Razne vesti. 221
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. julija 1897.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Odbor imel je dne 17. t. m. sejo, v kateri se je posvetoval, kam bi se letos priredil društveni izlet. Sklenilo se je, da se izbere za letos Kamnik kot cilj izletu. Izlet priredi se, kakor običajno, meseca septembra. Odbor vabi pa že sedaj vse čast. g. Clane, da se blagovole vdeležiti izleta, ker je pač nujno želeti, da se društveniki vsaj enkrat na leto mnogobrojneje snidejo in je za to društveni izlet najbolj pripraven.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: deželnega sodišča svetnik Štefan Katziantschitz v Slov. Bistrici in deželnosodni svetnik Amon Zhuber pl. Okrog v Celji deželnosodnima svetnikoma pri okrožnem sodišču v Celji; deželnovladni tajnik Josip Orešek, okrajni komisarji Viktor Parma, Leopold vitez Roth in Ivan Tekavčič višjimi okrajnimi komisarji na Kranjskem; začasni okrajni komisar Ernest Schönberger in začasni deželnovladni koncipist Viktor grof Chorinsky defi-nitivnima. — Premeščen je finančni svetnik Fran D o bi d a iz Briksena v Ljubljano. — Umrl je dne 17. t. m. v Ljubljani c. kr. dvorni svetnik v p. Rudolf grof Chorinsky, toraj nekaj dnij po svojem bratu. Rudolf grof Chorinsky se je rodil 1. 183G. v Lincu in služboval do 1. 1886. na Kranjskem pri politični upravi. L. 1883 imenovan je bil dvornim svetnikom in 1. 1886. premeščen v Gradec. Nedavno še le stopil je v pokoj. Pokojnik bil je obče čislan in vsled svoje izredne ljubeznivosti splošno priljubljen. N. v. m. p.
— (Konferenca delegovancev odvetniških zbornic avstrijskih.) Dne 28. t. m. zbero se zopet delegovanci odvetniških zbornic avstrijskih na Dunaji, da sklepajo o sledečih treh vprašanjih: v prvi vrsti morajo se posvetovati o odvetniškem tarifu, katerega so sklenili delegovanci na svojem shodu, v posameznostih in ga konečno redigovati Na to predloži se pravosodnemu ministerstvu, katero naj predloži državnemu zboru zakon, s katerim se pooblašča, da uvede ta tarif. Ako bi se tak zakon ne sklenil, ali vsaj ne pravočasno, bode tarif od vseh odvetniških zbornic sprejet, tako da bode vsaj za podlago proračunanju stroškov. Drugi predmet posvetovanju bode zakon o sodnih pristojbinah in bodo delegovanci imeli priliko izreči svoje pomisleke proti predlogi. Tretje vprašanje tiče se pa uradne obleke odvetnikov. Pravosodno ministerstvo namerava za odvetnike uvesti internacijonalno obleko talarja in bareta. O tem oziru naj bi delegovanci sklepali. Tudi še druga vprašanja bodo najbrž predmet posvetovanjem.
— (Novo zistemizovanje kanclijskih uradnikov pri sodiščih prve in druge instancije.) Temeljem Najvišje odločbe z dne 5. maja 1897 pomnoži se število kanclijskih uradnikov pri sodiščih prve in druge instancije za 1493: in sicer v VIII. činovnem razredu za 1, v IX. za 464, v X. za 747 in v XI. za 281.   Z naredbo pravosodnega mini-
222 Razne vesti.
sterstva z dne 5. maja 1897, St. 14. j. m. u. zistemizujejo se ta uradniška mesta. Kanclijski uradniki delili se bodo od 1. novembra t, 1. dalje a) na one za katere velja § 18. juridikcijske norme z dne 1. avgusta 1895, §t. 111 drž. zak. in b) na one, za katere veljajo samo doloCila §-a 50. zak. z dne 27. novembra 1896, št. 27. drž. zak. Meseca oktobra t. L vršiti se morajo imenovanja.
— (Študij novega civilnopravdnega reda.) Pravosodno mi-nisterstvo izdalo je naredbo z dne 3. julija 1897, št. 14644, s katero namerava pospešiti, da se uradniki seznanijo temeljito z novim civilno-pravdnim redom. Naredba določuje: Pri nekaterih sodiščih se, kakor je pravosodno ministerstvo izvedelo, ne skrbi redno za to, da bi vsi uradniki sodišča dobiU vednost o vsebini državnega in deželnega zakonika, ukaznika pravosodnega ministerstva in strokovnih listov, kateri se naročuje na račun uradnega pavšala. — Ker je posebno sedaj, ko izhaja obilo naredeb v svrho izvršila oivilnopravdnih zakonov, jako važno, da se natančno poizve za priobčila, izhajajoča v teh publikacijah, in se dobe v strokovnih hstih dobre pripomočke za študij novih zakonov,, ukrepa pravosodno ministerstvo, da se pri sodiščih z malo uradniki, kakor hitro mogoče, navedene publikacije vsakemu uradniku predlože, pri sodiščih z večjim osebjem pa na drug način poskrbi zato, da morejo uradniki te liste, kmalu ko izidejo, vpogledati. Na isti način morajo se naknadno predložiti uradnikom številke, katere so iziSle od pričetka leta. Predstojniki sodišč skrbeti morajo za to, da sodni uradniki izvedo posebno za vsebino publikacij, nanašajoče se na nove civilnopravdne zakone.
— (t Dr. Oto Gesselbauer.) Dne 5. t. m. umrl je v Gutensteinu dunajski notar in predsednik avstrijskega notarskega društva dr. Oto Gesselbauer. Pokojnik rodil se je 11. julija 1852 na Dunaji, bil promoviran v juniju 1876 in stopil v notarsko prakso po daljšem službovanji pri sodiščih pri drju Roncah-ju. L 1893. prestavljen je bil na Dunaj. Dr. Gesselbauer se je zelo zanimal za avstrijsko notarsko društvo, čegar ustanovitelj je bil. Pokojnik spisal je tudi več sestavkov nanašajočih se na beležništvo.
— (t Karol grof Ch orinsky.) Dne 12. t. m. umrl je predsednik višjega sodišča na Dunaji Karol grof Chorinsky, rojen 18. oktobra 1838. Po izvršenih študijah stopil je v sodniško službo na Dunaji, služboval nekaj časa pri državnem pravdništvu in v pravosodnem ministerstvu in bil 1.1874. imenovan deželnosodnim svetnikom. Črez 7 let postal je višje-sodni svetnik in 1. 1886. prevzel je predsedstvo , Solnograškega deželnega sodišča. Od 1. 1879. bil je član Solnograškega deželnega zbora in bil vedno strog konservativec do svojega izstopa 1. 1890., katerega leta je bil imenovan predsednikom višjega dežel, sodišča na Dunaji. Pod ministerstvom Taaffe poklican je bil v gosposko zbornico in se živo vdeleževal zakonodajnih reform.