Izdaja GIF »INGRAD« Celje, odbor za Informiranje v nakladi 1.500 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo CEVNIK, tehnični urednik Marija JAGRIČ. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekclja«, Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov, (Št. 421-1/72, z dne 28. 2. 1973). Iskrena čestitka za 2. mesto na ŠIG Triindvajsete športne igre gradbenih delavcev Slovenije so za nami. Popustila je napetost, ki je vladala tri dni na vseh športnih igriščih parka na Kodeljevem v Ljubljani. Tokrat se je naša ekipa vrinila iz itega boja kot druga. Najvišjo stopnico so zasedli športniki ljubljanskega Gradisa. Drugo mesto v vseekipnem ocenjevanju pa je sprožilo nekaj komentarjev, tudi razočaranj. Toda, bodimo ljudje in športniki. Ni lahko zmagovalcu. Ni lahko 'tistemu, ki brani najvišji naslov in se zanj bori tudi pri naslednjih igrah. Njegova vloga je dosti težja od tistega, ki v (takšnem boju nima kaj izgubiti. Sproščenost drugega je večja in možnosti za boljšo uvrstitev večje. Tako je bilo zdaj z našo športno ekipo. Psihični pritisk je bil velik. Tudi odgovornost. Športna sreča, ki tolikokrat igra odločilno vlogo, je obrnila hrbet. Končna ocena je bilo drugo mesto. Je 'to mar poraz? Kdorkoli bi sprejemal in ocenjeval drugo mesto na doslej največjem srečanju gradbenih delavcev Slovenije kot poraz, bi storil sebi in svojemu kolektivu nepopravljivo napako. Tudi drugo mesto govori o trdnem in vztrajnem delu. Govori o izredni požrtvovalnosti naših športnikov. Drugo mesto je častno in je rezultat uspehov in tudi nekaterih spodrsljajev. Tako je v življenju in tako v športu. Glavo pokonci. Če smo lani in predlanskim pa tudi prej čestitali našim športnikom za vseekipno zmago, moramo to storiti tudi letos. Iskrene čestitke za drugo mesto! Čestitke od srca! Tudi drugo mesto je pomembno, saj govori o vestnih pripravah, ki smo jih imeli, o neštetih internih in drugih tekmovanjih, Jd so pomenila pripravo na srečanje v Ljubljani. Tudi drugo mesto govori o stalnem športnem in rekreativnem udejstvovanju članov našega kolektiva skozi vse leto. Ta dejavnost je dobila v našem kolektivu svoje stalno mesto in je del vsega našega notranjega dela. Zato je tudi drugo mesto na Naša ekipa tik pred slavnostno otvoritvijo XXIII. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije častno. Letošnji rezultati pa so lahko tudi spodbuda za naše nadaljne delo na športnem polju. Na vsak način nas vodijo k boljšemu in bolj organiziranem delu pa tudi k večji množičnosti. Zadnje športne igre pa so opozorile tudi na to, da bi morali imeti tekmovalci v času iger večjo moralno podporo od članov kolektiva, zlasti pa od njegovih predstavnikov. Če so našli nekateri vodilni ljudje iz naše sredine toliko časa, da so si o-gledali vsaj nekatere borbe, se zdi, da bi lahko temu zgledu sledili tudi šefi sektorjev in drugi. Skratka, tudi to je problem, o katerem se bomo morali pogovoriti in mu dati primerno obeležje. In še enkrat — vsem tekmovalcem in tekmovalkam na 23. špotnih igrah gradbenih delavcev Slovenije najilepše čestitke! Janko žilnlk sprejema pokal za drugo mesto v odbojki za moške VEČ O ŠIG NA 4., 5. in 6. STRANI TOZD - pot k boljšemu samoupravljanju Razgovor z dipl. oec. Ludvikom Arnušem Opravili smo delo, na katerega smo lahko ponosni. Razprava o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela je končana. Sprejeli smo smernice ustavnih dopolnil in samoupravljanje še bolj približali neposrednemu proizvajalcu. Prihodnja organizacija našega podjetja je znana. Na vidiku so nove naloge. Začela se bo bitka za resnični delež delavca pri uveljavljanju samoupravnih pravic. Tik pred zaključkom razprave o ustanavljanju TOZD smo imeli pogovor z dipl. oec. Ludvikom Arnušem o poteku razprave, pa tudi o vsebini novih sprememb. Vprašanje: V kolektivu ste tik pred zaključkom razprave o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Kakšno delo je bilo pri tem opravljeno in s katerimi predlogi ste prišli pred kolektiv? Odgovor: V ikolektivu, na organih samoupravljanja in v družbenih organizacijah že več kot -leto dni govorimo o možnostih za organiziranje TOZD. Strokovne in politične priprave za to delo je opravljal odbor za uresničevanje ustavnih dopolnil. Vse to do izida zakona o konstituiranju TOZD. Ko pa je ta zakon izšel, smo spoznali, da moramo -takoj pohiteti z delom in nalogo izpel jan do konca. Z dnem ko je -izšel omenjeni zakon, je prenehala delovati komisija, ki jo je imenoval delavski svet. Na njeno mesto so stopili delegati, ki so jih izvolili kolektivi vseh naših sektorjev. Vsak sektor je izvolil po tri delegate, vsi pa tvorijo delovno telo, ki je imelo doslej štiri samostojne -seje in eno skupaj s člani strokovnega kolegija. Na začetku je dal zbor delegatov smernice za sestavo analize, nakar so strokovne službe pripravile ves material, ki ga je zbor delegatov obravnaval na drugi seji. Razprava na zboru delegatov je bila izredno podrobna. Vrh tega je prav ta organ ocenil pripravljalni material kot primernega za končno razpravo. V -tej analizi -so bile za razpravo podane nekatere variante, da bi lahko na zborih delovnih ljudi spreieli odločitev o najboljših rešitvah. V tem času se je tudi pokazalo, da se tu in tam vendarle pojavljajo različne težnje. Zato je moral zbor delegatov večkrat obravnavata ne sar mo prvotne predloge, marveč tudi nove. Ta okolnost je celo prisilila zbor delegatov, da je iz svoje sredine izbral ožjo skupino, ki je morala oceniti ustreznost raznih predlogov, ki so dopolnjevali prvotne variante. In ko -je ta skupina sestavila svoj predlog tako glede organizaciie TOZD kot glede združevanja funkcij in bodoče samoupravne strukture v TOZD in v podjetju kot celoti, je zbor delegatov ponovno zasedal in sklenil, da je varianta že -toliko pripravljena, da lahko velja kot dokončni predlog kolektivom na sektorjih za razpravo in morebitni sprejem. Vsi dosedanji zbori kolektivov po sektorjih so enoglasno potrdili to varianto. Vprašanje: Kakšne so glavne značilnosti predloga o ustanavljanju TOZD, za katerega so se ogreli zbori delovnih ljudi po sektorjih? Odgovor: Zaradi boljšega razumevanja bi moral nekaj povedati o najbolj skrajnem centralističnem in najbolj ekstremnem decentra-lističncm predlogu. Bili so predlogi, da naj bi TOZD organizirali približno tako kot delajo danes sektorji. Na drugi strani pa je bila pobuda, da naj bi celotno podjetje tako delalo kot ena -temeljna organizacija, ki bi zatem pristopala k n-a-dal j-nim integracijam navzgor. Pri tem gre za GIPOS in za druge smeri. Med tema dvema skraj-nostima so bile še razne variante. Med vsemi pa je največ simpatij dobila tista, ki je zagovarjala ustanavljanje TOZD na osnovi tehnološkega postopka, se pravi, da naj bo gradbena ope-rativa kot celota ena TOZD, da bi bila druga TOZD proizvodnja gradbenega materiala v Medlogu, vključno z betonarno in žele-zokrivnico, ki naj imata v prihodnje -bolj -industrijski značaj. Tretjo TOZD naj hi sestavljali proizvodni obrati, ki zajemajo vse delavnice, ki opravi ja jo obrtna, instalacijska in zaključna dela na -lastnih obiektih in za tretje osebe. Četrta TOZD je po tem predlogu samoupravna skupnost skupnih služb. Sporazumeli smo se, da ta enota ne bo imela statusa TOZD, temveč nekaj mani, ker smo spoznali, da ta organizacija ne more imeti svojega kapitala. Odločili smo se namreč, da naj sredstva ostaneio tam. ,kier se ustvarjalo, proizvodne TOZD pa naj dajem toliko sredstev, da bomo lahko krili potrebe za izvajanje združenih -funkcij. Vprašanle: Z ekonomske strani le nredlog o ustanavllanlu TOZD znotrai nodietia vsekakor ntemelien. Kako na je z drugo stranjo, namreč tisto, da TOZD v resnici zagotavljalo slehernemu delovnemu človeku možnost to odločania o ustvarjanin In razdelitvi ustvarjenega dohodka? Odgovor: Mislim, da ta obli- ka naše organizacije in tudi število TOZD nista dokončna in da ho nadialini razami opozoril na nova pota in možnosti. Samo nrimer: menim, da bomo morali v orihodnie v okviru sedanje gradbene operative razvijati no- ve TOZD, vendar bo treba za tak korak naprej ustvariti pogoje. Že v sedanji strukturi TOZD je bistven premik od dosedanjega samoupravljanja do -bodočega neposrednega v tem, da ne bo več iz delegatov sestavljeni delavski svet tisti, ki ima v podjetju ali TOZD »glavno besedo« -in da niti direktor ne bo -tiis-ti, ki bo »komandiral«. Cilje bodo sprejemali zbori kolektivov. Tako bo neposredno samoupravljanje zagotovljeno že pri sprejemanju gospodarskih načrtov, razvojnih programov in vseh samoupravnih aktov, od statuta do -pravilnikov. Doslej je vse pravilnike in statut podjetja sprejemal delavski svet. Delavcem -smo samo na itak ali drugačen način povedali, kaj je delavski svet sklenil. Poslej s takšno prakso ne bomo mogli nadaljevati, kajti noben pravilnik ne bo veljal, če ga ne bo sprejel kolektiv kot celota oziroma v večini. Vse tako imenovane usmeritvene instrumente bomo sprejemali na zborih -kolektivov. Tako zagotavljamo bistven del neposrednega samoupravljanja slehernega delavca. Razen tega i-e novost v delavski kontroli, ki jo formiramo obenem z organiziranjem TOZD. Se pravi, ko na zborih po sektorjih glasujemo za TOZD, glasujemo hkrati tudi za delavsko kontrolo, ki tudi daje močan poudarek neposrednemu upravljanju in obveščanju o dogodkih. Vprašanje: Kako je z novo organizacijo oziroma z ustanavljanjem TOZD zagotovljen družbeni vpliv na ustvarjeni dohodek? Kakšne niti bodo razpredene navzen? Odgovor — Najbolj značilen primer za to je GIPOS, ki bo poslej sestavljen ne več z devetimi gradbenimi podjetji, marveč bo v njem povezna-nih trideset ali več TOZD. To z drugimi besedami pomeni, v GIPOSU ne bo več član samo Ingrad kot celota, marveč vsaka posmezna TOZD. Zato bo vsaka TOZD podpisala sporazum o združevanju v GIPOS. Seveda bodo naše TOZD najprej podpisale sporazum za organizacijo združenega dela Ingrad. Isto velja za vse veje družbenega sistema, se pravi za občinsko ,i-n republiško skupščino. V teh organih in organizacijah ne bo več predstavnika Ingrada. marveč bodo v njih predstavniki TOZD. Tako bodo naše TOZD neposredno povezane z družbo v najširšem pomenu besede. Vsaka TOZD bo vzpostavi-la s.tike s svojim mV.r>liem in z njim živela. Torej, bistveno drugače -kot doslej. Vprašanle — Čeprav vprašali le ne zadeva neposredno vas in vašega dela. navzlic temu — ali ste v okviru novih TOZD morda *e raznravliali o bodočih delegatih in delegaciiah In s tem v zvezi ali ste tudi evidentirali morebitne konddldate? Odgovor — Za ta trenutek ie vnašanje nekoliko nreuranieno, kai-ti smo v času. ko se -odločamo o bistvenih vprašanjih obstoja in nad-aj ineg-a dela TOZD. Zato pa ni daleč čas, ko se bo- mo vprašali, kakšna bo podrobnejša notranja organizacija in kako je s predstavniki navzven. Sicer pa moram -reči, da evidentiranje možnih kandidatov za delegate in podobno potoka, vendar to -delo še nima značaja volitev. Prav gotovo pa je, da vodstvo podjetja in vodstva družbenih političnih in dosedanjih samoupravnih organov poznajo ljudi, Iki so -voljni delati -na tem področju, se pravi kot delegati. Vprašanje: Kako dolgo bo trajala razprava o ustanavljanju TOZD in kda j bo rešen odnos do GIPOS? Odgovor — Razprava je že končana. Sklenili smo jo 11. septembra. Do tega roka smo imeli približno, petnajst zborov delovnih ljudi. Zatem smo imeli čas osmih dni, da so vse osnovne TOZD poslale svoj sklep drugim TOZD v podjetju. Od tega dne pa še en mesec moramo počakati na morebitne ugovore na sprejeto zasnovo. Če v tem času ne bo prišlo do ustavnih sporov, potem je od konca -septembra do zaključka oktobra čas, da se dogovorimo o statutu, pravilnikih, in podobno. Ta vprašanja pa bodo reševale komisije, ki smo jih te dni volili na zborih delovnih -ljudi. Kair zadeva GI-POS. pa tole: najprej moramo rešiti vsa vprašanja znotraj podjetja. zatem pa se bomo lotili združevanja v GIPOS. Seveda pa to ne pomeni, da o item delu ne mislimo že zdaj. Vprašanje: Čeprav že ves dosedanji potek razgovora govori o veliki zainteresiranosti članov kolektiva za ustanavljanje TOZD, vseeno vprašanje, kako je delavec na gradbišču sprejel to razpravo? Odgovor — Udeležil sem se večine zborov delavnih ljudi, lin moram reči, da doslej takšnih razprav kot so bile zadnje o TOZD, še nismo -imeli. Delavci čutiio, da je prišel čas, -ko bodo v resnici odločali o svojem delu in bodočnosti, obenem pa se začenjajo bolj zanimati za notranje gospodarjenje. Vprašanje: Kako bi povezali ustanavljanje TOZD s perspektivo, z razvojem podjetja? Odovor — Odprti ste enega od bistvenih vprašanj naše bodoče organizatorske dejavnosti. Menim, da smo že v preteklosti veliko naredili okoli razvojnih programov. Tak program že Imamo -in ie bil cel-o v javnosti o-cenjen kot primeren. Toda, za potrebe TOZD ta program ne bo zadoščal. Načelo, da TOZD zagotavljajo svoj razvoj skozi povezovanje in skozi skupen razvoj nodiatia kot celote, bo zahtevalo, da bomo za Ingrad kot skupnost TOZD v najkrajšem možnem času sestavili kvalitetno zasnovan -razvojni program, obenem pa bo morala vsaka TOZD. seveda s pomoči-o strokovnih služb, sprejeti svoj razvojni program. ki bo moral biti vsklajen s kdimnimi smernicami. Približno isto bo veljalo za letne gospodarske načrte, kajti ciilie bomo poslej sprejemali »od spodaj navzgor« in ne obratno. S tem v zvezi pa bomo morali zagotoviti tudi boljše povratne informacije članom kolektiva, se pravi informacije o izvrševa- nju ciljev oziroma sprejetih nalog. Zato bomo morali nujno izboljšati našo notranjo informativno službo, ki bo morala odslej v resnici služiti kot osnova za resnično in neposredno samoupravljanje. Brez informacij upravljalec ne more biti u-pravljalec. Vprašanje: Ali v tej zvezi predvidevate že kaj bolj konkretnega? Odgovor — Oblike informiranja so znane. Precej smo jih že uporabljali. Zdaj se bomo morali zavzeti le za to, da bodo vse te oblike bolj zaživele, kajti vsakršno životarjenje bo nevzdrž-noi. Vprašanje: Samoupravljanje je ne samo pravica, marveč tudi dolžnost in odgovornost. Odgovornost pa pomeni, da morajo samoupravljale! dobro poznati problematiko, načrte, razvoj itd. Kako je z ekonomskim in družbeno političnim izobraževanjem? Odogovor — Nobena, še tako dobra informacija, ne bo koristna, če jo ne sprejme razgledan koristnik. Po drugi strani morajo biti vse informacije rar zumljivo sestavljene. Za vse. Za sprejemanje informacij in za njihovo koriščenje je potrebna določena stopnja poznavanja in usposobljenosti koristnikov. Vemo pa, da vsak delavec ni imel možnosti do izobraževanja v tej smeri. Zato — če naj vsak delavec postane upravljalec v pra- vem pomenu besede, bo nujno dati vsem tistim, ki so pripravljeni delati na področju samoupravljanja tudi določeno družbeno ekonomsko znanje. Razumljivo je, da gre v tem primeru za dolgotrajnejšo nalogo, je pa izvedljiva; mi pa imamo dovolj izkušenj, da bomo to nalogo tudi uresničili. Uredništvo v tej enoti. Za formiranje TOZD industrija gradbenega materiala je glasovalo 74,5% od vseh zaposlenih v tej enoti. Na zboru delovnih ljudi skupne službe je bilo prisotnih 98 od skupno 140 zaposlenih v tej enoti. Za formiranje samoupravne delovne skupnosti skupne službe je glasovalo 68,5% od vseh zaposlenih v tej enoti. ganiaaoijo in za izdelavo pravil in drugih splošnih aktov so v okviru posameznih TOZD in SDS imenovani naslednji člani kolektiva: TOZD proizvodni obrati Kužner Ivan, KV slikopleskar Špeglič Anton, mojster Andolšek Bogo, mojster TOZD IGM Medlog V Ingradu že ustanovljene TOZD Kolektivi posameznih TOZD in SDS so na zborih delovnih ljudi izvolili tudi vršilce dolžnosti direktorjev in sicer: — za v. d. direktorja TOZD gradbena operativa je bil izvoljen Leon Črepinšek, dipl. inženir, dosedanji šef razvoja Hudomaj Franc, str. tehnik Bratina Leon, obratovodja Gaberšek Rudi, obratovodja TOZD gradbena operativa Fifor Egidij, šef gradbišča Aškerc Anton, šef gradbišča Vrbnjak Franc, mojster Dne 12. septembra so bile končane javne razprave v kolektivu o organiziranju TOZD. Razprave so se odvijale na zborih delovnih ljudi in sicer v naslednjih enotah: 1. Gradbena operativa — Slov. Konjicah za gradbišča Zreče in Konjice, — v Ljubijiani za gradbišča sektorja Ljubljana, — montažna gradnja, — v Štorah za gradbišča Štore in Šentjur, — v Radečah za gradbišča Laško in Radeče, — v Senovem, — v Celju za gradbišča Celje I in Ii, — v sektorju za mehanizacijo 2. Industrija gradbenega materiala — v Medlogu za vse obrate 3. Proizvodni obrati —v Celju za kovinsko dejavnost in slikopleskarstvo, — na Gomilskem za lesne obrate 4. Skupne službe — v Celju za vse dele skupnih služb Na zborih delovnih ljudi so se posamezni deli podjetja zedinili, da se v podjetju formirajo 3 temeljne organizacije združenega dela in kot četrta samoupravna delovna skupnost skupne službe. Tako so bile formirane: — TOZD gradbena operativa, ki vključuje vse dosedanje gradbene sektorje, sektor za mehanizacijo, delavsko naselje in delavsko menzo. — TOZD proizvodni obrati, ki vključuje kovinske in lesne o-brate ter slikopleskarstvo. — TOZD industrije gradbenega materiala, ki vključuje obrate: opeka, cevi, cementniine, okna, peskolom, gramoznica, montažni elemneti, votlaki, betonarna, železokrivnioa, maltama. — Samoupravna delovna skupnost skupne službe. Na zborih celotne gradbene operative, vključno z mehanizacijo je bilo prisotnih 815 delavcev od 1030 vseh zaposlenih v tej enoti. Za formiranje TOZD gradbena operativa se je izreklo 78,7% vseh zaposlenih. Na zborih v proizvodnih o-bratih je bilo prisotnih 194 delavcev od skupno 242 zajposlenih v tej enoti. Za formiranje TOZD proizvodni obrati se je odločilo 80,2 % od vseh zaposlenih. Na zbora delovnih ljudi v industriji gradbenega materiala v Medlogu je bilo prisotnih ^delavcev od skupno 165 zaposlenih — za v. d. direktorja TOZD proizvodni obrati je bil izvoljen Rafko Funkl, dosedanji šef sektorja proizvodnih obratov — za v. d. direktorja industrije gradbenga materiala je bil izvoljen Bojan Okrogar, dipl. inženir, dosedanji šef sektorja PGM Medlog — za v. d. direktorja SDS skupne službe je bil izvoljen Franjo čevnik, pravnik, dosedanji šef pravne službe. Komisije Ob priliki razprav za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela v podjetju so kolektivi na posameznih zborih izvolili tudi komisijo za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo CIP »Ingrad« Celje in za izdelavo pravil (statuta) in drugih splošnih aktov TOZD in komisijo za razdelitev sredstev med TOZD in ugotovitev obvez v odnosu na minulo delo drugih TOZD in napram drugim. V komisijo za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno or- SDS skupne službe Hočevar Silva, dipl. pravnik Skubic Drago, ing. org. dela Petrič Milena, ek. tehnik V komisijo za razdelitev sredstev med TOZD in ugotovitev Obvez v odnosu na minulo delo dragih TOZD in napram dragim so bili v okvira posameznih TOZD imenovani naslednji: TOZD proizvodni obrati Funkl Rafko, šef sektorja Zalašček Mirko, tehnolog Belehar Franc, mojster TOZD IM Medlog ing. Okrogar Bojan, šef sektorja Bratina Franc, obratovodja Hudomaj Franc, str. tehnik TOZD gradbena operativa Ajstar Roman, šef sektorja ing. Brodnik Jože, šef sektorja Colarič Milan, sitr. tehnik SDS skupne službe dipl. ecan. Gazvoda Franc, šef GRS ing. Gijan Ivan, šef tehnično ko-merc, službe Gralhner Rafko, šef komunale. Ivica Bezlaj Ekipa s predsednikom F. Gazvodom na čelu prihaja k razglasitvi rezultatov in naši športniki Od 31. avgusta do 2. septembra so bile v Ljubljani 23. športne igre gradbenih delarvcev Slovenije. Organizator letošnjih športnih iger [je bilo splošno gradbeno podjetje Grosuplje, svojo zahtevno nalogo je dobro opravilo. Na 'letošnjih igrah je sodelovalo 2.300 tekmovalcev iz 66. podjetij oziroma s skupaj 354 ekipami. Udeležba rekordna. SKUPNA UVRSTITEV EKIP Po končanem ocenjevanju in točkovanju ekip je prvo mesto pripadlo Gradisu iz Ljubljane, ki je zbral 324 točk. Na ostala najboljša mesta so se plasirali: 2. INGRAD, CELJE, 3. Konstruktor, Maribor 278, 4. Gorica, Nova Gorica 247, 5. Pionir, Novo mesto 245. Od ekip iz širšega celjskega območja je bil velenjski Vegrad na 27. mestu z 91. točkami, splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine na 32. mestu s 74. točkami, Remont iz Celja na 59. mestu s 27. točkami, in opekarne z Ljubečne na 64. mestu s 7. točkami. MALI NOGOMET Zmagala je ekipa Kovinsko iz Ajdovščine, naše moštvo v postavi Lipovšek, Cvetko, Čurko-vič, Kompan, Kos, D. Lipovšek, Matičič, Kampuš in Todič je o-svojilo 34. mesto. ODBOJKA V moški konkurenci je naša vrsta (Kronovšek, Žilnik, Aškerc, Jager, Golnar, V.itanc, Gornik in Juhart) osvojila drugo mesto za Salonitom iz Anhovega. V ženski konkurenci so zmagale naše igralke (Sušnik, Lesjak, Jagrič, Kolar, Podbrežnik, Jager in Robida). NAMIZNI TENIS Med moškimi ekipami je zmagal ljubljanski Gradis, na drugo mesto se je uvrstila naša ekipa v postavi Breznik in Vitana. V ocenjevanju posameznikov je bil Franc Ledinšek četrti, Božo Breznik pa peti. Med ženskimi vrstami je prvo mesto pripadlo našima igralkama. Prvi torej Ingrad. In postava: Podbrežnik, Jager. V vrstnem redu posameznic je Ljuba Podbrežnikova zasedla prvo, Irena Jager pa tretje mesto. KEGLJANJE Pri moških ekipah je zmagala Cementarna iz Trbovelj, naša vrsta v postavi Kompan, Tur-ščak, Cizelj, Lipovšek, Kumer in Šunko pa je osvojila tretje mesto. Podrla je 2603 keglje, oziroma šest kegljev manj kot zmagovalci. Še en posnetek za spomin ob zaključku tekmovanja. Med športniki tudi člani vodstva kolektiva in družbeno političnih organizacij. Od leve proti desni: ing. Henrik Cmak, direktor podjetja, Franc Vrbnjak, sekretar OOZK, Franc Vitanc, častni predsednik SŠD in Franc Gazvoda, predsednik SŠD. -X X X X -X X X X X X X X X X X X X X X X X X Udeleženih je biilo: — mali nogomet 46 ekip — odbojka moški 19 ekip — odbojka ženske 9 ekip — namizni tenis moški 41 ekip — namizni tenis ženske 10 ekip — kegljanje moški 55 ekip — kegljanje ženske 19 ekip — balinanje 30 ekip — streljanje moški 50 ekip — streljanje ženske 19 ekip — šah 37 ekip xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Igralcem malega nogometa tokrat ni šlo tako kot so sl želeli. Edi Šunko tretji med kegljači posamezno Med športniki predstavniki družbeno političnih organizacij in vodstva podjetja Med udeleženci tudi častni predsednik Franc Vitanc Med posamezniki (ocenjevanje 200 lučajev) je bil Edi Šunko tretji s 929 keglji, Jože Lipovšek pa deseti s 886 keglji. Pri ostalih so ocenjevali rezultat po sto lučajih. Tako je bil Jernej Kumer 23. s 443 keglji, Boris Kompan 47. s 425, Stane Turščak 61. s 417, Ivan Cizej 81. s 412 podrtimi keglji. Pri ženskih ekipah so naše tekmovalke osvojile šesto mesto s 1395 keglji. Zmagala je vrsta ljubljanskega Gradisa, ki je podrla 1516 kegljev. Ekipa Ingrada je nastopila v naslednji postavi: Bezlaj, Kopitar, Novak, Robida, V vrstnem redu posameznic je bila Ivica Bezlajeva dvanajsta s 753 keglji. Ocenjevanje na 200 lučajev. Pni ostalih so vrstni red določali po 100 lučajih. Krista Novak je bila 20. s 369 keglji, Tatjana Robida 41. s 325, Olga Kopitar 45. s 315 podrtimi keglji. BALINANJE Zmagal je Kraški Zidar iz Sežane, naši tekmovalci v postavi Škulj, Polgar, Bajrič in Mitrovič pa so zasedli 27. mesto. STRELJANJE Med moškimi ekipami je zmagal Stavbar iz Maribora s 833 krogi. Naša vrsta v postavi Todorovič, Turščak, Kobale, Šafarič in Krajnc je bila peta s 758 krogi. Med posamezniki je bil Stanko Šafarič 34. s 156 krogi, Marko Kobale 51. s 152 kroga, Stanko Turščak 65. s 149. krogi in Velimir Todorovič 104. s 142 krogi. V ženski ekipni konkurenci je zmagala vrsta mariborskega Stavbarja s 437. krogi, naša ekipa v postavi Petrič, Pelko, Perovič pa je zasedla s 400. krogi peto mesto. Med posameznicami je bila Milena Petrič s 275. krogi enajsta, Erna Pelko s 264. krogi petnajsta in Zvonka Perovič dvajseta s 29 krogi. ŠAH V ekipni konkurenoi je zmagalo naše moštvo v postavi Oj-strež, Streicher, Strudnička in Gazvoda. f j. Mfllf M gBL iSi ■mu.-fi;;: uH Ljuba in Irena sta prejeli kolajno za prvo in tretje mesto v namiznem tenisu med ženskami posamezno Tretja stopnica za moške kegljače Šahisti tokrat prepričljivo prvi Nesreče pri delu Otroško varstvo V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je pripetilo v podjetju 61 nesreč pri delu. Od tega je bilo 45 lažjih in 5 srednje težkih na delu ter 9 srednje težkih in 2 lažji na poti na delo ali z dela. V primerjavi z lanskim letom je število nesreč pri delu približno enako, medtem, ko se je število nesreč na poti na delo ali z dela povečalo. Razveseljivo je dejstvo, da ni bilo težjih nesreč pri delu. Pni opazovanju gibanja nesreč po mesecih je razvidno da se največ nesreč pripeti v mesecih polne sezone, medtem, ko je v zimskih mescih manj nesreč. Izjema je letošnja januar, ko se je pripetilo več nesreč kot v januarjih prejšnja leta. Po dnevih v itednu ni največ nesreč ob ponedeljkih, temveč v sredini tedna, kar opazujemo z uvedbo prostih sobot. Razlog, da je temu tako, še ni pojasnjen. Največkrat so si zaposleni poškodovali prste in dlani rak, VIRI NESREČ PRI DELU Št. primerov________Vir nesreče 6 ročno orodje 5 manipulacija s predmeti 5 ostri predmeti 4 ostali prosti padci predme- tov 3 nakladanje in razkladanje sredstev za horizont, transport 2 gladek pod 2 prosti padec predmeta za- radi popuščanja 2 leteči delci kot posledica tehnološkega postopka 2 udarec sredstva za vertikal- ni transport 2 nakladanje in razkl. sred- stva za vertikal, transport 2 udarec sredstva za horizon- talni transport 2 nevaren pod 2 vroči materiali 2 leteči delci kot posledica drugih vzrokov 1 ročno mehanizirano orodje 1 padec predmeta s sredstva za horizontalni transport 1 ostali vrteči se deli 1 ukleščenje med gibajoči in mirujoči del 1 1 rokovanje s predmeti pri potiskanju zatem so stopala lin noge do gležnja. To so karakteristične poškodbe na delu v gradbeništvu, kjer se veliko dviga, prenaša, razklada, preklada. Z uvedbo zaščitnih delovnih čevljev v našem podjetju, se bo tudi število poškodb nog zagotovo zmanjšalo. Poškodbe glav in oči so se pripetile zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev, to je čelad in zaščitnih očal. Naj pogostejši vzroki nesreč vrsto let nazaj so: uporaba delovnih sredstev in izvajanje del v nasprotju s predpisi, ureditev delovnega prostora v nasprotju s predpisi, nezadostna spretnost, neuporaba o-sebnih varovalnih sredstev in nespoštovanje splošnega načina dela. Da bi lahko zmanjšali nesreče, moramo odpraviti njih vzroke. Te smo odkrili in jih poznamo, pred nami so. Zato z vsemi silami delajmo na njih, jih odpravljajmo, da si zagotovimo zdravo delo in boljšo produktivnost. Hubert Goiner 1 ostali padci pri gibanju v nivoju 1 ukleščenje med gladke gi- bajoče dele 1 padci zaradi nestabilnosti 1 padec delavca s sredstva za horizontalni transport VZROKI NESREČ PRI DELU 13 Uporaba delovnih sredstev in izvajanje dela prati predpisom 10 Delovni prostor urejen v nasprotju s predpisi 8 nezadostna spretnost pri izvajanju gibov 3 Nespoštovnje splošnega re- žima dela 3 neadekvatna konstr. in vzdrževanja delovnih sredstev 3 pomanjkanje osebnih za- ščitnih sredstev 2 skrite tehnično-tehnološke pornanj kljivosti 2 pomanjkanje nadzora 2 pomanjkanje osebnih za- ščitnih red s te v 1 izvajanje delovnega postop- ka v nasprotju s predpisom 1 delovno okolje v nasprot- ju s predpisanim 1 ostali vzroki Skupnost otroškega varstva se je obvezala, da bo vse delovne organizacije obveščala o uresničevanju dogovorjenih nalog, zato vam zdaj posredujem informacijo o tem, kaj je bilo doslej storjenega lin koliko sredstev je bilo v ta namen potrošenih. 1) Novogradnja VVZ Otok III 'Na osnovi izdelanih projektov je oddana gradnja GIF »Ingradu« iin podpisana pogodba 10. 4. 1973. Pogodbena vrednost 3,700.000- se nanaša na gradbena, obrtna in instalacijska dela ter na zunanjo ureditev. Termin izgradnje je konec oktobra 1973. Objekt je v III. fazi izgradnje. Za opremo igralnice, kuhinje in ostalih prostorov je sklenjena 20. maja 1973 pogodba s »Siove-nija-lesom« Ljubljana in bo vsa oprema izdobavljena do 1. oktobra 1973. Pogodbena vrednost 713.504.000,- Skupno koriščena sredstva za projekt, izgradnjo, opremo in garancijski polog 3,947.357.61. 2) Za dva oddelka predšolskih otrok je odkupljena polovica preurejene pritlične etaže v stolpnici v Nušičevi ulici po pogodbi sklenjena z GIP »Ingradom« 31. 3. 1973 v vrednosti 480.420,00 din. Objekt je v zaključeni fazi izgradnje. Oddelka bosta vseljena v septembru 1973. Vplačan je prvi obrok v višini din 160.000. 3) Za preureditev in opremo dveh oddelkov za predšolske o-troke na Polulah so izgotovljeni projekti. K podpisu pogodbe o izvajanju del se bo pristopilo ob izselitvi stranke, katera zaseda polovico predvidenih prostorov. Za preureditev šolske kuhinje Polule je izgotovljen instalacijski načrt in načrt preureditve s prepisom del in predračunom. Dela se bodo oddala konec julija 1973. Za opremo je podpisana pogodba z »IGO« Ljubljana dne 27. 6. 1973 v višini 140.470 din iin bo izdobavljena do 20. 8. 1973. 4) Na IV. osnovni šoli je bila v času zimskih počitnic preurejena in opreml j ena šolska kuhinja. Opremo je izdobavila »IGO« Ljubljana, gradbeno-obrt-na iin instalacijska dela pa je izvršilo GOP »Obnova« Celje. Temeljna skupnost otroškega varstva je prispevala znesek v višini 113.819 din. 5) Za ureditev posvetovalnice za razvojno motene predšolske o-trake je rezerviranih v skladu skupnosti otroškega varstva 150.000 din in bodo sredstva aktivirana, ko bo Zdrvstveni dom Celje zbral še manjkajoča sredstva. 6) V Strmcu, Socki, Frankolovem, Šmartnem in Črešnjicah delujejo »potujoči vrtci«, v katere je vključenih 120 predšolskih otrok. V jeseni začne z delom še »potujoči vrtec« na Sve-nini. V ta namen je bilo do 30. 6. 1973 potrošenih 1.913,80 din za nabavo raznih pripomočkov za delo. 7) Vzgojno varstveni zavodi (vrtci) so izvajali program male šole za otroke, ki niso njihovi redni varovanci. Pripravljeni so bili v različnih krožkih zajeti v vzgojno delo tudi otroke, ki nimajo možnosti obiskovati vrtcev, vendar se kljub velikim prizadevanjem VVZ starši niso odzivali. Zato bo potrebno v tej smeri bolj angažirati družbene organizacije, da bodo pomagale pri vzpostavljanju stikov med starši, in vrtci, saj slednji lahko opravljajo pomembno vzgojno delo med o-trok.ii 8) Šolske mlečne malice prejema 6.984 ali 95% vseh osnovnošolskih otrok. Šolska kosila prejema 1.737 ali 23,6 % vseh osnovnošolskih otrok. Nad šolsko prehrano se redno izvaja nadzor preko: Zavoda za zdrvastve-no varstvo, sanitetnega inšpektorja in strokovne učiteljice gospodinjskega pouka. 9) V počitniškem domu v Baški je pred sezono letovanja bil izvršen projekt preurejene in dopolnjene instalacije. Dela je prevzel GIP »Ingrad« ter prvo fazo že zaključil do pričetka letovanja otrok. II. faza del predvsem ureditev strehe, fasade, za-steklene stene in plinske napeljave je predvidena od 23. avgusta 1973 dalje. Uporabljena sredstva skupno z nabavo opreme po ponudbi »IGO« Ljubljana z dne 23.5.1973 je 22.845,85 din. 10) Družbene denarne pomoči prejema: — 1.366 otrok za šolske malice — din 133.851 — 377 otrok za šolska kosila — din 166j697 — 405 socialno šibkih kmečkih otrok — din 118.960 — 76 socialno šibkih otrok VVZ — din 31.241 Poročilo, ki vam ga posredujemo ob zaključku prvega polletja je sicer kratko, vendar vsebuje vse bistvene točke iz zat-stavljenega programa za leto 1973. Iz njega je razvidno, da Temeljna skupnost otroškega varstva dosledno izpolnjuje naloge o okviru programa in finančnega načrta kljub težavam, ki so nastopile pri novogradnji vrtca Otok III, zaradi izpadlih kreditov. Izpad kreditov smo nadomestili z uporabo vseh v letu 1972 uročenih sredstev, namenjenih za izgradnjo vrtcev Otok III in Štore. Za temeljno skupnost otroškega varstva. Aleš Lavrenčič letos na morju 270 članov kolektiva Kje (kako) potem preživi dopust večina članov kolektiva? Ali pa si večina članov kolektiva dopusta na morju še ne more privoščiti. Ob zaključku letne sezone u-gotavljamo, da je letovalo v počitniških domovih podjetja: v avtooampu Baška, Biogradu na morju, v Piranu in v Valovinah pri Puli 163 članov kolektiva ter 271 svojcev teh članov. Od tega 87 proizvodnih delavcev in 76 režijskih delavcev. V tujih počitniških domovih je koristilo dopust 107 članov kolektiva, od tega 55 delavcev iz proizvodnje in 52 režijskih delavcev. Letošnji jubilanti 10 let (1963-1973) Tek. Mait. št. štev. Priimek in ime Rojstni Datum datum nastopa Poklic — del. mesto t Sektor 1. 6538 Avdič Hamdija 19. 11. 35 19. 4. 63 gradb. del. Celje 2. 10519 Balek Vincencija 13. 4. 41 25. 2. 63 knjigovod. Mehan. 3. 6247 Beloševič Franjo 1. 12. 20 16. 3. 63 gr. delav. PGM 4. 7261 Beširevič Esad 3. 5. 27 22. 10. 63 gr. delav. Ljublj. 5. 6241 Bojinovič Dane 21. 2. 35 16. 3. 63 železokr. PGM 6. 10518 Črepinšek ing. Elza 1. 5. 38 21. 2. 63 dipl. ina. arh. Sk. sl. 7. 6474 Culibrk Marko 27. 1. 38 6. 4. 63 zidar Žalec 8. 6891 Derča Franc 27. 5. 46 1. 8. 63 vod. inšt. Proizv.o. 9. 6378 Džordevič Vasilij 23. 6. 28 1. 4. 63 gr. delavec PGM 10. 10524 Gnilšek Jožica 11. 12. 42 1. 5. 63 knjigov. Skup. sl. 11. 6323 Guntner Karl 24. 11. 37 27. 3. 63 tesar Žalec 12. 6271 Golob Ivan 26. 7. 37 23. 2. 63 zidar Ljubljana 13. 6494 Golubič Avgust 7. 8. 39 n. 4. 63 strojnik Sl. Konj. 14. 6151 Koren Stanislav 18. 7. 37 2. 3. 63 gr. del. Montaža 15. 7214 Kovač Alojz 10. 6. 31 17. 10. 63 tesar Celje 16. 10517 Koželj Ida 2. 3. 45 11. 2. 63 tajnica Skup. sl. 17. 7039 Kramer Anton 8. 1. 20 10. 9. 63 mizar Proizv. o. 18. 10520 Kregar Terezija 25. 5. 44 8. 3. 63 knjigov. Proizv. o. 19. 10522 Krušič Alojz 17. 6. 25 16. 4. 63 gr. delovodja PGM 20. 10531 Kukovnik Franc 12. 8. 38 21. 10. 63 skladiščnik Montaža 21. 10532 Lebič Štefanija 29. 8. 27 14. 10. 63 knjigov. Skup. sl. 22. 10525 Mauer Erna 10. 6. 42 1. 5. 63 knjigov. Skup. sl. 23. 10530 Mejač Jožefa 12. 3. 26 21. 10. 63 knjigov. Skup. sl. 24. 6906 Mihevc Rihard 16. 3. 42 24. 7. 63 slikoplesk. Proizv. o. 25. 6342 Mirnik Ivan 7. 11. 41 23. 3. 63 stroj. kij. Mehaniz. 26. 6450 Mrdja Marko 5. 6. 38 8. 4. 63 strojnik Mehaniz. 27. 8368 Mustafi Atim 16. 8. 34 15. 4. 63 zidar Montaža 28. 6270 Očko Dragutin 8. 10. 40 5. 3. 63 zidar Montaža 29. 7238 Ofentavšek Jože 20. 2. 28 18. 10. 63 tesar Sl. Konj. 30. 6148 Okorn Franc 4. 5. 41 26. 2. 63 zidar Štore 31. 10526 Podgornik Elza 25. 7. 43 2. 7. 63 ek. tehnik Skup. sl. 32. 10523 Stanojlovič Drago 8. 9. 39 20. 4. 63 skladiščnik Celje 33. 10521 Streicher Anton 28. 9. 34 8. 4. 63 tehnolog Skup. sl. 34. 6173 Škoflek Matija 18. 1. 22 1. 3. 63 gr. delavec PGM 35. 7239 Špes Karl 15. 10. 34 18. 10. 63 tesar GMBH 36. 10529 Šuster Viljem 13. 1. 42 16. 8. 63 gr. tehnik Štore 37. 6792 Terglav Branko 19. 2. 28 5. 6. 63 železokr. PGM 38. 7062 Todič Rajko 16. 6. 41 2. 9. 63 zidar Ljublj. 39. 6547 Turk Fanika 1. 5. 39 16. 4. 63 kuharica Ljublj. 40. 6150 Verbič Anton 26. 5. 40 11. 3. 63 šofer Mehaniz. 41. 6444 Verdnik Stanislav 19. 11. 36 1. 4. 63 šofer Mehaniz. 42. 6138 Vešligaj Leopold 23. 9. 34 6. 2. 63 strojnik PGM 43. 6995 Zeko Ivica 13. 11. 37 10. 8. 63 zidar Montaža 44. 6642 Zupančič Anton 28. 7. 39 6. 5. 63 odrar Celje 45. 6972 Žlavs Alojz 21. 5. 41 15. 8. 63 zidar Štore 15 i let (1958-1973) 1. 43 Baloh Branko 4. 7. 30 1. 8. 58 strojnik PGM 2. 204 Cvetrežnik Marta 30. 6. 19 4. 6. 58 čistilka Skup. sl. 3. 211 Čander Franc 10. 11. 20 6. 3. 58 zidar Celje 4. 10454 Čonč Anica 19. 5. 38 10. 7. 58 gr. tehnik Skup. sl. 5. 10364 Dobrotinšek Jožica i 24. 7. 41 15. 9. 58 adm. teh. Proizv. o. 6. 383 Gačnik Vlado 20. 1. 30 1. 7. 58 šofer Mehaniz. 7. 504 Horvat Franc 26. 1. 37 15. 7. 58 strojnik Žalec 8. 520 Hribenik Melhijor 1. 1. 34 1. 4. 58 mizar Proizv. o. 9. 546 Ivšek Viktor 4. 7. 55 12. 3. 58 tesar Celje 10. 589 Jelačič Stanko 1. 1. 36 7. 5. 58 varilec PGM 11. 590 Jelen Franc 7. 10. 36 15. 9. 58 strojnik PGM 12. 681 Klopotan Anton 1. 11. 29 17. 10. 58 železokrivec Avstr. 13. 703 Kokot Štefan 10. 11. 14 13. 9. 58 gr. delavec Celje 14. 830 Kralj Ivan 28. 4. 22 18. 3. 58 zidar Žalec 15. 896 Kutnjak Stjepan 8. 7. 31 1. 9. 58 strojnik Celje 16. 897 Kuzmič Djuro 1. 2. 34 6. 6. 58 strojnik Celje 17. 10451 Krušič Štefka 14. 12. 37 16. 8. 58 operater Skup. sl. 18. 10408 Lah Oton 12. 12. 24 3. 9. 58 gr. tehnik Skup. sl. 19. 1032 Martinko Ljudevit 23. 4. 35 7. 5. 58 cementnlnar PGM 20. 1033 Martinko Željko 31. 7. 32 10. 4. 58 zidar Celje 21. 1125 Novak Djuro 16. 4. 33 26. 8. 58 zidar Žalec 22. 10400 Novak Kristina 13. 11. 41 13. 9. 58 adm in. ref. Skup. sl. 23. 1255 Petelinšek Ivan 26. 8. 36 17. 3. 58 zidar PGM 24. 1290 Podčedenšek Jakob 15. 7. 23 21. 4. 58 zidar Štore 25. 1297 Podlogar Ludvik 25. 3. 22 19. 4 r8 šofer Mehaniz. 26. 1332 Povše Srečko 14. 1. 35 2. 9. 58 mizar Proizv. o. 27. 1386 Razgoršek Jože 9. 2. 32 16. 7. 58 tesar Celje 28. 1509 Stamol Franc 1. 8. 13 15. 11. 58 šofer Mehaniz. 29. 10441 Skubic Drago 23. 9. 30 1. 10. 58 ing. org. dela Skup. službe 30. 10377 Šturm Gabrijela 30. 9. 39 19. 7. 58 knjigov. Skup. sl. 31. 1587 Škrabi Jože 8. 10. 36 16. 5. 58 betonerec PGM 32. 1604 Šnajder Erik 14. 5. 36 15. 9. 58 zidar Montaža 33. 1631 Štrukelj Franc 12. 10. 35 1. 10. 58 tesar Žalec 34. 1640 Švab Martin 11. 11. 29 16. 7. 58 tesar Montaža 35. 1644 Tauzes Jože 23. 10. 32 23. 10. 58 kurjač Skup. sl. Tek. št. Mat. štev. Priimek in ime Rojstni Datum datum nastopa Poklic — c , . del. mesto Sektor 2. 5. 58 vodov. inšt. Proizv. 36. 1671 Topolak Jože 16. 3. 32 oddelek 37. 1698 Turnšek Ivan 2. 1. 17 5. 5. 58 mizar Proizv. o. 38. 10450 Uranič Stana 8. 11. 31 1. ti. 58 knjigov. Skup. sl. 39. 1799 Vračko Ivan 2. 4. 25 10. 7. 58 zidar Štore 40. 1815 Vrenko Ivan 14. 5. 18 24. 2. 58 zidar Celje 16. 8. 58 ekon. tehnik Skup. 41. 10428 Verdnik Jožica 10. 3. 37 službe 16. 10. 58 ekonom, tehnik Ino- 42. 10475 Veber Milena 21. 9. 41 zemstvo 43. 10489 Zebec Branko 5. 1. 29 23. 9. 58 tehnolog Skup. sl. 44. 1896 Žičkar Viktor 29. 3. 36 9. 7. 58 zidar Celje 45. 1899 Žilnik Janko 10. 11. 35 15. 9. ti8 šoter Skup. sl. 20 let (1953-1973) 1. 11 Amon Anton 9. 4. 23 14. 4. 53 gr. delavec Štore 2. 25 Arhanič Josip 31. 1. 30 28. 10. 53 strojnik PGM 3. 10360 Andoljšek Bogo 22. 9. 20 2. 8. 53 mojster Proizv. o. 4. 78 Belehar Franc 1. 10. 31 3. 8. 53 mojster Proizv. o. 5. 103 Bibič Franc 17. 9. 23 1. 4. 53 zidar Celje 6. 171 Brežnik Martin 5. 11. 30 13. 4. 53 zidar Montaža 7. 205 Cvikl Franc 1. 9. 31 22. 9. 53 tesar Zolec 8. 10371 Cafuta Ivan 24. 8. 33 6. 11. 53 telefonist Proizv. o. 9. 234 Čoh Ivan 16. 11. 12 20. 4. 53 zidar Store 10. 10375 Čmak Ivan 28. 12. 26 16. 4. 53 gr. tehnik Skup. sl. 11. 6569 Čakš Franc 19. 9. 30 10. 3. 53 betonerec PGM 12. 303 Drofenik Simon 15. 10. 15 2. 3. 53 čuvaj Mehaniz. 13. 11755 Firšt Jože 15. 2. 28 25. 3. 53 tesar Štore 14. 10380 Funkl Rafko 16. 10. 32 15. 11. 53 liani teh. Proiz. o. 9. 4. 53 inštruktor v. Skup. 15. 395 Gmajnič Štefan 18. 11. 29 službe 16. 414 Golubič Milan 11. 12. 28 9. 7. 53 tesar Štore 17. 438 Grabner Pavel 2. 7. 23 1. n. 53 gr. delavec Žalec 18. 10383 Gajšek Maks 27. 3. 27 g. 2. 53 mojster Proizv. o. 19. 10429 Jagrič Marija 25. 10. 36 20. 8. 53. tajnica Skup. sl. 20. 751 Korošec Miran 29. 5. 31 23. 3. 53 mojster Proizv. o. 29. 6. 53 inštr. c. kurj. Proizv. 21. 785 Kotnik Franc 28. 9. 29 O. 22. 872 Krošl Marjan 24. 1. 28 2. 6. 53 šofer Skup. sl. 23. 891 Kunc Bogomir 1. 11. 30 2. 4. 53 stavb. kij. Proizv. o. 24. 776 Košič Jože 6. 2. 14 1. 4. 53 tesar Sl. Konj. 25. 10401 Klenovšak Štefan 3. 5. 28 1. 4. 53 gr. delovodja Štore 26. 928 Legvart Stane 9. 11. 29 e. 7. 53 šofer Mehaniz. 27. 953 Lipovšek Jože 29. 3. 25 21. 5. 53 gr. delovodja Celje 28. 954 Lipovšek Jože 24. 1. 15 26. 10. 53 kurjač Skup. sl. 29. 10376 Logar Zlatka 23. 6. 21 17. 6. 53 knjigov. Skup. sl. 30. 10481 Lakovič Alojz 26. 2. 28 1. 4. 53 mojster Mehaniz. 9. 3. 53 tesar Inozem. 31. 13916 Marzidovšek Ivan 19. 11. 22 GmBH 32. 1059 Meštrič Rudolf 16. 2. 30 21. 4. 53 železokr. Avstrija 33. 1188 Pajk Ivan 25. 12. 14 29. 7. 53 železokr. PGM 34. 1325 Poslek Franjo 18. 5. 27 26. 2. 53 zidar Celje 35. 1355 Pristovnik Franc 1. 6. 28 4. 11, 53 mizar Proizv. o. 36. 1358 Pukšič Franc 1. 10. 27 io. 11. 53 tesar Štore 37. 1405 Ribič Franc 28. 2. 29 1. 11. 53 žaaar Proizv. o. 38. 1398 Rečnik Franc 21. 9. 24 L 4. 53 gr. delavec Sl. konj. 39. 1465 Sevšek Franc 7. 10. 24 2. 3. 53 tesar Celje 40. 1521 Strabič Jože 29. 6. 11 22. 7. 53 gr. delavec Celje 41. 1548 Šarlah Mirko 29. 8. 30 3. 8. 53 zidar Montaža 42. 1552 Šeligo Franc 23. 10. 27 18. 5. 53 železokr. PGM 43. 1619 Špoljar Mijo 7. 6. 29 2. 11. 53 cementminar PGM 44. 1609 Šoštarič Štefan 3. 5. 31 g. 7. 53 gr. del. Montaža 45. 1653 Teržan Viljem 20. 2. 22 1. 7. 53 šofer Mehaniz. 46. 1722 Varovič Nikola 3. 12. 30 n. 3. 53 strojnik Ljublj. 47. 1768 Vipotnik Franc 9. 11- 30 29. 7. 53 stavb. kij. Proizv. o. 48. 1726 Vaš Ivan 14. 12. 31 1. 10. 53 tesar Proizv. o. 49. 1737 Velenšek Jože 27. 11. 30 21. 8. 53 tesar Celje 50. 1777 Vlahek Drago 28. 6. 29 21. 4. 53 železokriv. PGM 51. 1796 Vovk Jože 26. 1. 27 1. 4. 53 železokriv. PGM 52. 1805 Vrbnjak Franc 19. 9. 30 17. 7. 53 mojster Mehaniz. 53. 1883/c Zupanc Martin 1. 11. 31 26. 10. 53 zidar Celje 25 let (1948-1973) i. 10361 Arnuš Ludvik 15. 8. 25 1. 1. 48 dipl. econ. Skup. sl. 2. 96 Berčnik Franc 7. 5. 21 13. 10. 48 skladiščnik Celje 3. 169 Brežnik Franc 26. 11. 15 23. 5. 48 zidar Celje 4. 10378 Fele Alojz 14. 6. 23 23. 2. 48 skladiščnik Žalec 5. 10389 Honigmann Berta 7. 2. 12 21. 5. 48 šef fin. op. Skup. sl. 6. 10394 Jenko Marija 8. 12. 22 1. 1. 48 knjigov. Skup. sl. 7. 791 Kovač Ivan 12. 10. 21 1. 1. 48 zidar Žalec 8. 818 Kranjc Ivan 1921. 5. 48 tesar-inv. upokojen 9. 747 Korošec Franc 4. 8. 16 1. 1. 48 sklad. Proizv. o. 10. 10397 Kopitar Olga 31. 1. 29 1. 11. 48 knjigov. Skup. sl. 11. 10406 Kukovec Slavko 16. 4. 13 1. 8. 48 šef sektorja Proizv. 12. 996 Maček Rok 19. 7. 7 19. 5. 48 strojnik štore 13. 10424 Mirnik Karel 14. 9. 17 1. 4. 48 gr. delovodja Štore 14. 1268 Pilih Ivan 13. 5. 28 1. 1. 48 zidar Celje 15. 1356 Pšaker Franc 22. 11. 26 1. 12. 48 tesar Proizv. o. 16. 10437 Rebernišek Danica 17. 1. 31 6. 2. 48 knjigov. Skup. sl. KADROVSKE VESTI Zadnje poročilo pod item naslovom je obravnavalo problematiko kadrovanja in fluktnacije za obdobje januar — maj, današnje pa zajema poletne mesece junij, julij, avgust 1973. V navedenih treh mesecih smo kadrovali skupno 193 novih delavcev, odšlo pa jih je 221. Novih strdkovnih delavcev smo pridobili skupno 7, od tega: 1 strojni tehnik s prakso ter 6 mladih tehnikov — pripravnikov (3 gradbeni in 3 ekonomski tehniki). Odšli pa so 3 strokovni delavci in sicer: 1 dipl. ing. arhitek. 1 socialni delavec in 1 administrativni tehnik. Na odsluženje ka- ča leta še bolj presegla število iz leta 1972. Kadrovanje učencev (vajencev) je za letos v glavnem zaključeno. Razpisanih je bilo 132 prostih učnih mest, od tega 40 zidarjev, 40 tesarjev in 15 žele-zokrivcev, ostalo pa za kovinske in lesno obrtne poklice. Učno razmerje je sklenilo skupno 60 novih učencev. S tem so Skoraj v celoti zasedena učna mesta v kovinsko obrtnih poklicih. Zelo uspešno je bilo tudi kadrovanje novih učencev — zidarjev in sicer 31, kar je naj višje število v zadnjih nekaj letih. Nismo pa uspeli kadrovati učencev za mir zarski poklic. Neuspešno je bilo tudi kadrovanje za poklic tesar in železokrivec — vsakih komaj po 3 (planirano 40, oziroma 15); Za navedena poklica v Sloveniji ni več zanimanja, upada pa tudi že v Bosni, od koder smo ka- Posebne nagrade učencem iSjsisisjsuJsmsiSTSisisisisisisismsinsuisiSTSisTsinsisis-isuunsisisisis LETOŠNJI JUBILANTI Vabimo člane kolektiva, da se v roku 15 dni po objavi v Glasilu zglasijo v kadrovsko-splošni službi, če so morda izpuščeni iz seznama jubilantov in imajo pogoje oziroma so upravičeni na jubilejno nagrado. jnnnnnn dravskega roka v JLA je v mesecih junij — avgust odšlo 22 delavcev, starostno upokojeni so bila Gobec Rudi, projektant, He-nič F,rainc, gradbeni delavec in Železnik Stanko, zidar, _ invalidsko upokojeni pa B-ašini Isma.il, zidar in Hržica Ljudevit, zidar. Številčna primerjava (tabelaričnega pregleda ne navajamo) prihodov in odhodov delavcev za poletne mesece junij — avgust prikazuje, da smo letos kadrovali nekaj več in da je bilo tudi več odhodov kot v istem obdobju 1971 in 1972. Bistveno večjih številčnih razlik sicer ni, iz primerjav števila prihodov im odhodov, ki se približno pokrivajo, pa je razvidno, da se v poletnih mesecih v glavnem kadruje le število potrdbnih delavcev v zamenjavo za tiste, ki so odšli. Večje potrebe po novih delavcih nastajajo običajno v septembru zaradi dovršitve del, število odhodov pa se nekoliko zmanjša, ker v jeseni delavci nimajo več tolikih možnosti izbiranja, oziroma zaposlovanja drugje. Za letošnje poletno obdobje je za razliko od pre j Snih let značilno, da so večje potrebe po novih delavcih nastale že v začetku avgusta. V tem mesecu jih je odšlo skupno 93, z intenzivnim iskanjem pa smo ijih uspeli kadrovati le 72, s čimer nismo pokrili niti odhodov. Izrazito velikih potreb gradbene operative v tem mesecu, ko je že po izkušnjah iz prejšnjih ilet zelo težko pridobivati nove gradbene delavce, letos nismo mogli zadovoljiti. Delno smo ustrezne delavce — tudi KV .in PK — sicer našli, vendar nismo mogli prepričati za delo v našem podje-tju niti dovolj NK delavcev — predvsem zaradi nizkih OD v primerjavi z Višjimi, kat jih lahko dobijo drugje. V času od 1. januarja do 31. avgusta 1973 je bilo sprejetih skupno 627 delavcev, odšlo pa jih je 552. V primerjavi z lanskim letom je fluktuaci ja letos večji a in bo predvi doma do kon- drovalii polovico zidarjev. Zaradi tega je morda umesten predlog proučitve možnosti razširitve u-čnega programa učencev — zidarjev in sicer tako, da bi se zidanji poleg svojega poklica pri-učevali istočasno še za tesarja. Verjetno bi ise to v triletni učni dobi lahko doseglo z intenzivnejšim strokovnim poukom. Triletno učno razmerje je letos poteklo skupno 51. učencem, od tega 20. tesarjem, 9. zidarjem in 6. železoknivcem ter 16 kovinsko obrtniškim poklicem. Visi so delno že razporejeni na delo kot KV delavci, nekateri pa morajo takoj na odsluženje kadrovskega roka v JLA, preostale, ki so po šolanju še na »dopustu« pa pričakujemo v najkrajšem času. Letošnje razmeroma visoko število tako pridobljenih KV delavcev bo izboljšalo kvalifa-cijiSko strukturo in dokazuje uspešno delo izobraževalnega oddelka. Za požrtvovalno in nesebično delo v kolektivu ter za odličen uspeh v šoli in pri delu, Je oddelek za izobraževanje, po sklepu odbora za delovna razmerja in nagrajevanja, nagradil nekatere učence z nagradnim dopustom in denarnimi nagradami in sicer: 1. S sedem dni nagradnega plačanega dopusta za odličen uspeh v šoli in pri delu: BENIČ Nenad — tes. učenec III. letnik MOMČILOVIČ Nedeljko — ites. učenec III. letnik MENCINGER Anton — zid. učenec III. letnik PRI SLAN Zlatko — zid. učenec III. letnik 2. Z denarno nagrado v višini 200 din za odličen speh _v šoli in pri delu: ŽAGAR Franc — zid. učenec II. letnik SAVIČ Zoran — tes. učenec II. leitnik GORJANC Marjan — uč cent. kurjave BREŽNIK Rudi — učenec avtomehanik 3. Z denarno nagrado v višini 100 din, za prav dober uspeh v šoli in odličen uspeh pri delu: LIPOVČIČ Dragutin — tes. u- čenec III. letnik MARIČ Dragomir — tes. učenec III. letnik MIJATOVIČ Nedeljko — tes. učenec III. letnik JELENKO Mirko — zid. u-čenec III. letnik SOMRAK Alojz — zid. učenec III. letnik SPOLENAK Andrej — zid. u-čenec III. leitnik ZUPANČIČ Janko — zid. u-čenec III. letnik FRECE Edvard — zid. učenec II. letnik HROVAT Drago — zid. učenec II. letnik KOLAR Franc — zid. učenec II. letnik LIPOVŠEK Marjan — zid. u-čanec II. letnik ŠEGA Silvester — zid. učenec II letnik ŠPILJAK Milan — zid. učenec II. letnik Spremembe o koriščenju LD Delavski svet podjetja je razpravljal o določbah 27. člena zakona o delovnih razmerjih dela v združenem delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 22/5 dne 19. 4. 1973. Ta člen namreč določa, da imajo delavci pravico do letnega dopusta trajajočega najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni. Ker naš pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih določa, da je najkrajši dopust 14 delovnih dni, je delavski svet sprejel sklep, da imajo delavci, ki jim je po dosedanjem pravilniku o medsebojnih delovnih -razmerjih pripadalo manj dopusta od 18 delovnih dni, pravico do koriščenja najmanj 18 delovnih dni. Delavci imajo pravico izrabiti letni dopust potem, ko jim poteče v podjetju 6 mesečna nepretrgana doba dela. Delavci pa, ki so že v celoti izkoristili redni -letni dopust VIDMAR Jože — zid. učenec II. letnik TOMIČ Ilija — tes. učenec II. letnik RAZBORŠEK Erich — zid.u- čenec I. letnik NOVAK Štefan — zid. učenec I. letnik VEBER Rudi — zid. učenec I. letnik ŠKVORC Franjo — tes. učenec I. letnik KOVIČ Čedo — učenec žele-zokrivec STEPANOVIČ Mičo — učenec železokrivec MARIČIČ Dušan — učenec železokrivec BELEHAR Boris — učenec klepar PODKRAJŠEK Franc — učenec Ikl jučavniičar Želimo vsem imenovanim še v bodoče veliko -takih uspehov pni ddlu in v šoli. Oddelek za izobraževanje za letošnje leto pred uveljavitvijo tega zakona, nima jo pravice koristiti raZlike v letnem dopustu. Za ostale -člane kolektiva bo določena višina letnega dopusta s spremembo pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. mnnfinnnjuumnsTmjnjumiMnj Za nagradno izločilnioo v številki 6-7 smo prejeli 34 pravilnih rešitev. Žreb je izbral: — 1 nagrado v višini 50.- din prejme Ivan ČMAK, skupne službe — II. nagrado v višini 30.- din prejme Irena ŠENTJURC, sektor Štore — III. nagrado v višini 20- din prejme Ivan VOČANEC, sektor Štore uziinjzsmnfinraHHmjuzjuinjuni Obvestilo Za najetje potrošniškega kredita mora posojilojemalec izpolnjevati nas- slednje pogoje: — da vloži predpisane o--brazce za posojilo in osebno izkaznico najmanj 2 dni pred najetjem posojila v oddelek osebnih dohodkov na Mariborski cesti 20, — posojilojemalec mora biti v rednem delovnem razmerju z GIP Ingrad Celje, M je izvrševalec nakazovanja o-brakov preko svoje izplačilne sl-užbe, — da ima najmanj 11 mesecev delovne dobe — da ni v poskusni dobi, temveč že sprejet v redno delovno razmerje, — da ije izpolnil vojaško Obveznost, — ob najetju kredita mora plačati posojilojemalec kredi tonju obvezni polog, manipulativne istroške in zavarovalno premijo, — da nima izkoriščene dovoljene tret jine osebnih dohodkov z drugimi krediti (vključno s stanovanjskimi krediti), — se zavezati, da bo v času bolniškega staleža redno osebno plačeval Obroke na blaga jni podjetja alii tam, kjer je najet kredit, — da bo odplačal kredit v roku, določenem glede na tretjino mesečnega dohodka, — -da ni v sezonskem razmerju za določen čas, — da vsako spremembo zaposlitve javi v osmih dneh naši kadrovski službi, ali oddelku za izračun OD, — kredit se -lahko najame največ do višine 15.000 din in za predmete, katerih vrednost je večja od 400 din. POHOD PO PARTIZANSKIH POTEH Pohitite — še Po določilu 46. člena zalkona o skupnostih otroškega varstva gre otroški dodatek otroku do dopolnjenega 15. leta starosti, ne glede na to, če se redno šola ali ne; če se šola do konca šolanja, pa najdalj do dopolnitve 25. leta starosti. Tak predpis velja tudi za zdravstveno varstvo otrok. Za otroke, ki bodo dopolnili 15. leto starosti šele v letu 1974 in to v mesecu, ko še traja redno šolsko leto, je ravno tako potrebno predložiti potrdilo o šolanju za šolsko leto 1973/74. Upravičence vabimo, da predložijo potrdila o šolanju v smislu tega navodila in sicer: a) za otroški dodatek je potrdila o šolanju na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah predložiti knjigovodstvu za obračun OD, Celje, Mariborska cesta 20; b) za zdravstveno varstvo ni prepozno potrdila o šolanju za otroke, stare nad 15 let in itiste, ki bodo v šolskem letu 1973/74 dopolnili 15. leto starosti in uživajo zdravstveno varstvo po starših, zaposlenih v GIP Ingradu Celje. Potrdila je poslati kadrovskemu oddelku podjetja. Zadnji rak za predložitev potrdil je 15. oktober 1973. V primeriti, ko upravičenci ne bodo poslali šolskih potrdil, ne bodo dobiti izplačanega otroškega dodatka, odklonilo pa se jim bo tudi potrjevanje zdravstvenih izkaznic;. Gradnja stanovanj za Glede na pogosta vprašanja članov kolektiva, ki pričakujejo stanovanje v novem bloku, ki ga bo podjetje zgradilo na Lavi, je delavski svet sprejel oziroma določili roke za potek gradnje tega bloka in sicer: V mesecu juliju, ob prazniku občine Celje in dnevu borca, samo se zbrali mladi celjske občine in pripadniki JLA, z namenom da vsaj dva dni prebijemo med preživelimi borci v krajih, kjer so se odvijali težki in odločilni boji za našo svobodo. Zborno mesto je bilo pred zgradbo političniti organizacij, kjer smo se razdelili v dve četi, in krenili na pot. Ker sem bil zastavonoša, nosil sem slovensko zastavo, sem bil na čelu kolone. Pri spomeniku NOB v Štorah smo izvedli krajši kulturni člane kolektiva — vsi projekti bodo gotovi do 1. oktobra 1973 — začetek gradnje bo 1. oktobra 1973 — objekt bo končan in pripravljen za vselitev 1. septembra 1974. program, nakar nas je pot vodila po strmi poti prelepega gozda proti Resevni. Hoja nas je utrujala in krajši počitki so dobro deli, še posebno pa obilna porcija partizanskega golaža. Na cilj smo prispeli v mraku. Ko je zagorel velik taborni ogenj, ko so se ognjeni zublji dvigali visoko v zrak ,in ko je tisoče isker iskalo svojo pot v nebo, smo pozabili na prehojeno poit. Utrujenost nas je minila. Pozabili smo na sedanjost, kajti pogovori z borci I. celjske čete so bili preveč doživeti in enkratni; pogrezali smo se v življenje in trpljenje naših ljudi v boju z okupatorji. Prišlo je jutro in z njim lep sončen dan. Vrnili smo se proti Celju, spremljala pa nas je partizanska pesem in občutki zadeval j,tsva, ki so nam pomenili mnogo več, kot samo prelep pomin na minuli dan. čerkezovič Gazim Nagradna križanka Rešitve za nagradno križanko v tej številki pošljite do 20. oktobra na uredništvo glasila. • - z S USENIK > 1 I ~ ' 1? - sp v m ■ ► I i/ Ji ra a .. A i mm *, iisap: . Iv.:::: - ► SESTAVIL VILI i. VRSTA SKSpLO-X IVA PRGUbAlt NO RAVNANJE ETIOPSKI KNEZ STARO ti ERMAN. pleme IVAN POTRČ ARABSKI z«wt MAVEC Panel C.OLIA SLGVCSN OtREbNA OPRAVA grško NOV P-ADlT RASTLINSKA »o-btCA l ANGLEŠKI TtLMSKI R-Eiise*. (CA lOLl sns IZRAEL bELo fo UČINKU TONA osta.Ni zaimek. sibirski VELETOK ZNAMKA NOJ.ODA LASTNIK KAVARNE MEbMET OTOK V "JAbRANU ŠTEVNIK NIKITA NRulČSV NIKALNICA STARIH SLOVANOV V R.S1A ENERGIJE V I LKO LUNCER ANTON OCVIRK Številčni Podatki bEL PLUC.A NAŠ ZLATI OLIMPIJEC mesecev B AT KOVINSKA SPONA 0KAC.AN NIK1TOVIC POLET Potočna žival ENAKI ČRKI PROKET. ObTEKT KING COLE DRAGO TRŠAR katran ošiljena PALICA NAŠE LETALSKO TtDJCTA KEKA V AltAtini VEZJAK bEL ŽIVALI RIMSKI KORSAKOV KRALJEVO PTIČ SEV. MORI* PRAVOSL. SVETA PODOBA C. L MESTO GANE GRŠKA ČRKA SPANSKA TttVARNA AVTOMOb. SLOVIEN. KIPAR UbENKo) GMOTNA bULA TOMC PkVČČK m GLASILO INGRAD