Stari idealisti... Za liašo organizacijo so nas zavidali in nas še danes zavidajo drugi stanovi, ki se niti z daleka ne inorejo meriti z nami v tem pogledu- Lc ootont organizacije in svojega dela s_no se Dovzoeli razmeroma v kratkem čaSu kljub vsem raožnim oviram do splošnega ugleda in uvaževanja v iavnem življenju takorekoč iz nič. Z njeno pomočjo smo se oa tudi gospodarsko osamosvojili na marsikatcrem nolju tako, da danes sto.imo trdno in nepremagljivo ter v tem oziru prednjačimo tovarišem Hrvatom in Srbom. Bili smo med vsemi stanovi orvi ki smo položili temelj svoji skupni onranizaciii za celo državo. Kakor pa ni nod božjim ^olncem ničesar ix>polnega. tako tudi ni popolna naša organizacija. To čutimo člani sami. še bolj oa čuti to vcdstvo. ki ima več upoeleda in nreeleda v ves aoarat. kakor pa mi raztreseni zunaj po dežsli- Zato jo izr>ODolnjuj-ino od leta do leta kolikor in kakor moremo. Vsaka organizacija mora bit! živ organizem, ki se razvlia in nanreduje z duliom časa. Če tega ne stori in obstane na mrtvi toeki. potem je zapisana smrti. Pri nas iinamo vse polno organizacij, ki se oonašajo s tem. da so stanovske ali strokovne. Čisto stanovskih ali strokovnih organizacij je pa borc malo- Zakaj politika je našla vedno pota in sredstva. da ie upregla v svoj voz tudi stanovske in strokovne organizacije, ene več. druge manj. Kolikor je to koristilo njej t. j. politiki, nrav toliko in še več ie to škodovalo orvanizacijam samim. Zakaj stranke so bile že od nekdaj, tembolj so >Pa danes zelo nestalne. takorekoč od danes do jutri. Danes je lahko kaka stranka na vrhuncu svoje moči, jutri io pa že polagajo v grob. Teea ne vidimo samo pri nas. ampak tudi no drugih kulturnih državah. Od tod izvira dandanes tako žalostno dejstvo, da so stanovske in strokovne organizacije nolitičniim strankam le žoga s katero sle isrrajo V organizacijah. kjer si je pridobila Dolitika vpliv uoorablja in izrablja ta udHv v svojp politične strankarske na- mene. 1 u je kal bolezni. na kateri bolehajo danes druge stanovske organizacije še liepriinerno bolj nego naša. V stanovsko organizacijo spadajo vsi pripadniki dotičnega stanu. za katcrega je ustvarjena. Palitično mišljenje. katero se javno udejstvuje ne sme in nc more nikoli biti povod za absentacijo od stanovske organizacije. Tega se l.iorajo zavedati .posamezniki in orsranizaeije. Si;veda oa mora biti vsak član toliko stanovsko zavcden. da to uvideva in da se nianjšina prilagodi večini, kar pa ni tako težko. kakor se navadno misli. Vsak naj vidi v svojem tovarišu(ici) predvsem svoiega stanovskesra sobojevnika. ne pa političnega nasprotnika in se bode dalo kaj lahko premostiti tak preoad. ki je samo navidezno globok- lščiino posamezniki in onranizacija predvsem tiste niti. ki nas vežejo in spajajo ne pa onih, ki nas Iočijo. Zakaj. če vsa znanienja ne varajo, nritisnilo bode na nas breme. da c-ra bonio imeli vsi do\rolj nositi. če je še sedaj prclahko Med učiteljstvom ic toliko in tako širokih potov. da .orav lahko pridemo skupaj pod eno streho brez razlike na politično mišljen.ie in tudi brez razlike na nnrodnost. kier nride še ta v poštcv. Le Dravc volje je treba. Ce je to možno pri zdravnikih. zakai ne bi bilo možno i>ri nas? Ce celo niti časnikariev ne loči politika, zakaj bi ločila učiteljstvo?! Uverjen sem v dno duše da konečno pride do tega. ker mora priti. Prisilile nas bodo razmere k temu koraku- Da ni žedosedaj prišlo do tetra. nisimo naiveč krivi mi. ampak Je kriva v orvi vrsti politika in stranke, ki so uas razdvaiale in izrabljale v svoje namene. O d a r a s i t i 1. našeca stanu, ki uživa.io sad naše-ra dela in truda. morda izDresrovorim drugič. Ni jih rrmogo. ampak tudi ti s-o — srainota našega stanu. Laliko je biti član organizacije v nor.naltiih in dobrih časih in jo gmotno r.odirirati. Prav tako ni težko voditi organizacije v takih časih. A kadar pridejo težki in trdi časi. ko mora človek paziti na vsak. tudi najmanjši znesek, kam bi ga obniil: kadar nosi član fizično in lnoralno brcme, ki mu tra nalaga ortranizacija. takrat je seveda kotiHKlno in morda tudi koristno biti »d.viak«- A niožato to nikakor ni! Še težie ie voditi organizacijo v časih »sedmih suhih krav«. Ko prltismejo neznosne razmere na cel stan takrat je ici Vsega ie kriva le organizacija in samo oreanizacija. Devet desetin vidi samo v organizaciji — predvsem seveda v vodstvu — glavno krivdo za vs. krivico in neuspehe. Tako je bilo že od nekdaj in tako je še v veliko vcčji meri danes. v dobi nezadovolinosti, zabavljaata in lahkomiselnega kritiziranja- Zato je treba ponovno in na ves ulas povedati, da smo organizacija mi vsi in ie njeno vodstvo Samo predstavnik in tolmač naših želj zahtev in pritožb na zunaj in na mcrodajnih mestih- Tudi med nami se jc namreč razpasla neka posebna poznada: komodnost v mišljenju in zanašanie na vodstvo organizacije. Marsikdo bi imenoval to razvado najbrže — duševno lenobo Vodstvo organizacijc naj misli na vse in za vse in scveda tudi dc.a za vse. Taki so navadno vsi tisti člani, kateri smatrajo da so storili svojo dolžnost naDram organizaciji čc so nlačali organizacijski davek. Prijatelji. to je naravnost absurdno' Potem bi vcdstvo ne bilo vodstvo arapak navaden tlačan organizaciii, in sicer še neplačan tlačan, za kar ga dancs faktično mnogi smatrajo seveda nevede in nehote. Zakai organizacijski davek niti ne krije faktičnih izdatkov za liste v sedanjih dradniskih razmerah- Dandanes vsem ustreči ie nemogoči! Zato ni čuda. če marsiko_nu ne ugaja naše stanovsko glasilo »Učit. Tovariš« v vseh posameznostih, ki naj bi bil zrcalo vsega našega dela in liotenja. Saj je naše s tanovsko glasilo, nepa revija, ki iOrinaša dolge in nodrobne ocene celo mani važnih pojavov na polju naše beletristike. dasi je včasih l.iorda tudi to umestno ravno sedaj. ko si knjig ne morerno kupovati. Tudi sem uverjen, da šolski odri vzamejo več prostora. kakor ]e potrebno in da bi tiste oodrobne ocene mnoco boli zbližale šolo in dom, če bi jih crineslo dnevno časopisje, kamor pravzaprav spadajo. Bi vsaj širša javnost vicela iu vedela, da delamo in kaj delamo. Za nas zados.uisjjo v tem oziru kratke notice v svrho evidence in statistike. Ampak prijatelji(ice)! »Učiteljski Tovariš« je naše stanovsko glasilo. ne pa dasilo urednika tov. Dimnika, ali pa kakega člana vodstva. Sedite in pišite, poročajte in oritožujte se in si ustvarite tako glasilo kakoršno hočete imeti. Uverjen sem. da bode potem urednik sam najbolj zadovoljen.* Pojmi in naziranja naj se krešejo, čistijo in izkristalizirajo. Hren- * Opomba: S stališčem tov. Hrena irlede lista se v Dolnenn obsegu zlagamo. Povedati pa moramo ob tej priliki sledeče: List boleha danes v prvi vrsti na prostoru, kar vzbuja zclo nmoiro nejevo-lje, ogorčenja in zlih dopisov na urednika — dajte mu vsaj vsake 14 dni prilogo in domsniki bodo zadovoljncjši in potolaženi; 2. list boleha na vztrajnih in požrtvovalnih do-isnikih. ki bi se hoteli opredeliti v stalni sotrudniški aparat. ki bi prevzeli določeno iim časnikarsko fuiikcijo nri listu in bi se ne zanašali le na urednika — potem bi liilo misliti na informativna poročila iz tujili držav, prosvetnega šolskega in stau-ovskega značaja. kar bi zelo dvignilo list; 3. list boleha s strani čitateljev na razumevanju časnikarske nal-oge uredništva. Premnogo jih je. ki danes pač znajo valiti vso krivdo vseh razmer in v.sega slabetra na list in na urednika. ki se spodtikajo ob malenkostne notice in notičice, ki so iz tega in tega vzroka prišle v list, ki danes na velika usta kritikujejo. a ne pišejo nič, ki niti ne prečitajo Iista, a si dovoljuiejo i>ri tem zelo lahkomiselno snloštio kritiko o listu — nečejo pa videti oeromnega dela in žrtev. ki jih zahteva soecijelno naš list- žrtev posaitiezniko\r. ki vlečejo voz za druge. ki smatrajo vodstvo organizacije celo za svoje plačane hlapce. Pro domo: Kultura je temelj vsemu našemu delu in hotenju: temelj kulturi je kniiževnost — zato smo se potrudili "ustreči že ponovno izraženi želji uči- teljstva. da jc postalo naše stanovsko glasilo tiudi zrcalo pregleda naše siovenske knjižcvnosti, v te._u ie delo. da to še razširimo in bomo lahko prinašali preglcd vsc juggsvovanske književnosti. Kdo bolj nesro pioiiir kulture in prosvete je tega potreben. ki vodi danes — ne samo šolske — temveč tudi ljudske knjižnice. Revij si pri današnjem stanju ne more vsakdo vzdrževati. Mani politike. manj no\cmike in več kulture — pozitivnega dela, je bilo našu geslo! Brez ocen in s krajšimi oceiiami — ni mogoče! In že pada prva stana kritike na še ne docela izvedeno del^o! — Glede šolskih odrov se v polnem obse.ru pridružujemo nazorom, da pridejo daljša poročila v liste ki jih čita na.še ljudstvo in bo nas list le kronist v tem oziru. Hvala Bogu, ne potrebuje to delo več toliko iniciiative lista in je izhodilo. — Prisedite k mizi in videli bodete. da delo rodi zadovoljstvo in str,.nost! Clara pacta, boni amici! — Uredništvo.