List št. 20.
Življenje.
(Sonet.)
Stoje pri morji gledal sim valove, Ki težko ladjo kakor list so gnali Pred sabo, in jo semtertje metali Kot meče kmet omlacene snopove;
Sim vidil, kak spodjedene bregove Spod nog so spotama mi požirali, Da bi mornarjem trudnim izkopali Tik brega zaželjeniga grobove.
In nekaj mi je djalo: Cas življenja Je pot čez morje ljuto , valovito, Ki utopljenih ni in ne bo sito.
Po njem ne hodi nihče brez terpljenja, Ker vsim , ki išejo zavetja sreče Na njem, sovražna sapa proti vleče.