MED TEORIJO IN PRAKSO Govorni razvoj pri najmlajših in kako ga spodbujati v vrtcu Sabina Žavski, dipl. vzgojiteljica in mag. managementa znanja, Vrtec Tončke Čečeve Celje V prispevku predstavljam govor in govorne spodbude pri najmlajših otrocih. V vrtcu se tru- dimo za razvoj govora, besedišča, besednega razumevanja, pripovedovanja, pogovora kot načina socialne interakcije, kasneje jezikovnega opismenjevanja itd. Čeprav se včasih zdi, da pri najmlajših zaradi nerazvite verbalne komunikacije govor ni velikega pomena, se v tem obdobju odvijajo najpomembnejše faze razvijanja govora. Pomena razvijanja pred- bralne pismenosti in opismenjevanja se zaveda tudi stroka. Predstavljam konkretne de- javnosti in pomen govornega vzorca vzgojitelja. Značilnosti govora pomoč pri sledenju otrokovega govornega razvo- Govor je v človekovem razvoju zelo pomemben: ja, vendar pa se govor pri vsakem otroku razvija z gre za oblikovanje človeka kot posameznika (indi- različno hitrostjo. vidualna funkcija govora) in za vzpostavljanje ko- munikacije z okolico (družbena funkcija govora). Grilc (2014) trdi, da se govorni razvoj začne že v Govor je pomemben dejavnik v razvoju osebnosti predjezikovnem obdobju, kjer otrok s svojimi od- in njegovi socializaciji (Marjanovič Umek 1990). zivi, kot so jok, izraz obraza, geste in kretnje vsega Batistič Zorec (2000) pravi, da ima govor mnoge telesa, obrača pozornost nase. Oblikovanje govo- funkcije, najosnovnejša pa je, da besede simbo- ra temelji na obvladovanju glasovno-govornega lizirajo stvari in dogodke, zato s pomočjo govora sistema. Marjanovič Umek (1990) govori o po- mišljenje osvobaja vezanosti na trenutno situaci- membnosti zgodnje komunikacije. jo. V razvoju govor otroku omogoča, da intilegen- tno sodeluje v socialnem življenju skupine, ki ji Kaplan in Kaplan (v Marjanovič Umek 1990) raz- pripada. delita predjezikovno obdobje v štiri faze. To so jok, gruljenje, bebljanje in izgovorjava po govornem Govorni razvoj ni odvisen le od otrokove starosti, vzorcu. Z jokom otrok sporoča, da je lačen, ga ne- ampak tudi od spodbud, ki jih je deležen v svo- kaj boli in tudi svoja čustva. Z gruljenjem sporoča, jem okolju s strani odraslih in starejših sorojencev, da je zadovoljen, srečen razburjen. Faza bebljanja ki otroku predstavljajo govorni model. Razvoj go- nastopi okoli šestega meseca. Otroci v tej fazi vo- vora poteka v povezavi z nekaterimi drugimi po- kalizirajo in uprabljajo glasovne povezave sogla- dročji razvoja, npr. razvojem otrokovega mišljenja, snik-samoglasnik, npr. pa, ga (Marjanovič Umek, spomina, simbolnega predstavljanja. Poleg spod- Kranjc, Fekonja 2006). Naslednja faza je čeblja- bud je odvisen tudi od splošne inteligentnosti, nje, za katero Žnidaršič (1993) pravi, da se otrok v spola in drugih neugodnih vplivov (hospitaliza- njej nauči uporabljati ustrezne mišice in mišične cija, neugodna emocionalna klima, bilingvizem) skupine, zato postanejo glasovi s časom bolj ra- (Ribič Hederih 2002). zumljivi in podobni pravim glasovom. Proti koncu prvega leta nastopi faza izgovorjave po govornem Vzgojitelji se trudimo z jezikovnimi dejavnostmi vzorcu. Nekateri otroci prvo besedo spregovorijo vzpodbujati razvoj govora, kljub temu pa so tu še že v osmem ali devetem mesecu, največ otrok pa odločilni dejavniki, ki vplivajo na pravilen razvoj v enajstem ali dvanajstem. O prvi besedi govorimo govora: takrat, ko je zveza med besedo in poimenovano • zdrav živčni sistem, osebo smiselna. Otrok v tem času sliši mnogo be- • razvite psihične funkcije (zaznavanje, mišlje- sed, usvoji pa le tiste, ki ga zanimajo. To je obdobje, nje, pozornost, pomnjenje), ko otrok zaradi še ne dovolj razvitega slušnega sre- • razvita čutila, dišča ne more reproducirati besed. • zdravi govorni organi, • dober zgled govora v okolju (starši, skrbniki, Otrok mnogo več besed razume, ne zna pa jih vzgojitelji) (Nemec in Krajnc 2011). še izgovoriti. Izrazi so povezani z najosnovnejši- mi potrebami in čustvi otroka. Govorijo o ljudeh, Faze govornega razvoja vozilih, hrani, živalih … Obdobje prvega govora se Otrok v procesu oblikovanja govora preide več začne med 15. in 18. mesecem starosti. To je čas, faz. Poudariti je treba, da so nam ti mejniki sicer v ko je otrok stabilnejši in ga hoja ne zaposluje več 42 Didakta toliko. Otrok tedaj spoznava, da ima vsaka beseda njaki, ki jih ima na razpolago v vrtcu (logopedi, natančno določen pomen. Postane radoveden. surdopedagogi). Strokovnjaki na področju govo- Sprašuje, kaj je to. S tem vprašanjem se vedno ra so staršem in vzgojiteljem v oporo z nudenjem obrača na odrasle in jih s tem opozarja na rasto- dodatnih znanj in informacij za delo z otrokom, čo potrebo po govornem izražanju (Marjanovič ki ima težave na govorno-jezikovnem področju Umek 2006). (Škrubej 2017). Vzgojitelj in njegove spodbude Tako imenovani »k otroku usmerjen govor odra- Vzgojitelji v vrtcih že nekaj let opažamo porast slega« je v psihologiji deležen velike pozornosti otrok, ki imajo različne težave na področju govora. prav v zadnjih 10–15 letih, ko si raziskovalci zasta- V mlajših skupinah vzgojitelji opažamo predvsem vljajo vprašanja, kot so: zakaj ga uporabljamo, kdo pomanjkanje govora in nerazumljiv govor, v sta- ga uporablja, kakšen je vpliv tega govora na otro- rejših skupinah otrok pa nerazumljiv govor, napa- kov kasnejši razvoj, katere so njegove specifično- ke v izgovoru glasov, slovnične napake, skopost sti. Osnovno spoznanje, ki ga bolj ali manj potr- besednega zaklada in nerazumevanje podanih jujejo vsi avtorji, ki se ukvarjajo s proučevanjem navodil (Škrubej 2017). »zgodnjega govora«, je, da matere, očetje, starejši otroci, vzgojitelji v komunikaciji z malim otrokom Vzgojitelj mora dobro poznati razvoj govora pri uporabljajo drugačen govor kot pri medsebojni otroku kot tudi naloge in cilje jezikovne vzgoje. To komunikaciji, ne glede na to, ali se tega zaveda- so temelji za načrtovanje spodbudnega učnega jo ali ne. Glavne značilnosti tega govora so, da so okolja in jezikovnih dejavnosti, s katerimi bo uspe- stavki krajši, govor je počasnejši, izgovorjava je či- šno razvijal govor otrok. Vsak otrok je individualen stejša, poudarek je na intonaciji, v govoru je veli- in tako poteka tudi njegov govorni razvoj. Nekate- ko ponavljanja. Specifičnost zgodnjega govora je ri otroci so že po naravi bolj tihi in sramežljivi, dru- tudi v vsebini. Govor izhaja iz obstoječe situacije gi radi govorijo in so v središču pozornosti. Z na- (Marjanovič Umek 1990). menom zagotavljanja uspešnega razvoja govora vsakega posameznika mora vzgojitelj upoštevati Jezikovne dejavnosti v prvem starostnem načelo individualnega pristopa in poznati stopnjo obdobju razvoja posameznega otroka. Vzgojitelj s svojim Vzgojitelj lahko za otroke te starosti pripravi na- načrtnim opazovanjem zazna pomanjkljivosti slednje dejavnosti: oziroma nepravilnosti v otrokovem govoru in sto- • poslušanje primernih pravljic, zgodb, uspavank, pnjo otrokovega govornega razvoja. Ko vzgojitelj avdio posnetkov, zazna nepravilnosti v otrokovem govoru, je prav, • igre s prsti (bibarije, prstne igra), da na to opozori starše in se posvetuje s strokov- • igre z glasovi, 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO • igre za tvorjenje novih besed, telj, pa tudi vsi ostali, ki ga obkrožajo. Iz tega je raz- • seznanjanje z različnimi, starosti primernimi vidno, da mora vzgojitelj skrbeti za kulturo lastnega knjigami, govora, če hoče z zgledom jezikovno vzgajati otroke. • pogovarjanje o predmetih na sliki, v okolju, • prepevanje enostavnih pesmic, Nikakor ni primerno, da se vzgojitelj z otrokom pogo- • poslušanje ugank, varja »v otroškem jeziku«, kar lahko mnogokrat opa- • poslušanje različne, starosti primerne glasbe, zimo. S tem naredi več škode kot koristi. Tak pogovor • lutkovna predstava, je ne le nepotreben, ampak celo moteč in zavajajoč. • gibalne-govorne igre, Kroflič idr. (2001) pravijo, da zlogovne kombinacije • preizkuša zanj nove oblike verbalne komunikacije, (npr. ama-ama namesto jesti), ki jih običajno ni v go- • komuniciranje z otroki v skupini, voru, v resnici otežujejo razvoj otrokovega govora. • doživljanje ritma besed, glasbe in pesmi, • komuniciranje z otroki in odraslimi s pomočjo Vzgojitelji moramo biti še posebej pozorni, da: očesnega stika in gibov (Kurikulum za vrtce • tako majhnemu otroku nikakor ne popravljamo 1999). govora, • vse, kar otrok pove, pohvalimo in mu damo vede- Kroflič idr. (2001) pišejo o tem, da mora vzgojitelj ti, da smo ga razumeli, pozorno spremljati otrokov razvoj, z njim mora • besedo, poved, ki jo otrok pove po svoje, večkrat znati vzpostaviti interakcijo. Z otroki se mora čim pravilno ponovimo, več pogovarjati kot z enakopravnimi partnerji in jih • ne zahtevamo, da besedo pravilno pove še on, spodbuditi h komunikaciji. Vzgojitelj mora komu- • pojemo čim več pesmic na zloge: ma, pa ba, to, nikacijo med otroki pozorno opazovati. Otrokom je • petje pesmic spremljamo z gibi rok, nog, potrebno dati dovolj časa, da lahko povedo tisto, • naj bo vse, kar govorimo z otrokom, izgovorjeno kar želijo. Vzgojitelj mora poskrbeti za takšno oko- pravilno, razločno in primerno glasno (Kurikulum lje, v katerem se bodo otroci počutili varne, spreje- za vrtce 1999). te, da jih ne bo strah govoriti, komentirati, skratka komunicirati. Pomen otroške knjige v kontekstu govornega razvoja Otrokov govor lahko vzgojitelj spodbuja na več na- Pomen in vlogo otroške knjige v otrokovem ra- činov. Prvi pomembnejši način je vzgojiteljev zgled. zvoju – tako v miselnem kot govornem in social- Ker je za otroško osebnost značilno, da dobesedno nem – ter v razvoju nekaterih akademskih spre- »vsrkava« stvari, ki se dogajajo okoli njega, je zelo tnosti, kot sta branje in pisanje, so podprli avtorji pomembno, kakšen govorni zgled mu daje vzgoji- in avtorice v več raziskavah. 44 Didakta Brown (1996) podrobno opisuje, kaj vse otroška Jaz začnem, ti končaš knjiga nudi otroku na posameznih področjih ra- Med drugim in tretjim letom starosti lahko sku- zvoja. Z vidika govornega razvoja je zelo pomem- paj oblikujemo stavke, ki bodo obenem preverjali ben kontinuum, ki se začne z zgodnjo komuni- otrokov spomin, besedni zaklad, pomene besed in kacijo med otrokom in odraslo osebo, ki je, kot kontekst stavka. Vzgojitelj reče npr.: »Vzgojitelj je na pravi Engel (2000), v veliki meri naravnana na mizo postavil malico, zdaj ...« in tu nadaljuje otrok, otroka kot poslušalca in udeleženca komunika- »jo bomo pa pojedli.« cije. Zgodnja komunikacija naj vsebuje zgodnje branje in pripovedovanje s strani odraslih. Spod- Enciklopedija buja naj igro domišljije in simbolov, samostojno Ta igra temelji na vizualnem sprejemanju informa- pripovedovanje, pogovarjanje. Vse to se kasneje cij. Zberite nekaj jasnih, živobarvnih, po možnosti odraža v večji ali manjši govorni kompetentno- velikih fotografij različnih ptic, živali in rastlin. Pri sti otrok, njihovi zmožnosti branja, razumevanju tem je najpomembnejše, da njihova poimenova- prebranega, miselnem funkcioniranju, socialnih nja vključujejo zloge, ki jih malček že zna izgovoriti. spretnostih itd. Malčku pokažite sliko in imenujte podobo na foto- grafiji. Pri tem bodite pozorni, da bodo vaš obraz in Papalia, Wendoks Olds in Duskin Feldman (2001) zlasti ustnice dobro vidni. ugotavljajo, da sta pogostnost in način branja staršev in vzgojiteljev pozitivno vplivala na otro- Govoreče igračke kovo govorno kompetentnost in branje ter da se Včasih so bile govoreče igračke nekaj nenavadne- otroci, ki jim odrasli v predšolskem obdobju po- ga, danes so, čeprav so od običajnih dražje, v veliko gosto berejo, zgodaj naučijo brati samostojno. pomoč pri razvoju govora skozi igro. Govoreče igra- Glasno branje, kot ugotavljajo avtorice, nudi mo- če v vrsti razdelite pred malčka in jih vključujte po žnosti vzpostavljanja socialnih interakcij, čustve- zaporedju drugega za drugim. Glasovi naj označu- ne intimnosti in rabo govora v različnih funkcijah. jejo besede ali živalske zvoke, a brez glasbene spre- Tako npr. Dombey (v Moyles 1995) ugotavlja, da mljave. Ko je malček slišal že vse, jih ponovite, da bo odrasli med branjem z ustrezno intonacijo in po- videl, kako jih izgovarja vzgojitelj (Adamič 2011). udarki otroku pomagajo pri razumevanju pome- na besed. Zaključek Spodbujanje razvoja govora in njegovo načrtovanje Igre in dejavnosti za razvoj govora v 1. staro- seveda ni le stvar vzgojitelja, ampak vsega okolja, ki stnem obdobju otroka obkroža. Potrebno je dobro sodelovanje, ki Predstavljam nekaj idej za igro in dejavnosti na temelji na skupnem cilju. Vzgojiteljica pa s svojim področju jezika oz. spodbujanju govora (Adamič pozitivnim vzgledom, spodbudami, motivacijo in 2011): dobrim učnim okoljem omogoča kar najbolj opti- malen razvoj govora v vrtcu. Čarobna palica Ta igra je primerna za otroka v starosti med pr- vim in tretjim letom. V roke vzemite paličico žive Literatura Adamič, H. (2011): Igre, ki spodbujajo govorni razvoj. Dostopno na barve in jo poimenujte čarobna palica. Dotakni- https://www.bibaleze.si/malcek/igre-ki-spodbujajo-govorni-razvoj. te se predmeta, ga poimenujte in pri tem pazite html, 22. 10. 2019 Batistič Zorec, M. (2000): Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Peda- na jasno izgovorjavo. Nato vprašajte otroka, kako goška fakulteta v Ljubljani. predmet imenujemo. Otroka lahko tudi pozovete Brown, A. (1996): Developing language and literacy 3-8. London: Paul Chapman. z vprašanjem: »Kje se bo ustavila čarobna paliči- Engel, S. (2000): The stories children tell. New York: Freeman. ca?«. Dotaknite se določenega predmeta, otrok Kurikulum za vrtce (1999): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šolstvo. pa naj ga poimenuje. Nazadnje lahko palico vza- Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M. (2001): Otrok v vrtcu. Pri- me v roke in se v besednjaku preizkusi sam. ročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. Marjanovič Umek, L. (1990): Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Odmev Marjanovič Umek, L. (2006): Otroški govor. Razvoj in učenje. Domžale: Izolit. Po dopolnjenem drugem rojstnem dnevu se Moyles, J. R. (1995): Just playing? The role and status of play in early lahko z otrokom poigrate tudi tako. Otrokom childhood education. Oxford: Alden. Nemec, B. in Krajnc, M. (2011): Razvoj in učenje predšolskega otroka. damo navodilo, da s hrbtom proti nam sedejo Ljubljana: Založba Grafenauer. na nasprotni konec sobe ali nas sedeč posluša- Papalia, D. E., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2001): Human development. NewYork: McGraw Hill. jo na stolčku pri mizi. Vzgojitelj izgovarja različne Ribič Hederih, B. (2002): Razvoj govora. Otrok in družina. Št. 11, str 16–19. besede, včasih glasno, spet drugič malo tišje, a Škrubej, A. (2017): Razvoj in spodbujanje govora pri predšol- skem obdobju. Dostopno na https://pogledkrozprozor.wordpress. vedno jasno. Naj se otrok potrudi izgovoriti vsako com/2017/10/31/razvoj-in-spodbujanje-govora-pri-predolskem-otro- besedo, obenem pa naj poizkuša to storiti z isto ku/, 28. 10. 2019. Žnidaršič, D. (1993): Otrokov govor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo glasnostjo, ki ste jo izbrali sami. in šport. 45 Didakta