Uvedba bolnlikega zavarovanja za uilteljstvo Učiteljstvo ima izvedeno penzijsiko zavarovanje, nujno potrebna pa je uvedba bolniškega zavarovanja v zvezi z nezgodnim zavarovanjem. Na ta način bi bil naš stan popolnoma socialno osiguran v vseh primerih bolezni, nezgod in starosti. Učiteljska samopomoč, ki ob času smrti lajša svojim članom mnogo socialnega gorja, je ustanovila podporni sklad s kapitalom 150.000 Din, iz katerega bodo dobili člani brezobrestna posojila do največ 5000 Din za primere bolezni. Toda Učiteljska samopomoč ne more izvrševati vseh nalog bolniške preskrbe učiteljskega stanu, ker ne more pritegniti k tej panogi socialnega zavarovanja vsega učiteljstva. Iz naših vrst je izšlo že dosedaj nebroj pobud za ustamovitev in organizacijo bolniškega zavarovanja, toda žal, do danes brez vidnega uspeha. Obračam se na delegate vseh učiteljskih društev s prošnjo, da resno razmotrivajo o uvedbi bolniškega zavarovanja ter celokupno članstvo zainteresirajo na sreskih učit. zborih o potrebi organizacije bolniškega zavarovanja učiteljstva. Na podlagi tega nam bo omogočeno čimprej realizirati to važno vprašanje. Materialne žrtve bi bile v teh kritičnih časih gotovo velike, toda neprecenljive vrednosti za izboljšanje socialnega položaja učiteljskega stanu. Saj je znano, da so zdravstvcne prilike učiteljstva slabe ter mnogoštevilna obolenja. Dovoljujem si pa opozoriti na slpdeče važne činjenice, ki bodo merodajne za pravilno izvedbo tega zavarovanja v resnično korist članstva. Učiteljska bolniška blagajna naj bi nudila članom ter njih svojcem in upokojencem od začetka bolezni do največ 6 mesecev brezplačno zdravniško pomoč, potrebna zdravila, obveze i. dr. pomožne priprave za zdravljenje ter pr^voz bolnikov. Dajatve bolniške blagajne se lahko razširijo na specialno zdravljenje, popravo zobovja itd. Te naloge bo bolniška blagajna izvrševala samo tedaj v celotnem obsegu, če se izvede bolniško zavarovanje obvezno za ves učiteljski sta;n. Zato apeliram v tej resni zadevi na čut solidarnosti učit. stanu ter prosim zastopnike učiteljstva, da članstvo pripravijo na to, da se v ogromni večini priključi temu načelu. Mesečni prispevki bi znašali za zavarovanca 1 in pol do 2 %, kar znaša na vsakih lOOO Din dohodka 15 Din kot odtegljaj za bolniško zavarovanje. Bolniške prispevke naj bi odtegovala dravskia finančna oblast kot se to zgodi s penzijskimi. Poleg načela obveznosti in solidarnosti bo važna tudi organizacija bolniškega zavarovanja. Delokrog istega naj bi obsegal namreč vso dravsko banovino. Tudi to zadevo bo treba dobro organizirati, da bodo naSe članstvo in njih svojci deležni čimprejšnje bolniške pomt>či tudi v najoddaljenejših krajih. Učiteljstvo ima sicer po zakopu osigurano zdravljenje v državnih bolnicah v III. razredu. Pri ambulantnem zdravljenju to ne prido mnogo v poštev. Vsekakor pa bo naša naloga v slučaju organizacije bolniškega zavarovanja, da ohranimo to dobrino neokrnjcno. Kajti postavka za dolgotrajno zdravlienje (operacije) v bolnicah bi zelo obremenjevala bolniško blagajno. Zato se bo ta postavka lahko obrnila na drugem mestu članstvu v prid. Prosim Vas torej ponovno, da članstvo zainteresirate za to resno zadevo, da bo tudi našemu stanu omogočeno izvesti bolniško zavarovanje kakor ga imajo nekateri drugi starjovj drž. nameščencev. Na ta način bomo storili važen korak k izboljšainju naših socialnih razmer. Naše članstvo bo na ta način preskrbljeno v vseh primerih bolezni. Pri tem pa imejte na vidiku principe, na podlagi katerih nam bo možno izvesti to zavarovanje n_ trdni bazi, ki sem jih uvodoma omenil. Upam, da bo naše članstvo v celoti spoznalo važnost tega perečega vprašanja za učiteljstvo ter čimprej pri&topilo ik organizaciji bolniškega zavarovanja. BOLNISKA BLAGAJNA ZA UCITELJSTVO. 1. Namen: Bolniška blagajna ima namen, da zasigura svojim članom in njih svojcem ter upokojencem, dokler bolezen traja, vendar ne več kot šest mesecev: a) Od začetka bolezni brezplačno pomoč, potrebna zdravila, pomožne priprave za zdravljenje ter druge terapevtične pripomočke vsake vrste, kot jih predpiše zdravnik bol. blagajne. Oskrbi v slučaju potrebe prevoz bolnikov itd. b) v primeru ugodnega finančnega stanja blagajne se dovoli specialno zdravljenje, porodniška podpora in popravilo zobovja. 2. Trajanje in način bolniškjh podpor: Pravica do zgoraj navedenih dajatev bolniškc blagajne prične takoj z nastopcm službe in prpstane z razrešitvijo iste. Upokojenci obdrže vse pravice bolniškega zavarovanja. Zdravljenje obolelih članov in njihovih svojcev vrši zdravnik v svoji ambulanci ali na stanovamju, ako bolnik ni bil prenešen v bolnico. Stroške, ki bi nastali, ako se bolnik posluži kakega drugega zdravnika in bolnice, plača bolniška blagajna, ako je lečenje odredil zdravnik učitelj. blagajne in tudi v primeru, kadar je bila nujna zdravniška pomoč dokazana. Članj, ki bi s simuliranjem ali na kak drug način oškodovali blagajno, so dolžni plačevati dvojne prispevke, dokler ne poravnajo povzročene škode. Organiza^ija: Organizacija se izvede po srezih. Ureditev zdravniške službe se določi po terenskih prilikah i. dr. Organi bolnillke blaga.jne so: 1. Sreski upravni odbor. 2. Sreska skupščina. Tvori jo vse učiteljstvo, ki se sestane enkrat na leto o priliki zborovanja, kjer se podaja poročilo o delovanjij. 3. Sreski nadzorni odbor. Sreski upravni odbor upravlja in vpdi v administrativnem in računskem pogledu vse posle bolniške bl^gajne. Obračunava z zdravniki in lekarjiami t&x kantrolira. delovanje bol. službe. Vodi evider»oo članov, račune o dohodkih in izdatkih, statistiko bolniške blagajne, prijave in odjave ter zastopa blagajno pri pristojnih oblastvih in privatnih osebah. Sreski upravni odbori so pomožni organi glavnega upravnega odbora in so dolžni izvrševati vse naloge, ki mu jih ta da. Glavni upravni odbor v Ljubljani. Nadzoruje poslovanje vseh sreskih upravnih odborov, pazi, da se prispevki pravilno predpisujejo in vplačujejo in da se vse osebe, temu zavarovanju podvržene, pravilno prijavljajo in odjavljajo, Nastavlja na predlogc sreskih upravnih odborov zdravnikc blagajne, jim določa plačo in daje vsa potrebna navodila za izvrševanje njihove službe. Sestavlja in predlaga letne računske zaključke, letne proračune, predpisane statistične izkaze tcr poročila ter jih pošilja pristojni oblasti. Daje tiskati obrazce in knjige za vse sreske upravnc odbore. Dohodki bolniške blagajne: 1. Redni prispevki članov. Odtegujejo se po računovodstvu kralj. ban. uprave v Ljubljani, ki jih nakaže bolniški blagajni. Prcmija bi znašala 1 in pol odstotka do 2%, t. j. na vsakih 1000 Din dohodka 15 Din prispevka. 2. Darila in volila in nepredvideni dohodki. Knjigovodstvo in statistika: Poslovni računi bol. blagajne naj vsebujejo: Dohodki: 1. Prispevke članov i. dr. Izdatki: 1. Izplačane zdravniške podpore za zdravniško pomoč, zdravila itd., stroške za kontrolo bolnikov, upravne stroške ter rezervni fond. Filip Slokan (Op. uredn.) Na ponovno pobudo več članov je predložila »Učit. samopomoč« dne 14. junija 1.1. predlog glede bolniškega zavarovanja učiteljstva v dravski banovini. Posejnem sklepu upravnega odbora JUU, sekcija za dravsko banovino z dne 17. junija t. 1., bo razpravljala v tej stvari letošnja banovinska skupščina. Predsedniki in delegati sreskih učiteljskih društev se naprošajo, da načrt prouče in se pripravijo na razpravo.