrijo. Prednost tega je v boljši povezavi, zakaj dosedanji sindikati so se zanimali le bolj vsak zase in svojo vrsto industrije, odslej pa se bodo odnosi znatno izboljšali, ker bodo vsi skupaj lahko vodili bolj enotno gospodarsko politiko. Volitve so bile v tovarniški menzi, volila pa sta se delegata za republiški in zvezni odbor sindikata. Predlagana in izvoljena sta bila tovariša Šuštar Slavko (za republiški odbor) in Jenko Matija (za zvezni odbor). Slednji je bil izvoljen kot zastopnik Svilanit-a in Utok-a. Pričeli smo tudi s pripravami za izdelavo tovarniškega statuta. Kakor je vladalo pred Novim letom v mladinski organizaciji mrtvilo je po Novem letu, ali bolje rečeno po 18. I. 1963.* ko je bila seja tovarniškega komite ta ZMS in bil prečiščen sam komite, delo v organizadiji pričelo postajati precej razgibano. Program dela je zelo pester in se ga tudi v večini izvaja, razen se- -veda tam, kjer za to ni pogojev ali pa so objektivne težave. S športnim udejstvovanjem na primer za enkrat ni mogoče pričeti, ker ni rekvizitov, ali pa so iški izposojeni. Predvideno je, da se bo tudi ta težava odpravila in bo spomladi okrog tovarne bolj živahno. Pohvaliti -pa je treba organizacijo predavanj, katere je otvoril tov. direktor s predavanjem o vtisih s potovanja po Burmi in Kambodži. Torej začetek dela kar dobro kaže, vendar vsi želimo, da to ne bi bil samo dober start, sredi pota bi se pa zopet vse podrlo, ampak da bi stvar po začrtani poti speljali do konca. VLADIMIR ZRIMŠEK OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SVILANIT KAMNIK Povsod po svetu posvečajo veliko pozornost zaščiti pred požarom. Čim Bolj razvita in napredna je država, tem bolj sistematično in kvalitetne je je organizirana služba požarnega varstva. Danes se ne borimo pred požarom le pasivno, to je z organizacijskim gašenjem ognja, kadar nas to postavi pred svoje uničujoče dejstvo, temveč pristopamo k reševanju problemov te službe vedno bolj sistematično. Pri tem delu povsod izkoriščamo sodobne dosežke tehnike. Razen tradicionalnega prostovol-nega gasilstva, ki izvira še iz časov, ko je bila zaščita ljudskega premoženja prepuščena le njihovim lastnim močem,imamo danes skoraj povsod organizirano javno službo požarnega varstva, ki je dolžna delovati po upravni liniji. V zvezi z uvodnimi podanimi besedami je bilo nujno organizirati tudi v našem podjetju, prostovoljno gasilsko društvo.Prvi občni zbor PGD Svilanit-a je bil dne 16. oktobra 1962. Glavno delo in funkcije so razdeljene sledeče; 1. 2. 3. 4. 5. Predsednik PGD je tov. Jenko Matija, Tajnik tov. Poljanšek Slavko, Blagajnik tov. Novak Maks, gospodar tov. Pregl Leon, poveljnik tov. Golob Alojz. Ob prvem prazniku podjetja 20. oktobru 1962. je društvo dobilo lep prostor oz. shrambo za gasilsko orodje in opremo. Nabavljene so bile tudi delovne obleke in vse kar je potrebno za nastop gasilske desetine. Ob velikem prazniku podjetja je tudi gasilska desetina praktično pokazala svoje delo z gašenjem goreče nekdanje zelo zastarele čuvajnice. Desetina je imela pred nastopom več praktičnih vaj. Nujno je, da tudi v bodoče še bolj intenzivno deluje in se vsposablja za hitro delo na požarišču. 21 1 2 3 4 5 6 7 8 E d i 9 d E m lo d Z y Z/ VzZ ii 12 13 p 14 15 16 E 17 ; ! L ! VODORAVNO: 1. Tekočina, katero tekstilci dobro poznajo. 5. Težko pogrešano sredstvo pri «kih strojih v EE 10. 8. Sam. 9» Poškodba. 10. Kratica t°kol,jInih strojev katere ima tdvarna Induplati, Jarše. 11. Številka v 4. sklonu. 14. Vik, ki ga cesto uporabljajo "furmani". 16. Čuti 1?> Nepravilnost - izjemnost. NAVPIČNO: li Pogonski element.. 2. Zensko ime 4 3* Moško ime. 4. Kazalni zaimek. 6; Karta. 7. Bolezen. 11. Tovarna v Kamniku. 12. Reka, ki se izliva v Sredozemsko morje. 13. Škbdljivo sredstvo. 15- Veznik. / \ Mnogokrat ga slišite od Hrvatov in Srbov. 22 Ko je Jo>:e napravil na. len prometni prekršek in ker ni hotel takoj pla ati zasluženo kazen je miličnik vzel svinčnik ir začel pisati; ime, poklic, rojen itd... Vse je šl; gladko le pri zadnjih vprašanjih se je ustav .jalo; Kaj je tvoj oče? Mrtev. Ko ja, kaj je ril preje? Ziv. S kom si poroč .1? Z ženo. Ja Jože,misliš da se človek lahko poroči tudi z moškim? - Ja zakaj pa ne, naprimer noja sestra se je poročila z moškim. Rgšitev nagradnih ugan1 iz prejšnje številke: 1. Križarua Snovalka, Piškur, Ilir Isb, Lasje, Ti, Av, Ep, O.K. NIN, vse, Idrija,; Term. ::i. ■ - ' ' S ■./1 2. Odgovori na vprašan;; i 1. 3. januar 1963. . ; ' 2. Rostan Zvone ' 1 " r , 3. 15. januar 1963» 4. Na vprašanje, kam sv je izgubil dopisnik našega časopisa - votek, sr; > dobili dva odgovora-; Ker je preveč obrerm gen s športom in delom v tovarni, je pustil dopisovanje. (Pregel Leon) Za pisalno mizo od 1. -rbi, ■ kaj bo v bodoče s Kamniškim tekstilcer (Krže Lenard) 3. Rebus Perone- 3pora. Osnova, snovalo, Novigr .d, Ovijalka, Vagabund. V uredništvo lista so \ ispele 4 rešitve. Dne 1. marca je bilo žrebanje dobiti kov nagrad in žreb jo o nagradah odločil takole: 1. Krže Lenard prejme r mizni prt, 2. Pregl Leon prejme še ., 3. Deu Nastja prejme šal. OBVESTILO UREDNIŠTVA: To pot za rešitev ugank niso razpisane nagrade. Potrudili se bomo, da bomo objavili v prihodnji številki zoper nagradni ugankarski kotiček, reševalci nagradnih ugank naj nam zaenkrat oproste, da ne bodo prišli na svoj račun. Poskrbeli bomo, da bo dovolj orehov, ki jih bodo morali streti, da bi prišli do nagrad. Kamniški tekstilec, glasilo delovnega kolektiva tek Stilne tovarne SVILANIT, Kamnik št. 2 - 1963. Uredil uredniški odbor: Konda Alojz, Bernot Vinko, Praprotnik Brane, Pečevnik Peter, Zrimšek Vlado, Mišič Danica, Jenko Matija, Repič Marjan, Makovec Stane in Benko Janez. Glavni in odgovorni urednik:KONDA Alojz. Strojepiska: Hribar Agica. Razmnožil in zvezal: Hribar Anton. 24 - VSEBINA : Ženam za praznik. Naloge kolektiva pri razpravi in sprejemu statuta. • v r; Ocena izdelkov iz frotirja nam bo koristila. Izpolnitev plana proizvodnje v letu 1962. ; Kadrovsko socialna služba. Novi žakardi za kravate. Nekaj vtisov s seminarja na Kopiščih. Novice. Program delajnladinskega aktiva Svilanit. Delo v organizacijah. Občni zbor PGD Svilanit. Šport Mamicam v podjetju Svilanit za "8. MAREC" Pet minut razvedrila. i i i I