-   23    -
Novičar iz slovenskih krajev.
S Pohorja 22. pros. 1851. —a— Če je pri nas ravno zlo huda za peneze, ino ima vino veliko ceno, da si ga je težko kupiti s je vemdar zdaj več pi-jancov viditi, in — v sramoto bodi povedano — žganje se žre. Gder bodi, postajajo nesrečne žganjske kerč-niiire, da se Bogu smili. —¦ Ljudje se toliko težijo ino pravdajo kakor bi navlaš hoteli novo sodstvo izkusiti. — Zlo živo se vže zdaj čuti, da so naše županije za-stran stroškov ino veakterih neprilik premale skrojene; da pa županije v čisto slovenskih krajih nemški pisarijo, in ljudem, ki le slovensko razumejo, nemške spise v roke dajo, je živa priča, kako silno so bile slovenske šole dosihmal zanemarjene, da so ljudje pri volitvi župana le na to gledali, de zna nemški pisati, misleči, da je zavolj tega modrejši — od njih. Zdej pa tožijo, da prejetih pisem ne razumejo. Taka je! G, Vilhar-jevega ^koledarja" ne morem dobiti — oj slabo knji-goteržtvo Maribora z Ljubljanoj! Naše kmetovske učilnice, če so ravno še vse po starem kopitu, kakor negda, se v tem oziru popravljajo, ker se učenci množijo. Srečni ste, vi ljubi bratje, Krajnci ino Korošci, vam so potrebne ino spodobne šolske bukvice — Ter-žaške najmer — ukazane bile; gdo li bode pak nam Štajarcem kaj toliko potrebnega ukazati vedel? Ino da se merica žalosti napolni, še oznanim, da je te dni pridni rodoljub, kteri se je vseh Sla venskih narečij skerbno učil, umeri: gosp, J. Požar, podžupnik na Spodnji Poljskavi, še le pervo lete v pastirjenju.
Iz Tersta 22. pros. V 4. listu „Novic" se bere iz Tersta: ??Lansko leto smo imeli v Terstu pri latinskih šolah slovensko učilnico, ali od časa, ko se je g. Macun v Zagreb preselil, je tudi slovenska učilnica zaostala." Resnici čast! Visoko ministerstvo uka je vstanovilo pri tukajšnih latinskih šolah posebno slovensko učilnico, v kteri se je bilo začelo učiti že 30. novembra p. I. in se neprenehama uči vsaki teden 4 ure, in scervsredo in saboto od 2 do 4 popoldne.
Dr. Roje, začasni učitelj slov. jezika pri gimnazii v Terstu.
Iz Notranjskiga 21. pros. Danas moram Novicam naznaniti domovinski list clo nove baze. Pred nekimi dnevi pride k županu na V. neki človek, srenjak tiste županije, in ga prosi, de bi mu za popotovanje v ptuje kraje in druge kronovine domovinski list naredil, Zupan mu na tb odgovori: „Prijatel, jaz scer pisati ne znam,   pa bova  že  naredila,   de   bo   prav!   Zupan
vzame potem za en pave debel kline, naredi robaš, ter ga na več krajih počez zareže, ga potem podolga-ma na dvoje prekolje , in en del preklaniga klinca shrani, druziga pa prosivcu izroči, rekoč: „Vzemi ta kline in ga dobro zbrani; kadar boš spet domu prišel, ga per-nesi meni ali pa mojimu nasledniku pokazat. Ce se bo tebi izročeni kline v zarezah in v vsim tistimu primeril, kteriga sim shranil, boš ti zopet za domači-ga spoznan; če se pa klinca eden drugimu primerila ne bota, ti pa pomagati ne bom mogel." Prosivec vzame kline in se ž njim na pot poda; tode ker si s klin-cam popotovanje pomagati ni mogel, jo je bil kmalo domu pritiral. — Omeniti moram častitim bravcam, de to ni kaka godčevska pravlica, ampak de je čista resnica. V celi srenji na V., ktera okoij 380 srenjanov šteje, zvunaj gospoda duhovniga nobeden pisati ne zna. Tu se že spet pokaže velika velika potreba narodskih šol po deželi.
Iz Notranjskiga. —a— Po tem ko so mogli otroci, kolikor jih ni imelo abecednikov,   delj   časa   na nje čakati, dobim po mnogokratnim popraševanji 55abeced-nik za šole po kmetih''   v novim  pravopisu,  in z novimi oblikami,  na Dunaji  natisnjen.    Ob strani je opomba: „V očitnih šolah se je, ako ministerstvo izjeme ne dovoli,   le   zapovedanih   s  štempelnom  zaloge zaznamvanih bukev poslužiti."    V ti reči bi brez ponov-Ijeniga pretresovanja: ali v šolske  abecednike grejo gramatikalne skušnje novih oblik ali ne, — šolske nadzornike in gospode na Dunaju  sosebno poprosili,  de bi se pri natisku   bukev,   ktere   so  za  šole  zapovedane, bolj in skerbnejši pazilo.    Kar   namreč  natis   tiče,   sta precej na pervi strani v malih čerkah dva poglavitna pogreška:   nj je   izpušen, in % namesto % postavljen; čisto brez pomote  tudi velike  čerke   niso;   ravno   tako so v zlogovnici,   kolikor sim   naglo  pregledal,   nekteri pogrešku    Kar tiče Teržaške bukve so tako dobre in pripravne, de tacih ob takim času   ni bilo   pričakovati. Vender bi bile tudi v teh   nektere  reči  popraviti,   ako bi se vnovič natiskale.    V povesticah   je   precej italija-nizmov po tistim znanim kalupu: ??sim storil storiti." Sem ter tje je zlog za otroke nekoliko  pretežaven,   in pa lokalizem „mej" namesto ;,med"  je skoz   in skoz, kteri   zavoljo svoje   nenavadnosti  precej  kazi.    Druzih Teržaških bukvic nisim posebej prebiral.